Hi PRIMORSKI DNEVNIK *Ahhfla p:afana v gotovini or I« I s\UWo - Cena 35 lir Leto XVII. - St. 24 (4798) TRST, sobota 28. januarja 1961 Pnra tiskoma konferenca noi/ega predstai/nika ZDA i OZAf Stevenson: verjetnost sestanka Kennedy-Hruščev v New Yorku želijo, uvesti normalne odnose tudi s tistimi državami, s katerimi se ne strinjajo, in to velja tudi za Kitajsko - Velika važnost flZN - Ameriška vlada temeljito proučuje stanje v Kongu - Sovjetski predstavnik je izjavil, da so Stevensonove izjave «napravile izvrsten vtis» - Kenneth/ sprejel ameriška pilota ^' — Novi ameriški predstavnik v OZN bi oren 6Jeilson na tiskovni konferenci izjavil, da nost i?S6 Kennedy z zadovoljstvom pozdravil moške s.^tadrah razgovorov s Hruščevom v New Yorku, ne J5?rca nadaljevalo zasedanje glavne skupšči-tsmvfs t-todal je, da ne bi šlo za sestanek na vrhu, Sw samo za «Prvi stik*. »venson je pripomnil, KennedS njegovem mnenju navil, z zadovoljstvom S™1 stik S Hrušče-York Bij?1 ta Prišel v New irieriit ^ 0(j smotrov a- val sto Putike, je nadalje-mainieve,nson. je uvesti norci ržavt>™ose tudi s tistimi nfc s katerimi se ZDA tudi zaxr-f' T° lahk0 velia zl za Kitajsko.* se tičlT ie obrazložil, da kar ZDA- “tajske, nameravajo njene „ P°St.ovati Pogodbe skle-Prečiti zavezniki; pre- čijo K jfe . rno novo uzurpa-nistiene * 3 S- k 8 do nekomu-cije jo-T A z i je *; imeti ak- n°st d0a'l7ri 'n nieno sovraž-normai;, ■ 1101 oviro za nje K,t,ac,1:10 odnosov; grož-zavzela ajSK.e> da bo Formozo 2 dolznA?110’ so v nasprotju države fi30’. ki jo imajo vse °dnovedo i"'06 OZN' da se Stever° aporabl sile. det i2 Je obžaloval umik so ss nj?n.sa’ glede katerega ve, in oalot:1le nekatere drža-b°do te * lzrekel upanje, da ne 2 (jr^ga takoj nadomešče- '5 vlada.-l6’ da je ameriška di serii„° Oskrbljena žara- ! vPrašanjeJ'g5 .stania> * to ■ ucuie sedaj temeljito pro- ■ 2a ohrani* ie- da so ZDA I tos;i K. v zemeljske celovi- ’ naoralog:l ln menij°. da ! bit' rnn- °ngosko ljudstvo Vprašania Z?ost’ da reši svoja Vencije w -,rez zunanje inter-d* tega flholjše jamstvo gle-tiZj}, * bila .navzočnost Vs°b rir' 01}8u ob podpori ! pa manjj^ članic predvsem 1 r?at^ui®tevenson izrekel je v nrl nastalo »premir- la le prir zmerjanja«, da želijo ZDA OZN ne za hlad- izko ta° -Vcjno Je poudaril veli-ameriška vla- da želijo ZDA Im voln,-’ temveč zato, da i° ZDa Preneha. Dalje že-•Privatno • razvi-iati v OZN tlnntacijo,ln Preventivno di- rt° Važnos?11,-6 pou< f* daje ovit30 ami ELnaiboljš» k‘-ie ‘zadnie dal je a VPanje za mir«. bar°dnih’ *a le °d vseh med-,i2nejsa OZN naj- in 1Večji ’vl,i-rnei3a in ima sLSe moraliV7aIziavil ie’ da .Porabiti i, Združeni narodi hko Po m j, *or°dje, ki nam > t*'«»» pj vojno m revsci- Ifiavil5 d®crlina je Stevenson tan-*’ da bi6 ukliueuje mož-ta ni ev se s tem vpra-V^aeiia ,daa!no. havila Or-r k^kor ^ rUz^nih narodov. Na ov in Pa 01^ nima pro-navodil glede Ber- vpra. 'Otov 'um ve sanje o vzrokih iz- ki sfi* vameriških pi- SZ, je Stevenson izjavil, da je mnenja, da je hotela Moskva pokazati željo po boljših odnosih z ZDA in da bo to pokazala tudi s svojim ravnanjem v OZN. Kar se tiče Alžirije, je Stevenson izjavil, da so ZDA naklonjene, da se spor reši na podlagi samoodločbe, in je pripomnil. da je de Gaulle dobil zaupnico francoskega ljudstva zaradi naporov, da bi rešil to vprašanje. Pripomnil je, da so ZDA najstarejša pro-tikolonialistična država, in je izrekel zadovoljstvo svoje vlade zaradi politike Velike Britanije in Francije za miren razvoj bivših kolonialnih narodov na poti do neodvisnosti. Na koncu je Stevenson izjavil, da nasprotuje predlogu Hruščeva za reformo tajništva OZN na tristranski podlagi. »OZN, je dejal, se lahko u-činkovito upravlja samo s pomočjo močnega glavnega tajnika in ne s pomočjo ravnateljstva ali odbora. Kole-gialni sistem šibi OZN». V Washingtonu je predstavnik Bele hiše Salinger izjavil, da je Stevenson izrazil »svoje osebno mnenje«, ko je rekel, da bi bil Kennedy zadovoljen, sestati se s Hruščevom, če bi se ta marca udeležil zasedanja OZN. Salinger je omenil, kar je izjavil Kennedj- na svoji tiskovni konferenci, t. j. da se bo odločil, ko bo vedel, ali ima Ni-kita Hruščev res namen priti v New York. »Za sedaj ni- tega ne v eni ne v drugi smeri.« Predstavnik sovjetske delegacije v OZN je po Števen-sonovi tiskovni konferenci izjavil, da je »na splošno Ste-ve.osonova tiskovna konferenca dala izvrsten vtis«. Dodal je, da se ne strinja z vsemi ugotovitvami Stevensona, zlasti ne glede politike do Kitajske, toda na splošno vzeto »je biia konferenca dobra«. Državni tajnik Dean Rusk je v Wasbingtonu izjavil, da Kennedyjev sklep, da bo v veliki meri uporabljal sistem tradicionalne diplomacije za reševanje mednarodnih vprašanj, ne izključuje možnosti konferenc na vrhu. Predsednik Kennedy je danes osebno sprejel na letališča Andrews blizu Washing-tona dva ameriška pilota, ki sta prispela z letalom iz Mo- Kapitan Galvao je sporočil ZDA pogoje za srečanje z ameriškimi predstavniki Poziv generala Delgada Kennedyju, naj ukine nadzorstvo nad premiki ladje «Santa Maria» - Poziv OZN, naj prizna pravni položaj upornikov moštvu, ki je zaplenilo ladjo - Vkrcanje potnikov na ameriške vojne ladje na morju? WASHINGTON, 27. — General Delgado, ki živi v Braziliji, je poslal predsedniku Kennedyju brzojavko, s katero poziva ameriško vlado, naj se ne vmešava v borbo, ki jo on vodi skupno s kapitanom Galvaom proti Sala-zarjevi vladi. V Beli hiši ne dajejo nobenih pojasnil o tej brzojavki, vendar pa potrjujejo, da je Kennedy res dobil brzojavko. Ta se glasi: «Kot vaš kolega v izgnanstvu, bivši predstavnik Portugalske pri NATO, bivši vojaški ataše v Washingtonu in star prijatelj ZDA, imam čast pozvati Vas, naj se tudi enostavno nadzorstvo, ki ga vrši Vaša vlada nad ladjo «Santa Maria*, ukine, ker lahko uniči tajnost premikov ladje. S spoštovanjem. Delgado.* V brzojavki, ki jo je kapi- tan Galvao poslal vrhovnemu poveljniku ameriškega atlantskega brodovja, sporoča, da sprejema sprefnstvo ameriške mornarice, zato da zaščiti ladjo «Santa Maria* pred sleherno akcijo portugalskih vojnih ladij. Brzojavka se glasi: «Z name- nom, da se doseže rešitev v skladu z vašo pravico ščitenja vaših državljanov, kar je treba upoštevati: 1. Sprejemamo zaščito spremstva ameriške mornarice proti sleherni akciji portugalskih vojnih ladij do pristanišča, kjer se bodo potniki izkrcali. 2. Izkrcali bomo potnike v bližini nekega južnoameriškega pristanišča ali pa v Zahodni Afriki, pri čemer daje- mamo nobenih znakov glede 1 skve iiiniiiiiiiiiniliiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniliiiinniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiMiiiiMiiiiiinniniinniiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiniiiiiiiiniHiiiiiiitiiininii V Milanu pogajanja med Italijo in Avstrijo o Južni Tirolski Avstrijska in italijans pojasnili danes vsaka svoje stališče Kreisky zahteva popolno avtonomijo za bocensko pokrajino, Segni pa se sklicuje na italijansko ustavo - S 1. oktobrom 60 milijard za šolnike - Državni proračun predvideva 285 milijard deficita (Od našega dopisnika) RIM, 27. — Ob 10. uri dopoldne so se začela v Milanu pogajanja med italijansko in avstrijsko delegacijo glede vprašanja Južne Tirolske. Pogajanja se vršijo v občinski vili. Prva je prispela avstrijska delegacija: sprejel jo je župan prof. Cassinis; ko j nato pa je prispela še italijanska delegacija, ki jo vodi zunanji minister Segni. Na dopoldanski seji, ki je trajala do 13. ure, so govorili Segni, Kreisky, Russo in Gschnitzer. Seja se je nadaljevala ob 17. Po neuradnih izjavah nekaterih članov avstrijske delegacije se zdi, da avstrijska vlada še vedno vztraja pri svojem že znanem stališču in zahteva radikalno spremembo sedanjega pravnega statusa bo-censke pokrajine, medtem kc se v krogih italijanske delegacije pripominja, da i-talijanska vlada ne bi mogla pristati na koncesije, ki bi presegale sedanjo upravno strukturo dežele Trentin-ska-Gornje Poadižje, ki jo določa ustava in ki je spričo tega za sedaj ni moč spremeniti. Popoldanska seja je trajala do 19,15 jn na njej sta delegaciji pojasnjevali svoja stališča. Razgovori se bodo nadaljevali tudi med ((delovno večerjo«. Jutri se bosta delegaciji sestali ob 10.30. Segni ni dal nikakršne izjave glede poteka razgovorov. Na današnji seji vlade je mi- """""iiHiiiiiuntiiMniiiimnuiinnnmummin,,!,,!,„„n,tun imunimi sta bila zaprta v ""imiiiiiii h iiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiii h iiiHiiiiiitiiii imuni || jjc MILLAN PRISPEL V PARIZ Razgovore z de gaullom 27, _ ,ih. Predsednik \ Maa MiUan 2 ril pari2 a s »vejo sopro-je i ■ GaullnJ!8 posvetovanja bla davi ,Na Stališču va 'ažna snQr,k 2a ra«irn dnevnega SlavV,b°lj al!OVOre-. Govorili zlasti‘h aktualni1han;l ° vseh Štirni Pa o na h vprašanjih, p>/d-trh med še- y.l h«;*, Mac ' - Ji Y‘sla v pianom b0st„°rd adm;«lz,- Plvi in tret. 'Sta admimi-r vi in tret- Se* v Franlii|'tete- °stala '3djeri in k oseminštiri Mu. de nice v T^a obiskal ■ii P,?šla v p:“Uanom sta da-Z,.P; »lite ji < spel ^oraj uA°.ul°nu in Bre. aunj V Paril ‘^i.Po je pri- ?0,i ver za ohrl1 i. br'tanski ittf*lstv Spre*tlStvn ° Watkin’ *t. SJJvo EarKn J^ršala za ChalomdVe uri’ azgovarial ir»*£°hv“ir mlnfs°te Zatem je ^el v }itrv3 ^azEonvore z2af,cl iu,ri v Ssi wSbP°°dvjl *oraffiUaS.i*lavil Zadetil r°žitve aiTle vpraša-1*. državami Vp6mi pr“ Seneralom SNor* ■— > lici bo vrnil razgovarjal z de Gaullom o zadnji atomski eksplozili v Sa_ hari. Ker se tiče Nemčije, je Mac Millan izjavil, da bi «nev. tralna Nemčija lahko ustvarila nevarno praznino v Srednji Evropi*. Potopila se je sovjetska ladja LONDON, 27. — Danes se je v bližini Shetlandskih otokov ob severnovzhodni obali Škotske potopila sovjetska ribiška ledja. V krogih britanske ad-miralitete izjavljajo, da so vsi člani posadke utonili. Ni znano, koliko oseb je bilo na ladji Dosedanje iskanje trupel ni dalo nobenega rezultata. Na morju so opazili številne predmete, med katerimi tudi en rešilni splav. Predstavnik britanske admiralitete je izjavil, da se je sovjetska ladja verjetno razbila ob čereh, ko je skušala najti zavetišče pred nevihto. Mednarodni simpozij o sončnem mrku SPLIT, 27. — Okrog 250 profesionalnih astronomov in i-materjev iz Avstrije, Belgije, Francije, Holandije, Grčije, Luksemburga, Vzhodne in Za. hedne Nemčije, Švice in Ju-gcslavije se bo 17. februarja sestalo na simpoziju v Splitu oa bi razpravljalo o popolnem sončnem mrku. nistrski svet določil 60 milijard lir za izboljšanje gmotnega položaja italijanskih šolnikov, za-čenjši s 1. oktobrom letos. Pel-la in Taviani sta poročala obširno o gospodarskem in finančnem položaju dežele in podčrtala, da politika gospodarskega razvoja, h kateri spada načrt za razvoj Sardinije in industrializacija italijanskega Juga, program avtomobilskih cest, načrt za regulacijo rek, «zeleni načrt* in načrt za šolstvo, zahteva strogo nadzorstvo nad vsemi izdatki države :n zmanjšanje deficita, da ne Bi kompromitirali trdnosti državne valute. Proračun za letošnje finančno leto predvideva 4030 milijard dohodkov, 4315 milijard izdatkov, torej 285 milijard deficita (10 milijard manj kot lansko leto). V poslanski zbornici so danes nadaljevali z diskusijo o vladni gospodarski politiki na italijanskem Jugu. Prvi je govoril Romano Bruno (PSDI), ki je poudaril, da desetletna dejavnost Blagajne za italijanski Jug in vrsta posebnih zakonskih ukrepov ni mogla u-resničiti učinkovite meridiona-listične politike, in je zahteval, da se k reševanju tega vprašanja pristopi s povsem novimi vidi/ki, vladi pa je priporočil, da predloži organski načrt vsedržavnega razvoja zaposlitve in dohodka, ki naj vpošteva posebni položaj italijanskega Juga in zaostalih področij in naj vključuje nekatere bistvene instrumente gospodarske in socialne politike, kakor n. pr. nacionalizacijo električne in jedrske industrije. Nato je obrazložil svojo interpelacijo še Cortese (PLI), ki je tudi poudaril potrebo, da se čimprej odpravijo zaostala področja. Roberti' (MSI) pa je s svoje strani dodal, da številne kritike dosedanje vladne politike na tem področju dokazujejo, da je neučinkovit ali sistem sam, alj pa metode, ki jih je pri tem uporabila vleda, in postavil zahtevo, da vlada radikalno revidira i sistem i dosedanje metode. Nadaljevanje diskusije :o preložili na prihodnji torek. V senatu so predstavniki vlade odgovarjali na številna vprašanja pretežno krajevnega značaja v pričakovanju, da si senatorji danes ogledajo obsež jutri predložil v senatu zakonski predlog, ki zadeva ustanovitev parlamentare preiskovalne komisije, da bi razčistila vprašanje medcelinskega letališča v Fiumicinu. Komisija naj bi imela 30 članov (15 pošlan-cev in 15 senatorjev), poročilo pa bi morala predložiti do 30. junija letos. Poslancu Cuccu, ki je zatrjeval, da naraščajo primeri gobavosti, zlasti v Južni Italiji, je danes odgovoroli minister za javno zdravstvo senator Giardina in dejal, da imamo danes v Italiji 517 primerov gobavosti v primeru s 426, ki So jih ugotovili ob koncu leta 1957. Razliko je minister pojasnil tako, da smo tudi leta 1957, imelj prav toliko primerov gobavih, le da jih sanitarna kontrola do nedavnega ni ni uspela ugotoviti. Ostavka demokristjanskega občinskega odbornika Melzi d’Erila v Milanu je naletela na različne komentarje: desnica in katoliški tisk dajejo temu dogodku velik poudarek, medtem ko vse ostale stranke ne pripisujejo temu skoro nobenega večjega pomena. Tudi glasilo KD «11 popolo* se omejuje te na disciplinsko ugotovitev, da je Melzi d’Eril sprejel svojo odločitev z utemeljitvijo, ki je ni predhodno predložil v vednost strankinim organim, in dodaja, da bodo sedaj o tem odločali na pristojnem mestu. Vsekakor pa se zdi, da stavka ne bo imela resnejših posledic in da se bodo omejili le na to, da bodo d’Erila zamenjali z nekim drugim demokristjanom. V Firencah so se tudi danes sestali predstavniki KD, PSDI in PSI, da bi zaključili pogajanja za sestavo občinskega odbora levega centra z županom prof. La Piro. Komisija, ki so imenovali z namenom, da bi pripravila skupni upravni program, je svoje delo v glavnem že zaključila, manjka le še rešitev vprašanja o regulacijskem načrtu, kar bodo proučili na jutrišnji seji. Danes se je sestala tudi komisija, ki mora rešiti vprašanje porazdelitve od-borniških mest. Vprašanje deželne vlade na Siciliji je še vedno na dnevnem redu. Predsednik in podpredsednik deželne vlade Majo-rana in Lanza sta imela danes daljši razgovor s podpredsednikom vlade Piccionijem, .n prav gotovo se niso pogovarjali le o vprašanjih, ki zadevajo odnose med državo in Sicilijo. Po drugi plati pa je predsednik vlade Fanfani imel razgovor s Saragatom, ki se je predhodno razgovarjal s tajnikom PRI Realejem. Očitno skuša Fanfani vplivati na Saraga-ta, da bi nekolil-o ublažil svoje stališče glede občinskega od- misije v TitJsu, Pričakujejo, da bo sovjetska vlada v kratkem zahtevala sklicanje mednarodne konference v zvezi z Laosom. Britanska vlada pa bo vsekakor čakala na uraden odgovor sovjetske vlade. Iz Luang Prabanga pa javljajo, da je laoški kralj privolil v sprejem predsednika mednarodne komisije za nadzorstvo «v informativne namene*. 40. obletnica komunistične mladine BEOGRAD, 27. — Na vabilo f ederacije komunistične mla-dine Italije je odpotovala danes v Firence na proslavo 40. obletnice komunistične mladine Italije Latinka Perovič, članica predsedstva centralne, ga komiteja Ljudske mladine Jugoslavije. mo prednost Afriki, z vsemi jamstvi, ki pritičejo političnim upornikom, t.j., ne da bi izgubili svojo ladjo in ne da bi se začela akcija proti moštvu, in s pravico, da nadaljujemo našo politično obrambo svobode portugalskega ljudstva brez nadaljnje zaščite po izkrcanju potnikov. 3. Do srečanja lahko pride na ladji »Santa Maria« ali pa v pristanišču za izkrcanje. Zelo nas zanima, da pokažemo svetu naše spoštovanje do človeškega življenja, pri čemer ne pozabljamo vaših pravic, da ščitite ameriške državljane. Pričakujemo vaš takojšnji odgovor. Dovolili smo vsemu moštvu in vsem potnikom, da brzojavijo svojim družinam, toda imamo težave pri oddajanju brzojavk vam, ker so raaiooperaterji zelo zaposleni z delom. Za svobodo in de-mokracijo — z največjim spoštovanjem Galvao«. Vrhovni poveljnik atlantske, ga brodovja ZDA admiral Robert Dennison je na prvo sporočilo Galvaa odgovoril, da je »zelo zadovoljen« zaradi tega sporočila in predlaga Galvau, naj bi priplul v pristanišče Belem v Braziliji, kjer naj bi izkrcal potnike. Ameriški admiral nadaljuje: »Prepričan sem, da se boste strinjali, da ,ie bolje čim prej mogoče izvršiti izkrcanje in na tej strani Atlantika. Ce se strinjate, se bodo ameriške vojne ladje stečale z vami izven pristanišča, da po potrebi pomagajo pri sprejemu potnikov. Prosim vas, da mi sporočite svoje načrte, takoj ko bo mogoče«. Galvao je odgovoril kakor omenjeno. V San Juanu so vprašali kontraadmirala Smitha, kakšno akcijo bodo začeli sedaj. Odgovoril je, da bo to odločila višja oblast, verjetno v Wa-shingtonu. Kapitan Hunt, ki vodi tak-tični odsek, je izjavil, da ladja »Santa Maria« nadaljuje plovbo proti Afriki in je se-daj oddaljena približno 600 milj od severnovzhodnega rta Brazilije. V tem trenutku pluje proti ladji sedem ameriških vojnih ladij in atomska podmornica «Seawolf». Ladja »Gearing« bo verjetno dosegla portugalsko ladjo v nedeljo zjutraj, ladja «Vogel-gesang« pa v nedeljo zvečer. Izkrcevalna ladja »Hermitage« pa bo dosegla ladjo v ponedeljek in ni izključeno, da bo prevzela na krov potnike in člane posadke s portugalske iadje, skupno 900 oseb. Ameriška mornarica je sporočila, da je mogoče, da je ladja »Santa Maria* namenjena v Brazilijo in ne v Afriko. Zdi se, da pluje ladja proti vzhodnemu delu Brazilije. Ameriški obrambni departma je nocoj sporočil, da je mm Portugalski general Humberto Delgado, ki vodi akcijo z ladjo* ■Santa Maria* kot voditelj nasprotnikov Salazarjevega režimai dobil z ladje «Santa Maria* brzojavko, s katero potniki zahtevajo «sestanek» z ameriškimi vojnimi ladjami in spo. ročajo, da je Galvao pripravljen diskutirat; o vkrcanju potnikov na kako ameriško ladjo. Obrambni departma je sporočil, da ni bil do sedaj sprejet še noben sklep. Portugalski ubežnik v Parizu Emidio Guerreiro, ki je funkcionar »odbora za obram-bo svobode na Portugalskem«, je poslal brzojavko Kennedy-ju in Mac Millanu, s katero oporeka, da je zaplemba ladje »Santa Maria« piratsko dejanje. Brzojavka se glasi: »Dejanje kapitana Galvaa je i'ključno politično. Ne gre za dejanje piratstva. Dogodki na ladji »Santa Maria« so se dogodili na portugalskem ozemlju in .se tičejo izključno borbe portugalskega ljudstva za svobodo. Ce bo kapitan Galvao uspel ustanoviti svobodno vlado Portugalske, da primer na Kapvverdskih otokih, je verjetno, da se mu bomo mnogi od nas pridružili, da mu pomagamo v njegovi borbi proti Salazarju«. V Franciji živi baje 60.000 Portugalcev, ki so povečini politični ubežniki in specializirani delavci. Računajo, da je samo lansko leto zapustilo Portugalsko in zbežalo v Francijo 8500 Portugalcev. Predsednik ((Ljudskega gibanja za osvoboditev Angole* v Londonu, Joao Cabral je iz- llililtiliiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllimiiiiiiiiliiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiim,iiiiiiiiHiHHi,m Kunc o Kennedyjevi izjavi Posredna potrditev novice, da bo Kennan novi veleposlanik ZDA v Jugoslaviji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — O programskem govoru in izjavi na tiskovni konferenci predsednika ZDA Kennedyya je zastopnik državnega tajništva izjavil na današnji tiskovni konferenci, da so pozitivni jasno izraženi napori po postopnem urejevanju sedanjega mednarodnega položaja pozitivni, kar bo bora v Rimu (kjer PSDI in PRI odklanjala sodelovanje s PLI) in v Milanu, kjer vztraja na pokrajinskem upravnem odboru brez liberalcev. A. P. no dokumentacijo v zvezi z ^ SdkUnfi™ .odelovmi« PLI) gradnjo medcelinskega letal« ta , v Milanil. vztraia na v Fiumicinu, o katerem bodo diskusijo nadaljevali jutri dj-poldne. Vprašanje splošnega značaja je postav: a le senatorka Palumbo (PSI), ki je zahtevala po'asnila v zvezi s cenami učnih knjig za Pudske šole. Podtajnik Elkan je_ dai zagoovilo, da to vprašanje proučuje posebna komiri a in j je, da je sovjetska vlada pol-da je moj predvideti'de ansko . uradno zavrnila britanski pred-zn'žanje cen. log za obnovitev delovanja Senator Šansone (PSI) !>o * mednarodne nadzorstvene ko- zboljšalo pogoje za HIliilHllllillHiillllliilillllllltiiiiiiiiilllliliiiiinniiiiiiiHililllllllllllllllllmllllllllHlllIllIlimiHliminiiiillllliuiilllliiiiiillliillIlIllllllliillilliiiiii (ombejeva letala bombardirajo naselja uporniškega plemena Letala je Čombe dobil iz Belgije - Grško-pravoslavni nadškof izgnan iz Katange - Belgijska letala spuščajo v Leopoldvillu orožje za Mobutuja, poveljstvo OZN pa to gleda križem rok Laos LONDON, 27. — Zvedelo se NEW YORK, 27. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je poslal vladam Indonezije, Maroka in ZAR brzojavke, s katerimi pravi, da njihov sklep, da umaknejo svoje čete iz Konga, lahko povzroči likvidacijo sil OZN in tudi likvidacijo operacij OZN v celoti. Hammarskjoeld dodaja, da bo moral o zadevi razpravljati Varnostni svet. Zvedelo se je, da je Hammarskjoeld posredoval pri vladah Mehike, Indije, Iraka, Irana, Senegala in Švedske, d„ bi dobil od njih vojaške oddelke, ki naj bi okrepili čete OZN v Kongu zaradi odhoda čet ZAR, Indonezije, Gvineje in Maroka. Kasavubu pa je poslal Varnostnemu svetu brzojavko, s ki tero ponovno zahteva odpoklic Hammarskjoeldovega predstavnika Dajala. Kasavu-tu pravi, da je Dajal »zgubil zaupanje prebivalstva in oblasti Konga«. Dalje pravi, da »navzočnost Dajala v Kongu avtomatično onemogoča tisto sodelovanje, ki je potrebno za uspeh civilnih in vojaških operacij«. Pred nekaj dnevi so letala z belgijskimi piloti bombardirala naselja plemena Baluba severno od Luene v Katangi. predstavnik OZN v Elisr.beth-illu je izjavil, da so v zad-jih petnajstih dneh Cornbe- la, ki jih vodijo tujci. Sedaj se vidi, da ne gre samo za stare tipe letal, temveč za moderna bombna letala na reak. cijski pogon. Sami Belgijci so prevzeli organizacijo in poveljstvo vojnega letalstva v Katangi. Preteklo nedeljo je prišlo v Katango tri sto legionarjev, ki so jih rekrutirali v Bruslju. Fričakuje se prihod novih legionarjev, ki jih rekrutirajo v Južnoafriški zvezi in Rodeziji. Pri vsem tem se nadaljuje nerazumljiva tolerantnost poveljstva OZN do tuje intervencije. V nedeljo je na letališče blizu Leopoldvilla neko belgijsko letalo spustilo o-koli sedem ton orožja za Mobutuja. Govori se, da je prišel v Leopoldville neki belgijski general. Poveljstvo OZN pa vso to množično infiltracijo tujih vojnih sil gleda križem rok. V veliki meri pa so poveljstvu OZN roke vezane zaradi pritiska, ki ga zahodne države neprestano vršijo na to poveljstvo. Glavni izgovor za ta pritisk je zatrjevanje o pogromih nad belim prebivalstvom v Vzhodni pokrajini in v pokrajini Kivu. S tem v zvezi so zadnje dni zahodni predstavniki večkrat obiskali Dejala in zahtevali, naj po jeva letala večkrat bombar- veljstvo OZN postavi pod svo-dirala in obstreljevala naselja | jo zaščito »ogrožene Evropej-tega Uporniškega plemena. S ' «•-«-» — -*“* tem so prvikrat uradno potr- si izmislile predvsem kot pritisk na zakonite kongoške o-blasti, ki bodo tako ostale še brez zadnjih tujih strokovnjakov, katerim ne preti nobena nevarnost. V okviru te propagande je načelnik glavnega štaba sil OZN odpotoval dar.es v Stanleyville, kjer bo nadzoroval odhod francoskih in belgijskih civilistov. Tudi Combe vodi sistematično propagando proti četam OZN in s tem vrši pritisk na poveljstvo, naj bi v večji meri sodelovalo z nji. Danes je objavil izjavo, s katero obtožuje maroške čete, da sodelujejo z uporniki Baluba. Predstavnik OZN pa je v svojem odgovoru poudaril težke pogoje, v katerih živijo Maro-kanci že šest mesecev v Ka-tangi. V severozahodni Katangi so Combejevi žandarji ubili danes pet pripadnikov plemena Baluba. Predstavnik OZN je sporočil, da so poslali z letali pet sto Combejevih žan-darjev pod poveljstvom 25 Belgijcev na obmejno področje s pokrajino Kivu. Combe pa je dal izgnati grško - pravoslavnega pnmasa za Srednjo Afriko nadškofa Kiirianosa in je odredil aretacijo okoli sto ljudi, ki pripadam uporniškemu plemenu Baluba, Nadškofa je označil za «r.ezaže!eno osebo*, ker je nedavno v Kairu dobil i erkve. dih, da je Combe dobil leta- ce«. Sedaj so zahodne države. na odlikovanja od ruskega odredile evakuacijo svojih dr-1 pravoslavnega patriarha Aie-žavijanov. To evakuacijo so I kseja. sporazumno rešitev perečih mednarodnih vprašanj. »Ce »e bo dosledno nadaljevalo po tej poti, potem verjamemo, da se bo », je poudaril Kunc, »z aktivnim zavzemanjem vseh držav pokazala vrsta novih možnosti za dejansko »ohranitev miru in razširitev mednarodnega sodelovanja«. Na vest o 'zpustitvi na svo. bedo ameriških pilotov v Sovjetski zvezi je Kunc pripomnil: »Pozdravljamo ta korak, kakor tudi vsak korak ki lahko prispeva k popuščanju mednarodne napetosti in zboljšanju ozračja na svetu«. Ustanovitev tujske legije in prihod belgijskih oficirjev v Kongo bosta po mnenju Kunca še bolj zaostrila krizo v Kongu in ustvarila nove ovire za njeno rešitev. Pasivnost organov in poveljstva OZN v Kongu v zvezi s to in drugo aktivnostjo intervencionistov v Kongu je zastopnik državnega tajništva ocenil kot zaskrbljujoče dejstvo. Kunc je obvestil novinarje da je jugoslovanska vlada prejela od francoske vlade nezadovoljiv odgovor na svoje proteste zaradi zaustavljanja jugoslovanskih ladij na odprte mmorju, kajti Francija ni izpolnila upravičenih zahtev Jugoslavije. Na vprašanje, ali bi lahko potrdili, da je ameriška vlada zaprosila za privolitev, da se za novega ameriškega veleposlanika v Beogradu imenuje Kennan, je Kunc odgovoril, da je ameriška vlada zapro-sila za privolitev za novega veleposlanika, da pa bi bilo nekorektno, da imenuje osebnost, dokler predsednik repu-tiike maršal Tito ne da naložene privolitve. V diplomatskih krogih menijo, da je Kunc na ta način posredno potrdil, da bo za ameriškega veleposlanika imenovan Ken-r.an. Zastopnik državnega tajništva je nadalje potrdil vest, di bo 28. t.m. odpotovala v Gano in v republiko Mali ter druge zahodno-aafriške države jugoslovanska delegacija, da bi proučila možnost za raz. širitev gospodarskega sodelovanja Jugoslavije z omenjenimi državami. Po vesteh iz gospodarskih kiogov bo konec februarja od. potovala v Indijo in Pakistan delegacija jugoslovanskih gospodarstvenikov. Gospodarska delegacija se bo v Indiji raz-gcvarjala o dobavi industrijskih naprav v okviru kredita 49 milijonov dolarjev, ki ga je nedavno odobrila Jugoslavija, Indiji, v Pakistanu pa bo proučila možnosti izvoza in-; dustrijske opreme. javil, da bi Galvao in njegovi pristaši dobili konkretno podporo, če bi se izkrcali v Angoli. General Delgado je izročil tisku izjavo, s katero sporoča, da je Galvao opolnomočeni d#-legat portugalske vlade v izgnanstvu. V Lizboni so nekateri opazovalci mnenja, da ni izključeno, da bo Galvao, potem ko je namenoma dajal netočne podatke o svojih namenih, ne. nadoma spremenil smer svoje plovbe. Na ta način bi pridobil na času v pričakovanju, da prevzame v Braziliji oblast novi predsednik Quadros, katerega vlada bo verjetno bolj naklonjena Salazarjevim nasprotnikom, ki živijo v Braziliji. Iz Brazilije je bila oddana skrivnostna šifrirana brzojavka, o kateri menijo, da gre za navodila, ki jih je general Delgado dal Galvau. Prav tako poročajo, da so Američani še vedno v stiku z ladjo «San. ta Maria*, Angleži pa so se že odpovedali sleherni akciji. Po mnenju vidnih pravnikov kapitan Galvao nikakor ni pirat, temveč upornik in prav zaradi tega se je ameriška vlada odločila, da opusti sleherno idejo zaplembe portugalske ladje. Toda zaradi dejstva, da so med piotniki ameriški državljani, in sicer j# teh 42, so ameriške oblasti mnenja, da je njihova dolžnost slediti premikom ladje. Domnevajo, da je vsaj eno letalo stalno v stiku z ladjo. Na vsak način je kapitan Galvao s svojo zadnjo brzojavko zavrnil kot žalitev poziv, naj bi priplul z ladjo v Portoriko. V New Yorku pa je ameriška ra. diofonska družba CBS dobila sinoči brzojavko, ki jo je pod. pisalo pet ameriških potnikov in ki pravijo, da je na ladji vse v redu, toda začeli so ra-cionirati živila in vodo. Omenjeni potniki sporočajo, da se vseh 42 Američanov, ki so na ladji, dobro počuti in da ne vedo, kam je ladja namenjena. Vsi potniki so se že sprijaznili s svojim položajem. Ameriškemu letalu «Noptu-ne» je Galvao odgovoril, da pričakuje od OZN sporočilo, s katerim bi se priznal pravni položaj upornikov na ladji «Santa Maria*, in sicer »upornikov V vojnem stanju, ki izvršujejo poslanstvo, ki jim ga je poveril general Delgado*. Pripomnil je, da bo privolil, da pridejo oblasti na ladjo, da ugotovijo, da se s potniki dobro ravna, toda ne bo sprejemal ukazov od nobene tuje države. V Caracasu sta dva pristaša kapitana Galvaa izjavila, da sta mnenja, du bo Brazilija kmalu priznala uradno portugalsko «vlado v izgnanstvu*, ter sta dodala, da so ameriškemu in angleškemu posla-inštvu v Carecasu poslali spomenico »venezuelskega odbora za svobodo Portugalske*, ki obrazložuje smotre tega gibanja, med katerimi so tudi «u-stanovitev demokratične vlade p ozahodnem vzorcu*. Izreka se upanje, da bodo ZDA in Velika Britanija zavzele naklonjeno stališče s tem v zvezi. Glavni tajnik guvernerja v Angoli je izjavil, da bodo ladjo «Santa Maria* sprejeli z orožjem v roki, če se bo približala tamkajšnjim pristaniščem. Pripomnil je, da sta mornarica in letalstvo v stalni pripravljenosti, toda to še ne pomeni, di bodo na ladjo streljali. Včeraj je zapustila pristanišče Santos Rio de Janeiro portugalska ladja «Vera Cruz*. Zakasnila se je z odhodom 24 ur, ker so posebni portugalski agenti uvedli podrobno preiskavo o vseh 33 potnikih na ladji. Z ladjo je odpotovalo tudi 15 posebnih agentov in članov portugalske tajne policije, ki so nalašč prišli iz Por: tugalske. Reforma gimnazij v LJUBLJANA, 27,— Svet za š( Istvo Slovenije je sprejel danes predlog za reformo gim-nizij in sklenil, da se na vseh gimnazijah v Sloveniji na jesen uvedejo novi učni načrti v prvem razredu gimnazije, v treh eksperimentalnih gimnazijah pa tudi v drugem razre-Ju Bodoči program bo gimnazijo bolj povezal s potrebami sodobnega življenja. Žrtve mraza v ZDA NEW YORK, 27. — Izreden val polarnega mraza in snežnih neviht je zajel dve tretjini ZDA od Texasa do Atlantske obale povzročil do sedaj že najmanj 46 smrtnih žrtev. Na mnogih področjih je cestni promet paraliziran zaradi ledu, ki pokriva ceste. Dobava električnega toka je v mnogih krajih prekinjena zaradi potrganega električnega o-mrežja. VVashington prekriva nad 10 cm debela snežna odeja. Na Atlantiku divja vihar in štirje prekomorniki so sporočili, da bodo pripluli v New York z velikimi zamudami zaradi razburkanega morja, Takoj i geu, kjer stavracijo radi močnega Izorfniti Britanski filozof Bertrand Russel, eden najbolj izvirnih sodobnih mislecev na Zahodu, je znan kot eden najbolj aktivnih in najvztrajnejših borcev proti a-tomski oborožitvi v svoji deželi. V izvlečku objavljamo njegov razgovor o tem vprašanju z laburističnim članom Spodnjega doma Whyrttom. Razgovor je bil posnet za britansko televizijo, objavljen pa je bil nedavno v knjigi z naslovom »Bertrand Russel govori, kar misli«. Whyatt: Lord Russel, kaj mislite, kaj se bo zgodilo, če bo prišlo do atomske vojne z vodikovo bombo? Russel: To je sila težavno vprašanje in ne bi želel da bi bil odgovor preverjen v praksi. Zdi pa se. mi, da bi bili v primeru prve prave atomske vojne z vodikovo bombo praktično uničeni osi prebivalci severne poloble, na južni polobli pa bi mnogo ljudi umrlo za posledicami radioaktivnih padavin. Mislim, da bi to ustvarilo položaj, v katerem nihče ne bi mogel pričakovati nič dobrega, to pa bi bilo konec vsega, do česar nam je. Whyatt: Mislite, da bi bila to vojna, v kateri ne bi mogla nobena stran zmagati? Russel.- Da. Nobena stran ne bi mogla zmagati, razen če za zmago ne najdete ku-ke nove definicije. Lahko bi se na primer zgodilo, da bi na koncu ostalo šest preživelih na Zahodu, štirje preživeli v Rusiji in štirje preživeli na Kitajskem. Tedaj bi bila na oni strani večina ljudi. Kajpada, tudi to lahko smatrate za zmago, toda to ne bi lila ravno slavna zmaga. Whyatt: Ali se Vam zdi verjetno, da bo prišlo do vojne z vodikovimi bombami? Russel: Iskreno upam, da ne bo. Mislim pa, da je a-tomska vojna z vodikovimi bombami zelo možna, dokler bodo stvari takšne, kot so danes. V glavnem zato, ker potreba po trenutnem povračilu — ki je z vojaškega siahšča zelo realna potreba — pomeni, da smo izpostavljeni nevarnosti kakega popolnega nesporazuma, morda celo kakega naravnega pojava. Ena stran bo pomislila, da je druga stran začela atomsko vojno, in odgovorila bo z vso močjo, čeprav tega dejansko nihče ni želel ne nameraval. Nekaj takega sploh ni izključeno. Whyatt: Nekateri ljudje pravijo, da tekmovanje v o-boroževanju neizbežno pelje v vojno. Ali se strinjate s tem ali ne? Russel: Ne bi rekel, da je to neizbežno — sploh nerad uporabljam besedo »neizbežno* — vendar je tekmovanje v oboroževanju doslej praviloma peljalo v vojno. Večina takšnih tekmovanj v zgodovini se je končala z vojno. Psihološko je to, mislim docela naravno, zato ker oboroževanje ene strani vzbuja strah in mržnjo ter privede do še večjega oboroževanja druge strani. To pa spet povzroča pospešeno oboroževanje prve strani in tako naprej. Orožje se kopiči in človeški živci postajajo čedalje bolj napeti, dokler naposled napetosti ni moč več vzdržati in ljudje pomislijo, da je vse drugo bolje kakor to. Tako se dogaja v oboroževalnih tekmovanjih. To se je zgodilo tudi pred letom 1914. Whyatt: Ali sodite, da je moč reči, da je vodikova bomba tako zastrašila vse državnike in vlade spričo spoznanja, kaj bi se zgodilo, če bi prišlo do vojne, da zdaj ne začenjajo vojne niti v primerih — kot je denimo berlinska kriza — v katerih bi prej morda začeli vojno? Russel: Vi to lahko trdite, jaz pa mislim, da je zgodovina tudi tokrat proti vam. Vsi se spominjajo, da je Nobel, ki je ustanovil Nobelovo nagrado in je bil vnet borec za mir, prav tako iznašel dinamit. Bil je prepričan, da bo spričo dinamita postala vojna tako strašna, da v prihodnje vojne nikoli več ne bo. To pa se, vidite, ni uresničilo in bojim se, da se lahko isto zgodi tudi z vodikovo bombo. Whyatt: Toda vodikova bomba je orožje čisto drugega značaja. Vodikova bomba ni samo močnejše orožje iz iste kategorije, ampak nekaj, kar spada v povsem drugo vrsto instrumentov. Russel: Da, toda ljudje se na te stvari strašno hitro navadijo. Ko so vrgli atomski bombi na Hirošimo in Nagasaki, je bil svet prevzet od groze in ljudje so mislili: »Kako strašno je to?« Zdaj pa atomsko bombo že prištevajo v taktično orožje in nihče več si ne beli glave zaradi nje. Atomska bomba sodi že v simpatične starinske starce, kot sta lok in puščica. Whyatt: Ali sodite, da bi se morala Britanija enostransko odpovedati vodikovi bombi? Russel: Da. C e bi bil to pogoj za sklenitev sporazuma, da imajo bombo samo ZDA in Sovjetska zveza, sodim, da bi morala Britanija reči: »V redu, pridružili se bomo vsem drugim manjšim državam.» Whyatt: Mar ne mislite, da bi bilo nevarno pustiti bombo Američanom m Rusom’ Russel: Vsekakor bi bilo nevarno in mislim, da nevarnosti ni moč od vrniti, dokler ne bodo sklenjeni povsem novi politični sporazumi. Celo če ne bi nihče imel bombe, pa jo znajo in vrnejo napraviti, in v primeru, da bi izbruhnila vojna, bi jo začeli obe strani pri priči izdelovati. Tako dejansko sodim, da nevarnosti ni moč odvrniti, dokler ne bodo našli načina, da se izognejo vojni — toda hkrati sedim, da bi bila verjetnost izbruha vojne močno zmanjšana, če bi imele bombo samo ZDA in Sovjetska zveza. Zmanjšalo bi se tveganje, da vojna po naključju izbruhne. Na splošno bi se povečale možnih ti za pogajanja s perspektivo, da bi dosegli nekaj trdnejšega, trajnejšega. Whyatt: Mar s tem ne zapuščava področja praktičnega in se spuščava v razpravo o idealnih ukrepih? Russel: Ne, še ne. Se ena stvar je, ki je povsem praktična in nenavadno važna: obe strani morata v sedanji napetosti med Vzhodom in Zahodom doumeti, da je važno doseči sporazum. Od leta 1945 pa do danes sta obe strani sodili, da ni tako važno doseči sporazum, kot sprožiti predloge, ki jih bo morala nasprotna stran odkloniti in si s tem nakopati sovraštvo zaradi odklonitve. Seve to ni moglo privesti do sporazuma. Ce nam bo uspelo prepričati vlade, da je važno doseči sporazum, ne pa samo pogajati se, bomo napravili ogromen korak naprej. To pa je docela v o-kviru možnosti praktične politike. Whyatt: Vsekakor je torej poglavitno popolnoma odpraviti vojno, kajti če vojna izbruhne, bodo ljudje uporabili vodikovo bombo ali jo začeli spet izdelovati, čeprav so se ji prej odpovedali. Russel: Tako je. In zato sporazum o opustitvi proizvodnje atomskega orožja ni tako pomemben, kakor nekateri mislijo. Njegov največji pomen bi bil v tem, da bi ublažil napetost in omogočil sklenitev neke vrste trajnega sporazuma. Dejstvo pa je, da v takšnem svetu, kakršen je — upoštevaje ne sa no a-tomsko orožje, ampak tudi biološko in kemično orožje, postane lahko prav tako strašno, kot je vodikova bomba — glede na vse te stvari človeški rod ne bo mogel še dolgo obstati, če ne najo.emo načina, kako preprečiti izbruh vojne sploh. Generalni konzul FLRJ v Trstu dr. Ziga Vodušek je včeraj dopoldne obiskal preživele člane posadke parnika aVrmac«, ki se je potopil pred beneškim pristaniščem Pregrupacija v britanskem tisku družitev časopisnih skupin močno zanima Kanadčan Roy Thompson, lastnik številnih kanadskih in angleških listov, si je pridružil konkurenčno skupino Odhams Presse LONDON, 27. — Notranji minister Butler je izjavil v poslanski zbornici, da je vprašal ministrskega predsednika Mac Millana, kakšne posledice za britanski tisk lahko ima senzacionalna fuzija, do katere je prišlo včeraj. Družba Thompson, lastnica konservativnega «Sunday Times«, «Scotsman» ter cele verige pokrajinskih listov na britanskem teritoriju od Manchestra do ' gornje Škotske, se je namreč združila v močno konkurenčno skupino »Odhams Press«. »Odham Press« kontrolira vrsto publikacij od dnevnika »Herald« in tednika »People«, ki sta obadva laburistično usmerjena, do raznih ženskih, športnih in lovskih revij in celo do almanaha angleškega plemstva. Nova družba »Thompson -Odhams« ima kapital 66 milijonov šterlingov ter jo imajo v krogih cityja, kjer je vest povzročila veliko senza-cijp za največjo delniško sku- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiliiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiliiiiiiliiliiiiiiiiliiiluiiiiiliiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiliniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHliiiiiiiiiiiiiillliiiiiiiiiiHmiiHimiitniiiiiiimiiMiiiuimiimiliiiliiiiiuuiUiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiliiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiii* Izjave nekaterih mornarjev, ki so se rešili Vodi se preiskava o nenadni nesreči ki je doletela jugoslovansko ladjo «Vrmac v Mornarje je v bolnišnici v Benetkah obiskal tudi tržaški generalni konzul dr. Žiga Vodušek » BENETKE, 27. — Odrejena je preiskava o potopitvi jugoslovanske ladje »Vrmac«, ki se je potopila včeraj zaradi premaknitve tovora, povzročene zaradi razburkanega morja. Ladja je bila stara in bila je že na tem, da jo v najkrajšem času demolirajo. Poveljnik ladje Terzetta, doma iz Zadra, je izjavil, da je pirit (na ladji ga je bilo 1.400 ton) za ladjo prav tako nevaren tovor kakor žito, zlasti če je ladja že slaba in morje razburkano. Povedal je, kako je v vetru, sredi razburkanega morja ravnal ladjo, toda veter je bil prehud. »In tako se je vse končald, kakor se je končalo: ribam v hrano.« Božo Draškovič, drugi častnik, je izjavil: «Imam 50 let, sem oženjen ter imam 2 o-troka. V tistem hudem trenutku sem se nahajal na krovu. Bilo je nemogoče karkoli ukreniti. Bilo je vprašanje mi-nrt: zdi se mi, da jih je bilo 10, mogoče tudi kaj več. Sko-ČU sem na komandni most in videl kapitana, kako ■ se je mučil z obupnim manevrom, da bi spravil ladjo zopet v ravnotežje. Toda veter je bil prehud in v določenih primerih se proti moči vetra ne more narediti nič. Nečloveški klic je pretrgal zrak, bolj močan kot sunki vetra: »Naj se reši, kdor se more!« Bil je glas poveljnika«. Mazač Pavle Samardžič je dejal, da je s svojo uro ugo- nesreče samo vlačilec «Tau-rus«, ki pa se je po dveh u-rah iskanja trupel moral u-makniti zaradi preveč razburkanega morja. Danes je brodolomce v be- tovil trenutek nesreče. Mor-|fa Terzetto ter strojnega moj-ski sunek, ki je prevrgel lad-1 stra Vasilija Cetkoviča, ki sta jo «Vrmac», je prišel ob 12.35; potrdila, da je bil tovor o- ladja je izginila pod vodo ob mejen toda ne zavarovan s 12.50. prekatnimi stenami. Kurjač Joco Ban je pove- Danes je prišel na mesto dal, da je bil to že njegov drugi brodolom. Prvi brodolom je doživel leta 1944 z neko jadrnico pri Dubrovniku. Rešil se je z 10-urnim plavanjem. »Toda tedaj ni bilo tako mrzlo in bil sem bolj močan.« Povedal je, da je brez koristi pomagal nekemu tovarišu v dolgi borbi z morjem; na koncu se je prepričal, da je hotel oteti smrti že mrtvega človeka. Danes je močna burja in razburkano morje oviralo, da bi se nadaljevalo iskanje dveh izgubljenih mornarjev. O vzrokih nesreče s4 vodita dve preiskavi, eno vodi policija, drugo pa luško poveljstvo. Zdi se, da se lahko za trdno računa s hipotezo, ki je bila takoj sprejeta v mornarskih krogih: premaknitev tovora. Po izjavah članov posadke bo moral polk. Ago, ki vodi tehnično preiskavo, ugotoviti, ali so bili trije prostori podpalubja razdeljeni na prekate. Luški komisar dr. Diama-re je zaslišal kapitana Rudol- i ...................................................................... niiuiim.um Medicinsko izredno redek primer je sedaj povsem normaien otrok Trije rešeni mor.’ *rji z ladje «Vrmac»: njih obrazi izdajajo bolest nad usodo štirih umrlih tovarišev Poveljnik ladje «Vrmac» kap. Rudolf Terzetta se je pri poto- Rodil se Je po šestih mesecih in tehtal samo 1100 gramov; po nekaj dneh se je njegova teža zmanjšala na 800 gramov Dl JO N, 27. — Rojstvo malega Jeana Clauda Jannina, ki je prišel na svet 12. septembra, medtem ko so ga pričakovali šele za božič, smatrajo pediatri za izreden primer. Mali Jeane Claude, ki je ob rojstvu tehtal komaj 1.100 g in meril samo 37 cm, je bil ne samo rešen, temveč je sedaj popolnoma normalen o-tročiček. po rojstvu v Cheu-imata roditelja reje bil mali Jeane Claude nemudoma prepeljan v oddelek za prezgodaj rojene v glavni bolnišnici. Takoj so ga dali v posebno in-kubatorsko posteljico, ga hra-mlekom in bedeli nad njim noč in dan. Cez nekaj dni se je njegova teža zmanjšala na 800 gramov in zdravniki so se resno bali, da ni zanj več nobenega upanja. »Bil je tako drobcen in nežen, da smo se že sprijaznili s tem, da ga bomo izgu bili — je dejala njegova mami — in vendar je hotel živeti. Čutila sem to iz vne- pitvi ranil v glavo in so ga I me, s katero je pil mleko, s prognozo okrevanja v petnaj- iz živahnosti njegovih oči. Postih dneh sprejeli na kirurški lagoma so moja upanja po-oddelek beneške bolnišnice | stala večja. V 15 dneh sem bila že prepričana, da bo vzdržal...» 10. decembra so zdravniki proglasili malčka za izven nevarnosti. Po zadnjem dnevu bivanja v kliniki za dojenčke je lahko Jeane Claude končno včeraj »spoznal« svojo hišo, kjer so ga nestrpno pričakovali mati, oče in 16-letna sestrica Jolanda. »Postal bo fant od fare, boste videli«, pravi gospod Jan-nin. Malček je namreč sedai popolnoma normalen otrok, tehta 4 kg, se brani z izredno živahnostjo in kdor ga vidi takšnega, kakršen je, nikakor ne bi mislil, da predstavlja medicinsko izredno redek primer. Powers je optimist glede osvoboditve sina Francisa ROANOKE, 27. — Oče pilota ameriškega letala «U-2», katerega so Sovjeti sestrelili nad Sverdlovskom, Oliver Powers, je izjavil, da je optimist gle de skorajšnje osvoboditve njegovega sina Francisa, katere- Servatius grozi, da ne bo branil Eichmanna ga je sovjetsko sodišče obsodilo na 10 let zapora. Powers je dal te izjave novinarjem med televizijskim intervjujem neposredno po Kennedyjevem sporočilu o izpustitvi dveh pilotov letala »RB-47«, katerega so sovjetski lovci sestrelili julija lani nad Barentsovim morjem. Powers je dal razumeti, da bo prosil Kennedyjevo vlado za pomoč za osvoboditev njegovega sina. DJAKARTA, 27. — Silno deževje, ki traja že ves teden, je napravilo ogromno škodo. Ni še znano število neški bolnišnici obiskal tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu dr. Ziga Vodušek. Prav tako jih je obiskal neki funkcionar jugoslovanskega veleposlaništva v Rimu. Poskrbela sta vse potrebno za čas, dokler bodo morali mornarji ostati v bolnišnici, kakor tudi za njihov povratek v domovino. Najbrž bodo odpotovali iz Benetk v nedeljo. «»------------------ Vojaško letalo sc je razbilo SHANNON, 27. — Na letališču pri Shannonu na Irskem se je v jutranjih urah med pristajanjem razbilo voja.š.co dvomotorno šolsko letalo, r.a katerem je bilo pet oseb. Zo-vetra se je v trenutku, ko se je dotaknilo tal, prevrnilo in zažgalo. Štirje od petih članov posadke so pri tem izgubili življenje. Njihova trupla so našli popolnoma zoglenela v r.otra njosti letala. Rešil se je samo peti član posadke, kapetan John Liddey. Gre za sodno pomoto pri Timothyju Evansu? LONDON, 27. — Angleški notranji minister Butler je sporočil, da angleška poslanska zbornica ponovno proučuje primer Timothyja Johna Evansa, ki je bil obešen pred 11 leti zaradi umora male hčerke Geraldine, da bi ugo-tovila, če gre za možnost sodne pomote. Evans je bil obsojen za umor hčerke, vendar pa je bila takrat umorjena tudi njegova žena. Kot je znano, je Evans živel v Rallyngton Placeu v četrti Notting Hill, to je prav tam, kjer je tudi hiša znanega morilca Johna Christieja. Med procesom je Evans večkrat zatrjeval, da je bil u-mor njegove žene in hčerke delo Johna Christieja; ker pa je že prej priznal policiji, da je on morilec obeh žrtev, mu sodišče ni hotelo verjeti. Nekaj let pozneje je Christie na procesu priznal, da je ubil Evansovo ženo, ne pa hčerke V zadnjih letih je bilo večkrat govora o možnosti, da pino na svetu na področju časopisnega založništva. Finančno kombinacijo je izvedel Kanadčan Roy Thompson, ki je v časnikarskih krogih britanske prestolnice znan po tem, da je leta 1953 kupil list »Scotsman«, ki je škotski anevnik z največjo naklado. S tem, da si je pridružil skupino »Odhams«, je ustvaril največjo angleško založniško skupino. Ta finančna špekulacija pa je drugovrstni element na njegovem področju dejavnosti, ker ima v Kanadi verigo trgovskih časopisov in oddajnih postaj. Thompson je začel svojo srečno kariero o-krog leta 1930, ko je na lastne stroške postavil prvo radijsko postajo v North Bayu, majhnem mestu Ontaria, ki ga je stala okrog 175 šterlingov. Potem si je pridobil ekskluzivno prodajo radijskih aparatov, sintoniranih na val e-dine krajevne postaje, ki je bila njegova last in v kateri je bil on ravnatelj, napovedovalec, časnikar in pobudnik sploh. Včerajšnji podvig je uresničenje ene njegovih največjih želja: kontrole nad kakim britanskim dnevnikom. »Herald« je eden izmed listov, ki podpirajo laburistično stranko, in sedaj se v angleških političnih krogih sprašujejo, ali bo list še naprej dajal stranki to podporo v dosedanjem obsegu. Mac Millan je odredil, da se pripravi popolna dokumentacija o finančni koncentraciji, ki se že nekaj časa kaže, in to vedno v večjem obsegu, v britanskem tisku. V trenutku, ko se je zdela fuzija obeh orjakov angleškega tiska, skupin Odhams in Thompson skoraj gotova, se zdi, da se hoče vmešati v zadevo tretji orjak angleških listov, skupina okrog lista SANREMO, 27. — Za jutriš-rji finzle so bile danes zvečer izbrane sledeče popevke: uFebbre di mušica« «11 mare nel cassetto« «Le mille bolle blun »Mandolino mandolino« #Un uomo vivo« «24 mila baci« človeških žrtev. Pol milijo- je bil Timothy Evan žrtev na oseb so evakuirali. * sodne pomote. «Daily Mirror«, ki hoče, kot se zdi, preprečiti, da bi kanadski magnat Roy Thompson postal najbolj pomemben lastnik časnikov brez dvoma na svetu sploh. 2e včeraj, ko sta si Roy Thompson ter sir Christofer Chancellor, predsednik skupine Odhams, vpričo časnikarjev čestitala zaradi doseženega sporazuma (o-dobritev delničarjev skupine Thompson bi bila zgolj formalnost, ker ima Thompson odločilen del delnic svoje verige časopisov), se je razširil glas, da pripravlja skupina «Daily Mirror« protiofenzivo. Ta protiofenziva bi lahko zavzela obliko ponudbe za nabavo delnic skupine Odhams, ki so razdeljene med mnogo večje število delničarjev, katerih odobritev je potrebna za dokončno fuzijo »Odhams-Thompson«. Vsekakor pa se še ne ve, če bo skupina «Daily Mirror« dejansko dala konkretne predloge za nabavo delnic skupine Odhams Press; izjava skupine »Daily Mirror« bi morala priti danes popoldne ter pojasniti položaj, ki vznemirja ne samo področje tiska, temveč povzroča zaskrbljenost tudi vladi zaradi monopolističnih tendenc, ki prihajajo vedno bolj do izraza v britanskem tisku. Za izvedbo te operacije pa bi morala skupina «Daily Mirror« imeti takoj na razpolago o-krog 25 milijonov šterlingov. KOELN, 27. — Odvetnik Robert Servatius, ki bo branil bivšega polkovnika SS A,iob fa Eichmanna, ki sedaj čaka na proces v Izraelu, je danes izjavil, da bo odklonil o-brambo, če mu ne bo dovoljen privatni razgovor z njegovim klientom. Servatius, ki se je vrnil s svojega tretjega potovanja v Izrael, je pojasnil, da so njegovemu direktnemu srečanju z Eichmannom najbolj nasprotni organi izraelske varnostne službe, ki se bojijo za Eichmannovo življenje. Ko je govoril o stroških in honorarju za obrambo, je Servatius poudaril, da ni doslej prejel od izraelske vlade niti ene lire, da pa se je ta sedaj iz- rekla pripravljena plačati mu v obrokih skupno 7.000 šterlingov. Takemu načinu plačevanja pa je odvetnik nasproten. Izraelski glavni pravdnik Gideon Hausner je danes izjavil v Jeruzalemu, da pravosodno ministrstvo upa, da bo lahko dovolilo privatno srečanje med Eichmannom in njegovim zagovornikom v prihodnjih dneh. Dodal je, da se bo proces lahko začel na določen dan, to je 15. marca. Kar zadeva pričevanje tistih prič, ki bi se bale priti v Iz aol, je glavni pravdnik dejal, da je govoril s Servatiu-som glede možnosti njihovega posrednega zaslišanja. Odvetniki pred sodiščem PARIZ, 25. — Številni pariški advokati, ki običajno branijo pred vojaškimi sodišči pripadnike Alžirske fronte za neodvisnost, bodo prišli v ponedeljek pred sodišče pod obtožbo »atentata na var nost države«. Obtožujejo jih predvsem, da so prejemali mesečno plačo naravnost od Alžirske fronte za neodvisnost, namesto da bi prejemali honorar od vsakega posameznega svojega klienta. Obtožence, med katerimi so odvetniki Verges, Oussedic, Benabdallah, Beauvillard in Zadrian, ki so zagotovili, da bodo na bližnjem procesu branili intelek- tualce, ki so naklonjeni Fronti za neodvisnost, bodo branili njihovi sodelavci in nekateri inozemsk-. odvetniki, ki so že prijavili okrog sto prič, med katerimi so tudi ministrski predsednik Debre, minister Michelet, general Mgsu, Mohamed Ben Bella in Dji-mina Buhired. «»-------- VERONA, 25. — O problemih, ki se tičjo gojenja jagod, so razpravljali na sestanku v trgovinski zbornici v Veroni. Predsedoval ie 'n2- Tosadori, sestanka pa se je udeležil tudi prof. Scapaccino, generalni ravnatelj poljedelske proizvodni? v ministrstvu za poljedelstvo in gozdarstvo. Ameriška pilota kapetan Freeinan Olmstead (levo) ter kapetan John McKone ob prihodu na letališč? v Amsterdamu. To sta pilota, ki so Ju pred časom Sovjeti zajeli na morju, ko so sestrelili neko ameriško !e*a’o, ki je lete' a d sovjetskim tT'or'a'iimi vedami. Sedaj so ju nenadoma izpustili in sta se vrnila v A, kjer ju Je pričakal predsednik Kennedy Družba Dear Film ima srečno roko Iz filmov, ki jih je * Italiji razdelila družb* Dear Film, je kar 11 r gralcev ter trije režiser-ji, ki se potegujejo z* letošnjega »Oscarja«. Tudi glede končnega izbora filmov, velja isto: o? osmih filmov v finalu >-ma družba Dear za štf, ri ekskluzivo. To so deči filmi: »Apartm*’- ki je kandidat tudi z* najboljšo režijo (Bilo Wilder) ter za najbolj" šega igralca (Jack Le«1 rr.on) in igralko (ShirM MacLaine); »Sin Jude-ža», ki je konkurent tu-di za režijo (Richa® Brooks), za najboljše?* igralca (Burt Lancasten ter za najboljša druž* igralca (Arthur Kennedl ter Shirley Jomes); «B|*’ ka pri Alamu«, kjer ]* kandidat za nagrado >-gralec Laurence Harvel' in končno «Exodus’-Med režiserji je še Sta8-ley Kramer za film ‘I8 človek je ustvaril sat*-na«, med najboljšimi j-gralci pa Frederic Maro*1 v istem filmu; nato A-lec Guiness za vlogo V filmu »Viski in slava’ ter Bob Hope za »Težko nečistovanje« Med 8*J" boljšimi drugimi igralka-mi pa je Donna Andet-son v filmu »Človek J® ustvaril satana« ter me° najboljšimi tujimi igr**-kami Melina Mercouri v filmu «Nikoli v nedelj0’- Poleg milijonov še nevšečnosti za Sophio Sophia Loren je pravkar v Španiji končal* snemanje filma «Cid», k° jo je včeraj zvečer do-letela nezgoda: na stop-nicah doma se ji je sP°^ drsnilo, padla je in zlomila ramo. prenesi* so jo v anglo-amerišk0 bolnišnico v Madrid® Verjetno bo morala i®6-ti ramo tri tedne v mavcu. Računala je, da bo po zaključku dela v SP8-niji odšla v Rim že danes ali jutri. V prog1*-mu je imela tudi pot 8 New York na premi®10 svojega filma «Ciociara*-Prav včeraj pa je bil* pred sodiščem v Ri®11 prva razprava za razV®-ljavljenje poroke m®8 Pontijem in Sophio, sklonjene po prokuri v l'le’ hiki 1. 1958. Sodišče )e mnenja, da poroka ni ljavna, ker je bil Po*11 že prej poročen v Ita-liji z gospo Fiastra, k1 je še vedno njegova z8‘ konita žena. Odvet® Pontija in Sophie je Pr°’ sil za odložitev razpf* ve, ker sta Ponti in ren že sama v Mehi*1 začela proces za razvo-ljavljenje njunega zak8-na. Sodnik je odložil ra^ pravo na 18. marec. K° je znano, sta Ponti 1 Loren sklenila, da r8* veljavila poroko, da 8 bi imela v Italiji sit**8 sti. Živela pa bosta sk8 paj še naprej, dokler zadeva kako drugače 8 uredi, da bi se la®1 potem legalno poročil*- «Lahko se upijanite, vrnili se boste trezni* V Angliji so izd®!8 tablete, ki preprečuje pijanost ne glede na ličino zaužitega alkoh0 . Tableto, ki bo v dv^ tednih v prodaji v vS angleških lekarnah, izdelal dr. Alistair ton, katerega smatra fj licijski center v Lee1 za avtoriteto na P°dJ ,, ju znanstvenih »testo ki jih izvajajo na av . mobilistih za ugoto® » njihove stopnje pij9-t. sti. Dr. Sinton je Pre.( kusil učinkovitost sV j, ga izdelka na 23 oseb8. katerim je dal skup popiti 72 steklenic ® skyja in 300 stekleni® va. Pol ure pred po® r som je del poizkusnih Ijl" seb zaužil protialkol® -tableto. Kako uro p°z je je lokal, v katere® .. bil izveden poizkus, dil dve popolnoma raz ^ ni sliki: del navzoči® i bil totalno pijan, dr^ del pa popolnoma tre* j-Med najbolj verodoOjL-nimi pričami glede 8 ^1 kovitosti tablet je <() neki študent, ki je poskusom sam popil % klenico in pol whys'c5,£|l) Geslo, s katerim b° dali v prodajo izde‘ j, se bo glasilo: »Kar ^ janite se, toda pol prej zaužite našo ,8 to in domov se boste nili popolnoma tre z-8'” Predsednik Kubiček odhaja. Globoka socialna kriza po burnih letih razvoja 26.000 novih cest, razvoj industrije, toda prazne državne blagajne in povečani življenjski stroški Julinho .. . Kubiček, predsed- > ki je obljubil, da bo v ra em razdobju svojega pel. "ega mandata Brazilija na-kot ‘°liko ta še več 'et1h!eboTd°Va,a Prej V 50 ivni j Januarja zapustil 0lZnost Predsednika eDoh.i 28 Sebo^ PUš^a res no gradbena dela, praz-državno blagajno in naj- Braz !°Claln0 knzQi kar Brazdija kdajkoli doživljala. Pred8d, ,Potekom mandata je Podal „ Vlziiskimi kamerami o tem kIrdU lt0nŽn° poročil° stičarji J6 naPrav>L Stati- dinam^čn^sz *zzaaunali. da je bil v ni Kubiček pre- ^sedani^'1 V6C ČaSa kot vsi da jp 1 Predsedniki s tem, vilna gradh «1” °biskoval šte- brazilskem SCa 113 ogromnera ozemlju, na kate- rem u- ropa, i‘ahk0 stala vsa Evin,, e ai Je temu njegove- mu prav nič manjša cena za kate- [ levica mnenja, da je Kubiček ro so bili ti doseženi rezul- J dal prevelike olajšave in po-tati plačani. V zadnjih petih , oblastila tujemu privatnemu letih so se življenjski stroški potrojili, inflacija pa je razvrednotila realne plače in dnevnice. Kubiček ni dobil skoraj nobenih kreditov iz ZDA ta niti se ni hotel zateči k ostrejšemu obdavčevanju domačega kapitala in je zaradi tega velik del svojih investicij finansiral s tiskanjem bankovcev. V času njegovega petletnega mandata je bilo izdanih dvakrat več bankovcev, kot v vseh 138 letih brazilske neodvisnosti. Kljub temu znaša proračunski deficit skup. no okrog 800 milijonov dolarjev, zunanji dolgovi države pa so se povečali na 3,2 milijarde dolarjev. uemirnimu p»šel wT‘“mU križarjenju skimi gleda?'- Pred televizij-datke !?, Cl ta tresal po-2 dolgn n i- rokava, kažoč Zemljevide «„:“a-gra£ikon* 12 žal m/1?6', Nataeč se je zadr-hedavpn ’ ka ie biia šele na točki, likeganL?riSana na sredini ve. Vida Rr ega prostora zemlje- glavnem ‘ J? ~ na novera mestu Brazilije. svojoVa Ptastolnica je bila s Postia i oPumentalno razsež-, '•JO ln rriea •.............. toPskiroln ..moderPimi arhitek- samih tlrehmie(T‘ Zgrajena v trov ftih, 1200 kilome- °d de Jaueira. op. ur.)6V Brazilije (mesta obuditev ^ ^ubiček imenoval Njena a,vanega velikana«. d°končen -a ^ Pomen>ia ‘Pohoda n Zacetek velikega gPJotno civiiZaPad>>’ ki naj bi V k°loniain ta’ zasnovano obmorskem 8asu v ozkem b°gata in pasu. razširil na roč j a „ . Peizitoriščena pod- * Je že S"1' Iz Brazilije sPodarskn akciia za S°- 8,5 milijonav°tavanje več kot taio redko k.V' km doslej ^a' ta Bri,oaSeltanega Področ. Ptati vsem j1J,e se cePij° ceste danes prvi- m države, ki je taPslsih nC povezana od ama. nem seven.agaZdov na skraj-na skrajnem hla zn°z]a perujskih brazilska zaPadu. Nova trans-deželo nom^gistrala’ ki seka °kr°g 50^ ,dolgem- ta dolga atavlja ra k>lometrov in pred-J° Lizbone od Moskve v rgrajen C C8Ste’ ki s0 kovega ta"a za časa Kubič- p°vezale c ata’ Pa bi lahko Cai. Medte~V8rni in Južni te’ zgodoVin-enl ko ie bilo v vsej 1 orazili* 22-°00 km OIazUl3e zgrajenih m asfaltivna!adnih in 2400 v.zadnjih ‘ ap:h cest. ie bilo b'0 man: . ‘b letih zgraienih mani leun zgrajenih razrednih in ®.000 km drugo. rednih cest 000 km prvoraz. st°!nice v ‘ Premestitev pre- P°večanip središče države in Pstvarii0 seda>metne mreže gl° širjen ?daj moi jen.e domač. aedaj možnost za na. Toda -"8 domažega tržišča. 0sva;anieStVarjanje pogojev za v bil samon°tJrantasti države ?ubičk0Veg. 6 izmed ciljev skega .5 Programa gospodi Se bil Drjgi Stavni ?'h besedahP° njeg°vih last-s920 mdus.r- *,Preiti Pionirsko n' fazo avto f z8cije in dose-P°'agal ral panzije». Ko je 5'ede tega 0 tem kar je „ .biček o o J ° doseženega, je Inflacija in podraženje življenja sta povzročila v Braziliji v poslednjih mesecih do. slej naj večji val stavk in socialnih nemirov, zunanja in notranja zadolženost države pa je ustvarila mnoge in težke probleme bodočemu predsedniku Quadrosu. Zaradi tega so končni rezultati Kubičkovega razdobja sprožili nasprotujoča si mišljenja in diskusije. Konservativni krogi, priklenjeni na staro, polkolonialno talno napadajo vso Kubičkovo strukturo gospodarstva, frontalno napadajo vso Kubičkovo politiko gospodarskega razvoja. Na muho so vzeli predvsem deficitnost posameznih državnih podjetij in pojave upravne razsipnosti in korupcije. Levica kritizira Kubička z drugih pozicij. Čeprav se tudi sama zavzema za gospodar, ski razvoj, napada način, kako je Kubiček ta razvoj vodil. Predsedniku ki odhaja, očita, da je vse breme gospodarske izgradnje in inflacije prevalil na rame delavcev in revnih - slojev in da je proces industrializacije otežkočil s tem, da je pustil nedotaknjeno veleposestniško strukturo zaostalega kmetijstva. Skupno z nacionalisti je tudi kapitalu in da bi moral popolnoma samostojno in z mno. go bolj smelo zunanjo politiko bolj na široko odpreti nova zunanja tržišča in izvore finančnih sredstev. V obrambi svoje politike je Kubiček poudaril, da je prišel na oblast v dobi, ko so prenehali zunanji pogoji konjunkture, ki jo je povzročila svetovna vojna in korejski spopad in da kljub temu ni dopustil, da bi država stagnirala, temveč ji je dal pespe-ška, da bi se čimprej iztrgala iz zaostalosti. Vsi njegovi nasprotniki in njegovi pristaši pa se strinjajo, da je privedel Brazilijo v fazo, ko se akutno postavlja vprašanje izbire nadaljnje poti gospodarskega in socialnega razvoja. - - .-.v.v.v.v. vmsmmm mmlm Bencinske cisterne iz sovjetske tovarne Zdanov pred izročitvijo prometu. Zmogljivost vsake cisterne je 60 kub. m Zdravniški kotiček Kakšen bo vaš otrok? Kako se manifestirajo nekatere dedne lastnosti - Bo otrok moškega ali ženskega spola? Ko srečamo na sprehodu kopico kodrolasih malčkov, si nehote zastavimo vprašanje, kalkšni bodo neki ti nežni stvori, ko dorastejo? Vsak zdrav otrok je pravzaprav srčkan, česar pa ne moremo trditi o odraslih. To vprašanje, ki si ga takorekoč v šali zastavljamo, je za večino starš, v pereč problem. Ni matere in tudi ne očeta, ki ne bi nekako v strahu pričakovala, kdaj se bo otročičkova ljubkost spremenila in kakšen bo, ko doraste. Na nekatera takšn i vprašanja je znanost že našla odgovor. Ce sta oba roditelja velika, je skoro gotovo, da bo tudi otrok nekoč velik. Ako pa sta oba majhna, je malo verjetno, da bo otrok velik, zadovoljni moramo biti, če bo srednje rasti. Ce je eden izmed staršev zelo velik, drugi pa izredno majhen, tedaj se bo o-trok rajši vrgel po majhnem. Tudi zaradi oblike nosu si belijo matere kaj rade glavo. Nos je najbolj značilen del obnza in zato je povsem razumljivo, da želi mati svojemu otroku čim lepši nos. Otrokov nosek še niti malo nima one dokončne oblike, ki jo bo nekoč imel odrasel človek. Dedne zasnove, ki oblikujejo nos, se zelo počasi razvijajo, tako da dobi nos svojo značilno obliko šele tedaj, ko je otrok že dorasel. Toda tudi kar se bodoče oblike nosu tiče, lahko nekako prerokujemo: če imajo starši enak nos, bo imel nekoč tudi otrok podobnega. Ce ima eden izmed staršev zelo dolg, zelo širok ali pa naprej štrleč nos, drugi pa nos popolnoma normalne oblike, je verjetno, da bo otrok podedoval nenavadno obliko nosa. Ce prevladuje v rodovini enega izmed staršev skozi vso vrsto rodov kakšna posebno značilna oblika nosa, se lahko z gotovostjo trdi, da bo eden izmed otrok imel ta značilen nos. Ako ima eden izmed staršev posebno velika ušesa, je verjetno, da bodo tudi otrokova ušesa velika. Prav tako se često podedujejo tudi priraščeni uhlji. Podedovanje barve oči ni tako enostavno, kot bi si človek predstavljal. Ce imajo starši modre oči, je stvar jasna; otrok bo modrih oči. Ce ima eden staršev sive ali zelene, oči, drugi pa sive, zelene ali modre, tedaj bo imel otrok sive, morda zelenkaste ali pa, kar se navadno redko dogaja, modre. Ce so imeli vsi predniki enega izmed staršev temne oči, bo tudi otrok lllliniltlillllllllllllllllllllllllllllllMIIIlllltltlllllllHIiiniiiiiiHiiiiiiHMiiHIMMIIIIMIIllllllllllinitlllllltllllllllllMIIIIMiMMinillllllllllMIllllllllllllllllllIllllllllllllllllllllinillllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllHIIIIIIIMIIIlllllllllIllUlllllll Hitchcockove napovedi se že uresničujejo? Grace malone amerikanizirala Ranieri - Onassisovo Vsaka njena želja je zakon - Za Onassisa postaja vzdušje nevzdržno - Prebivalci kneževine se pritožujejo nad nadutostjo in avtoritarnostjo ameriške princese Ko se je pred leti princ | ta napoved že uresničuje. Za-Ranieri oženil s hčerko ame- I kaj? riškega bogataša Kellyja, sedanjo princeso Grace, je Hitch. cock, ki se je trenutno nahajal v Rimu, ta dogodek komentiral, da bo ta poroka prL nesla prebivalcem kneževine Monaco hude skrbi. Poznavalci razmer v Montecarlu in vsej kneževini pravijo, da se uiiiiiHiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiimiiiiiMiiiHiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniim Najnovejše iz Sovjetske zveze «Stepa» Antona Čehova v barvah na platnu V enem letu 3.116 novih kinematografov »programa s Večina h°Si z držaf b'la dosežena bo-t °.dtai s ' nimi investicijami, i6ga Pnv-atlV‘ d?mafega in bil! Posehn vatr|Pga kapitala, i. n0 VeIik. dosi vf°v enerJ!’- pri Povečanju *'a pri čemer rezultati so L.; “uavna .V 1 vemer Je i avni iv,„ v*°ga odločilna. p J.sko industr°Po1 nad Petro-f 'drža,,8 1JO je bil utrien bri dtaavmr"30, Je bil utrjen. i,raz* je nn P tatje „Petro-V°dnjo Pri eČa,° sv°ta Pro- v?l°V dnevno T "a 100-000 VUn taanedVam' Pred Kubičko-3 odston ie Pnkri”"1" . otke državnih pokrivalo po-42 od- tarn, 'tab, se. urzav S>k0v do Pa P°knva >niii od e- kapacite-3 Povečale na 5 V lr;i '-v.aac XI« j Jekla se atov. Proizvod. se llJono. nJa je. . I'? letih vel V zadnjih pe-„ na Z > ° Podvojila (od e' pr *tavalni°na ton)’ m nagi0 r f. Panoge pa mno so S° bC”,,maZ*irile- Uvedene du»taihkeUdi.tanoge nove in-n°ge t 3e' med katerimi !Uta«a kanftraiVladataa°" vlogo bfto za L a !_ ^°. velja po- ki aeVl°taobilSko indu- i h ni bi n Pred Kubičkom ‘e ztaogijiv ln ki sedaj dose-11 tatno Pad 130.000 vo-?^a kapivgi 80 0vanjem tu-^delnice in ,se. Sradijo lad- tor 'Jev lndustrija trak- ^nda g 3darskemso 5tavilke o go-**dhjib Brazilije letih velike, -- • Mislim, da je danes, ko je v svetu veliko ljudi, ki iive v stalnem strahu pred novo vojno, in tudi takih, ki vidijo rešitev vseh vprašanj, ki tarejo svet, v uporabi atomske bombe, menim, torej, da je v takem vzdušju potrebno te ljudi in vse ljudi na svetu nasploh opozoriti na lepote, ki jih obdajajo, in na veličino človeškega duha, ki jih obkroža.* Tako je izrazil svoje načrte sovjetski filmski ustvarjalec Sergej Bondarčuk, ko se je lotil naloge, da spravi na platno znano delo iz ruske literature «Stepo» Tega dela se je Bondarčuk lotil že pred šestimi meseci, kajti sam namerava izdelati scenarij, nato filmsko knjigo in tudi izpeljati režijo. «Stepa» Antona Čehova, pravi Bondarčuk, i.udi režiserju in umetniku čudovito snov, da z njo prikaze človeku, ki ima le količkaj čuta, «lepega duha ruskega človeka in lepote ruske prirode». Pri uresničenju tega filma bodo sodelovali z njim mnogi sovjetski umetniki, ki so z Bondarčukom sodelovali že pri njegovem zadnjem filmu .Usoda nekega človeka» Film po literarnem čelu .Stepa, bo v barvah. Ko že govorimo o filmu, bomo dodali, da se koprodukcija med sovjetskimi filmskimi podjetji in tujimi filmskimi podjetji, ki je bila do pred kratkim malo nemogoča, začenja uveljavljati. Isto velja za sovjetske umetnike, ki začenjajo čedalje pogosteje nastopati pri tujih filmskih družbah tudi izven Vzhodne Evrope. Pred dnevi je bil, kot poroča bilten rimskega .Sovinformbureaua., v Moskvi podpisan sporazum med rekim moskovskim filmskim podjetjem in med družbo .Film Malaja Praivat Limited», po katerem bosta obe družbi sodelovali pri filmu .Poema dveh src., ki bo obravnavala snov. iz neke znane tažikijske pesnitve iz XVII. stoletja. Anffleška filmska družba «United Artist, pa je moskovskim filmskim krogom predložila, naj, bi v skupnem sodelovanju izdelali baletni film .Hrestač. po glasbi Čajkovskega in pri katerem naj bi nastopil balet Velikega moskovskega teatra ob sodelovanju znanega angleškega baletnega mojstra Antona Dolina. Pri tem filmu bi po angleškem predlogu nastopil tudi orkesier moskovska Ope-er, toda pod taktirko slovitega dirigenta Leopolda Sto-kovskega. * * # V minulem letu je prestolnica Ukrajine Kijev obogatela za vrsto ustanov kulturnega značaja vendar je najpomembnejša med temi velikanska dvorana, ki ji pravijo • zimski cirkus., Ne gre za cirkus, pač pu zg dvorano, ki je zelo velika in primerna za zimske prireditve, med temi prvenstveno za umetni balet na ledu. Je to najsodobneje urejena dvorana te vrste v Evropi in more sprejeti do 12 tisoč oseb. Sicer pa je to le ene tovrstnih dvoran, ki so jih v minulem letu postavili v raznih mestih Sovjetske zveze. Lani so v SZ odprli tudi 3.116 novih kinematografskih dvoran. Do svoje poroke z Grace Kelly je bil princ Ranieri navaden veseljak, ki je upravo svoje kneževine prepuščal svo. jim svetnikom in parlamentu, sam pa živel brezskrbno življenje neporočenega »bogatega« princa. Najpogosteje so ga videvali ali v avtomobilu ali na jahti, vedno s kakim lepim dekletom. Med temi njegovimi prijateljicami pa je bila v njegovi družbi najpogosteje francoska gledališka umetnica Giselle Pascal, ki sicer ni bila velika umetnica, zato pa zelo lepa in dobra. Prebivalci kneževine Monaco so jo radi videvali in jo na svoj način imeli radi, ker je bila skromna. Zato pa tembolj mrzijo princeso Grace, ker da je oho. la, avtoritativna in preveč — ameriška. V času, ko je bil princ Ranieri še neporočen, je njegovo razkošno življenje terjalo več, kot mu je kneževina mogla' dati. Iz finančnih težav pa mu je vedno ih velikodušno pomagal bogataš grškega porekla Aristoteles O-hassi*. Toda velikodušnost O-nassisa je bila bolj poslovna velikodušnost, ker ni nikoli segel v žep brez protiusluge. Tako so postopoma prehajali v last grškega petičnika mnogi objekti kneževine, kot na primer znana igralnica v Montecarlu, ki je vir največjih dohodkov kneževine, nato pa tudi razni drugi objekti kot na pr. večina ladij, ki so privezane v pristanišču Monfe-carla, glavni del ogromnega »Hotel de Pariš«, večji del stavb, ki so bile last knežje uprave, cela vrsta družb, ban. ka in še na stotine javnih lokalov. Skratka, dve tretjini bo. gastva je prešlo v roke grškega bogataša Onassisa. Ze tako ne preveč trdne ekonomske razmere princa Ranierija so se po poroki z Grace Kelly še poslabšale, toda z določeno razliko. Prej ni med Kamenjem in Onassisom prišlo nikoli do sporov in je princ Ranieri živel kaj brezskrbno življenje. To se je odražalo tudi na vsem življenju v kneževini, ki je bila zbirališče vseh petičnikov Evrope in A-merike. Ko pa je prišla v kneževino nova ((gospodaric*«, so se razmere začele naglo spreminjati. Prijateljstvo z O. nassisom sicer še vedno drži, toda pogosto se to prijateljstvo nekoliko ohladi in ljudje, kt se s finančnimi zadevami kneževine ukvarjajo, z zaskrb. ljenostjo gledajo na te motnje, ker slutijo, da to tako dolgo ne bo moglo trajati, kajti značaj dejanskega gospo, darja kneževine, Onassisa, ne bo dolgo vzdržal v teh raz- • Kelly odprla vrata v kneževi- \ naco, kjer mu je Grace za merah. Morda oi vzroke tega vzdušja mogla najbolje pojasniti knjiga, ki je pred kraikim izšla kot nekako dopolnilo k u-stavni zgodovini kneževine Monaco. V tej zgodovini je cela kopica očitkov na račun Grace Kelly, češ da knežja družina preveč stane; da je Ranieri preveč pod vplivom svoje ambiciozne žene, ki hoče ukiniti vse ustavne svoboščine, da bi utrdila svoj prestiž in svojo vlogo. Nadalje beremo tu, da princ Ranieri ne vidi in ne presoja ničesar razen skozi očala svoje žene in onih oseb, s katerimi ga je obdala. Med ostalimi očitki je tudi ta, da imata Ranieri in njegova soproga 21 avtomobilov najboljših znamk; da se Grace oblači le v obleke najdražjih krojaških hiš Chanel in Beilenciaga; da njuna otroka govorita in mislita le kot yankeja; da Grace spreminja kneževino v matriarhat; da so najpriljubljenejši gosti Grace in njenega moža umetniki iz Hollywoo-da .in petičniki iz Takasa; ^a Grace ne ugaja francoščina in da Grace — prodaja Monle-carlo svojim ameriškim prijateljem. Samo ob sebi se razume, da to prebivalcem kneževine ni po volji, ker vidijo v tem spreminjanje svoje kneževine v nekakšen fevd Američanov, dočim so bili prej vajeni gostov iz vsega sveta. Toda ni le to, kar jih moti. Grace Kelly si s tem odbija prijateljstvo onega, ki drži kneževino pokonci s svojimi neizčrpnimi viri bogastva. Onassis sicer trenutno molči, toda kaj bi se zgodilo, če hi nekega dne izstavil svoj račun? Res je, pravijo tukaj, da hoče Grace »ekonomsko neodvisnost Mo-naca«, toda to neodvisnost' razume ona na svoj način, na ameriški način, to se pa pravi, da bi kneževina ne bila odvisna od Onassisa, zato pa prišla v roke Američanov. Ne smemo pozabiti, da izhaja Gra. ce iz družine petičnikov in poslovnih ljudi in da so tudi prijatelji njene družine sami poslovni ljudje. In prebivalci kneževine pravijo, da če bo Ranieri sledil vsakemu namigu Grace, kot to dela sedaj, bi znalo v kratkem priti do odkrite borbe med Onassisom in ameriškimi petičniki, kar se da slutiti tudi iz namiga, ki ga je Onassis dal, ko je rekel, da se bo preselil v Juž. no Ameriko. In tako je začela, kneževina Monaco spoznavati preko Grace Kelly «moč dolarja«, toda z njegove negativne plati. Nekateri že trdijo, da je Grace llliIllfiilillliliiiiliiiililllllliillllilllllllllliiitnitiiilltMinilllllMMlllllilIllltlltllltinllllllllllllitlliilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtHnuHnunHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniliiiiiiiiiiiiiiiiiHiuu OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Novi posli se bodo začeli z ugodnimi perspektivami. Dobre vesti o prijatelju, za katerim ste izgubili vsako sled. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Sp emeniti boste morali organizacijo dela, ki je deležna mnogih kritik. Ne bodite preveč ostri v razpravah. Zdravje dobro. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Upoštevajte nasvete strokovno bolj podkovanih oseb. Vesela družba v večernih u-rah. Splošna slabost RAK (od 23. 6. 'do 22. 7.) Poklicne zveze vam bodo olajšale načrte, Uresničite lahko h pa m stari načrt o nekem potovanju. Nevšečen prehlad. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Dobre možnosti proti koncu dneva. Nekoliko napeto vzduš. je v družinskem krogu. Zdrav, je nestalno z možno zdravniško intervencijo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Neko delo vas prekomerno zaposluje. Dobre večerne novi. ce. Zanimiva zakonska ponudba. Zdravje dobro. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Demoraliziranim in utru jenim kolegom boste znali vrniti zaupanje. Ugodno razdobje za umetniško in glasbeno izživljanje. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Verjeten zaključek ne. prijetnega spora. Nesporazum zaradi zamujenega pisma ali izgubljenega predmeta. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ne spuščajte se v stvari, ki vam niso poznane. Razum in spretnost bosta potrebna za ureditev neke zadeve. Zdravje razdraženo. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) S popustljivostjo boste dosegli več kot s trmo. Novo prijateljstvo se bo razvilo v ljubezen. Zdravje odlično. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V zadevi, ki ste jo začeli, pojdite do kraja, Moralna, pomoč prijatelja bo pomagala re. šili neki spor. Zdravje zadovoljivo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Pokazati boste morali hladno kri in razumevanje. Nevarnost pretiranih zahtev mlajših članov družine. Glavobol. no finančnim silam newyorške-ga Wall Streeta. V tem primeru, pravijo, bi mogla kneževina doživeti pravi polom, če bi se Onassis za svojo izselitev odločil na hitro. Zdi se pa, da je Grace vendarle uvidela, da »vladanje« ni tako enostavno, da je treba z Onassisom delati v rokavicah. Zato pogosto videvamo oba para Grace in Ranierija na eni ter Onassisa in Calla-sovo na drugi na mondenskih prireditvah in sprejemih. Ljud. je, ki se s finančnimi zadevami kneževine ukvarjajo, pazijo na vsako gesto Onassisa in Ranierija, oziroma Grace in Callasove, toda poznavalci vzdušja pravijo, da se za ((anemičnim nasmehom« Grace kri. je »visoka ženska strategija«, ne obeta nič dobrega. To se 'opaža pri raznih spremembah, do katerih je prišlo na raznih položajih v kneževini. «2elja» Grace je vedno ukaz. Primer: Gospodična Zenaide Quinones de Leon je bila družini Ranie. ri velika prijateljica. Služila je tu kot dvorna dama. Ker je lepa, je Glace izrazila »željo«', 'da bi jo odpustili. In dvoma dama je bila na mestu odpuščena. Ranieri je potreboval osebnega svetnika in Grace je takoj poklicala Martina Dalleja, ameriškega konzula v Nici, ki je prijatelj nje. nega brata. In mladi Američan je takoj dal ostavko na svoj položaj ter prišel v Mo- dvakrat povišala plačo. Prebivalci Monaca pravijo, da je Martin Dalle nekakšen Richelieu kneževine. Z njim si je Ranieri morda še najbolj odtujil starega prijatelja Onassisa. Podobnih sprememb je bilo doslej veliko. Domačini pravijo, da se Montecarlo zares spreminja v Las Vegas in da je Hitchock, ko je napovedal kneževini hude ure, imel prav. temnook, kljub temu da ima eden izmed staršev svetle oči. Ako se poročita dva človeka temnih oči, bo otrok temnook. Vedeti pa moramo, da se barva oči razvije dokončno šele v drugem letu življenja. Im barva las? Otrok dveh rdečelascev, bo imel po vsej verjetnosti rdeče lase zgod i se pa tudi, da bo imel svetle ali pa temnorjave. Ce je eden izmed staršev rdečelas, drugi pa ima svetle lase, bodo otroci imeli rdeče, svetle ali rjave lase. Ce so starši svetlih las, bo otrok podedoval svetle lase, če pa Je bil med predniki tudi kak rdečelasec, se lahko zgodi, da bo otrok imel rdeče lase. Ce so starši temnih las, bo tudi otrok temnolas, le če so bili med predniki enega izmed staršev tudi ljudje s svetlimi lasmi, je možno, da bo imel otrok svetlejše lase. Najvažnejše vprašanje, s katerim si starši belijo glavo, je, ali bo otrok, ki ga pričakujejo, fantek ali punčka. Na to vprašanje znanost zaenkrat še ne more dati odgovora. U-gibšnja in teorije o teh vprašanjih so stare, kot je star človeški ’od. Vsak narod ima na to vprašanje vse polno praznovernih odgovorov. Najstarejšo teorijo o tem je menda razvil starogrški zdravnik Galen, ki je bil mnenja, da ustarja desni jajčnik žene jajčeca, iz katerih se ,po oploditvi razvijejo moški zametki, medtem ko se iz jajčec levega jajčnika razvijejo ženski zametki. Ker izloča jajčnik mesečno le po eno jajčece, je Galen menil, da jajčnika delujeta izmenoma. Po rojstvu prvega otroka bi po tej teoriji mati sama lahko določala spol otroka. Morala bi voditi le evidenco, kdaj dozori jajčece v desnem jajčniku, oziroma kdaj v levem in to skrivnost zaupati soprogu, ki bi potem lahko ustvaril fantka ali punčko. Seveda pa tem Galenovim teorijam niti stari Grki niso verjeli. Da temu ni tako, so dokaz številne matere, ki imajo zaradi bolezni ohranjeni samo le po en jajčnik, pa kliub temu rode sinove in hčerke: Kaj pa pravi k temu znanost? Spol otroka zavisi od tako imenovanih hromosomov, ki se nahajajo v semenu moža in jajčecu žene. Moške celice vsebujejo dve vrsti zbirk hromosomov, eno zaa moške, drugo za ženske potomce. Danes torej vemo, da ni kriva žena, če zapovrstjo rodi same hčerke. pa tudi oče je pri vsem tem popolnoma nedolžen, saj se je le narava z njim poigrala, da je postal oče samih hčera. Dr. S. B. Princesa Grace in njen mož princ Ranieri Nobotn, 28. januarju 1961 Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba in koledar; 11.30; Glasbeni utrinki; 11.45: Pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Plošče prvič v oddaji; 14.45: Mali ansambli; 15.30: »Maček in tigri«, detektivska igra Dina De Palme; 16.20: Kavarniški koncert; 17.00: Pregled večernega sporeda; 17.20: Pesem im ples; 18.00: Radijska univerza: Ivan Artač: Razvoj Evrope; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Wagner, VVesendock Lieder; 19.00: Pomenek s poslušalkami; 19.20: Izbor domačih in tujih popevk; 20.00: Šport; 20.40: Zbor «Vin ko Vodopivec«; 21.00: Za smeh in dobro voljo; 21.30: Podeželski ansambli; 22.00; V ritmu in melodiji. 9.00: Operetne skladbe: 9.30: Dopoldanski koncert; 11.00: Radijska šola; 11.30: Pojč Artglia-no, Gabor Latilla; 12.00: Neapeljske moderne pesmi; 13.30: Mali klub; 15.15: A. Trovajoli in njegov orkester; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Oddaja za bolnike; 16,45: Komorna glasba; 17.20: Italijanska folklorna glasba; 17.40: Jutrišnje športne prireditve; 17.55: Knjiga tedna; 18.10: Natanek umotvora; 18.25: Izžrebanje lo-terite; 18.30: Tedenski literarni pregled; 20.00: Vesele pesmi; 21.00: Magična flavta; 21.25: Federico Zardi: ((Jakobinci«, četrta epizoda; 23.05: Odmevi na prireditve; 23.20: Plesna glasba. II. program Trst 12.25: »Tretja stran«; 14.20: Simfonični koncert p. v. Ot-maca Federmučza; 15.15: Literarna oddaja; 15.25: Zborov- sko petje. Koper 7.15: Glasba za dobro jutro; 12.00: Glasba p< željah; 12.40: hahka glasba; 13,40: Popevke it. ritmi; 14.30: Primorski tednik; 14.45: Orkester Armando Sciascia; 15.30: Domače popevke; 15.55; Lahka glasba; 16.00: Dunajske melodije; 16.30: Dogodki in njih odmevi; 16.45: Ernest Block- «Ba»l Smem«; 17.00: Izbrali ste; 17.40: Jazz •octatl; 18.00: Prenos RL; 19.00: joje Marie Jose Neovilile; 19.30: Pr. nos RI,; 22.15: Plesna glasba 23 00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 9.00: Jutranje vesti: 10.00: »Rešeto«; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.45: Moda; 14.00: Kavbojska in ciganska glasba; 15.00: Baletne skladbe: 15.40: Italijanske narodne popevke; 16.00: Program ob štirih; 17.00: Avdltorium; 17.30: Eno uro s pesmijo; 20.30: Mascagnijeva opera »Cavalleria Rusticana«; 22.00: XI. festival italijanskih pesmi iz Sanrema. Skladbe za harfo; .55: Za šolarje — Spartak; 9.25: Ali vam ugaja? 10.15: Anton Lajovic: Pesem jeseni, somfonična pesnitev: 10.55: Zabavna orkester Hans Carste; 11.00: po svetu Jazzo; 11.30: Pionirski tednik; 11.50: Otroci izbirajo pesmice; 12.00: Vaški kvintet z Reziko in Sonjo; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: zabaven opoldanski spored; 13.30: Zdaj pa po domače; 13.50: Od arije do arije; 14.20. Šport in športniki; 15.30: S knjižnega trga; 16.00: Plošča za ploščo; 16.40: Zenski zbor «Fra.ice Prešeren« iz Kranj-; 17.15- Po kinu se dobimo; 17.45: Orkester Kurt Edelhagen; 18.15: Nikolaj Rimski-Korsakov: Španski capriccio; 18.30: V tričetrtinskem taktu; 18.45: Okno v svet; 20,00: Nekaj narodnih ‘in domačih; 20.20: Michael Brett: Georgeu se zmerom kaj primeri; 21.00: za prijeten konec tedna; 22.15: Oddaja za naše izseljence; 23.05; Do polnoči v plesnem ri-tmu. Ital. televizija lil. program 17.00: Koncerti za klavir in orkester: Anton Dvorak, Albert Roussel; 18.00: Od kolonije do politične avtonomije: Libanon; 18.30: Haendlove skladbe; 19.15: Kriminitaloost v Italiji; 19.30: H. V. Lobos: »Preludium«; 20.00: Vsakovečerni koncert; 21.30: Koncert p. v. Bruna Ma-derne, ob koncu pregled uporabljajoče umetnosti. Slovenija 8 05’ Glasba ob delu; 8.30: 13.00: TV šola; 17.00: TV za otroke; 18.30: TV dnevnik; 18.50: Človek in knjiga; 19.15: Zgodovinske tragedije; 19.55: Teden v svetu; 20.08; Sedem dni v parlamentu; 20.30: TV dnevnik: 21.10: Alfred Hitchcock: »Dediščina strica Bella«; 21.35; Nevarnost je moj poklic; 22.00: XI. festival italijanske pesmi v Sanremu, ob koncu TV dnevnik. Jug. televizija Beograd 18.00: Otroška predstava. Zagreb 18 45: Nevarnost je moj poklic — serijski film. Beograd 20.00: TV dnevnik. Ljubljana 20.20: Zabavno-glas-bena oddaja. Beograd 21.30: Cannonbali — serijski film. Ali veš, da... — da gradijo v bivšem nacističnem taborišču Sak sen-hausen velik spominski muzej, pri katerem sodeluje 20 evropskih držav. Pred in med vojno je bilo v tem taborišču okrog 200.000 ljudi, od katerih so večino pobili. — da bodo do konca letošnjega leta položili podvodni telefonski kabel, ki bo pod Atlantikom povezoval Veliko Britanijo m Kanado. Podaljšek tega kabla pod Pacifikom po povezoval Kanado z Novo Zelandiho in Avstralijo. Kabel bo imel 80 telefonskih linij. — da bodo še letos otvo-nli redno pomorsko zvezo med Benetkami in sovjetskim pristaniščem in letoviščem Soči do Črnem morju. Ta nova linija kakor tudi linija med Sočije min Beirutum je direktna posledica povečanega turističnega prometa. # # # — da je slavni pisatelj He-mingway po dvomesečnem bolehanju zapustil kliniko Mayo in se vrnil na svoj dom v Sun Vallegu v državi Idaho, kjer se namerava posvetiti etrdemu delus, da nadoknadi zamujeno... # * * — da je Mednarodni odbor za karanteno, ki se je sestal v Ženevi, ugotovil, da se je kuga, ki se običajno pojavlja samo v Pakistanu in Indiji, pojavila lani tudi v Bir-maniji in v Afganistanu, čeprav se umrljivost zanjo na splošino zmanjšuje. Odbor je tudi ugotovil, da je lani za kugo umrlo le kakih 10 ljudi, nekaj desettisoč oseb pa da je umrlo zaradi koz. ### — da se je lani v TrideTitu rodila Erminiu in Lini Giovannini hčerka že v petem mesecu. Medicina ne pozna še takega primera. Zdravniki so tako zgodaj rojenega otroka spravili v poseben inkubator, ga več mesecev umetno hranili in na koncu «za življenje sposobnega» izročili materi. Vest, ki je šele sedaj prišla na dan, pravi, da je bil otrok komaj 35 cm visok in tehtal 7 00 gramov, kar ni nič čudnega, saj je bil star komaj pet mesecev. ### — da prihaja v zadnjem času znani bogataš grškega porekla Onassis zelo pogosto v Rim na kratke obiske. Zatrjujejo, da prihaja v Rim zato, da bi se z vatikanskimi krogi domenil glede njegove morebitne poroke s Callasovo. Ker je Onassis že poročen, pa čeprav dejansko že delj časa ločen od svoje prve žene, mu more za poroko s Callasovo pomagati le Vatikan... * # * — da je cesta, ki pelje od francoske meje ob Ligurskem morju skozi Genovo in dalje proti jugu. in ki je je znana pod imenoom «Via Aurelias, že «ozko grlos za avtomobilski promet, posebno kar se tiče turizma v poletnih mesecih. Cez most S. Luigi na francoski meji se je na to cesto lani steklo 1,361.000 at>-tomobilov, kar je več na katerokoli cesto, ki povezuje Italijo s tujino. 1500 vozil na uro, kolikor jih gre čez o-menjeni most, nje preveč, da bi cesta mogla tolikšen promet zdržati», so ugotovili na posebnem sestanku v Genovi, kjer menijo da bi bilo treba ob tej cesti zgraditi še eno cesto, ki bi tekla vzporedno s to in prepustila sedanji samo krajevni promet. *#* — da je bil sovjetški pisatelj Ilija Ehrenburg za svoj 70 rojstni dan nagrajen z Leninovim odlikovanjem. Odlikovanje so motivirali s tem, da je Ehrenburg pripomogel k razvoju sovjetskega slovstva. , * * * — da je novi predsednik ZDA Kennedy pretrgal staro tradicijo, po kateri je bil o-sebni zdravnik predsednika republike ZDA vedno kak vojaški zdravnik — general. Kennedy si ni izbral za o-sebnega zdravnika le civilista, pač pa celo neko doktorico, in sicer dr. Janet Rave l, ki je že dolgo let hišni zdravnik družine Kennedy. * * * — da stane Italijo influenca vsako leto težke milijarde. Po podatkih, ki jih je zbralo vodstvo INAM, je ta sicer lahka bolezen stala lanskoletni italijanski proračun I milijard lir na mesec. Seveda velja to le za zimske mesece. Po istih podatkih je tako imenovana azijska influenca, ki je bila posebno razširjena v zimi 1957-1958, prizadela 26 milijonov italijanskih državljanov in samo ustanovo INAAI stala 23 milijonov lir. * * * — da je mlaai ruski slikar Vladimir Slepjan na vrtu Louvra v Parizu v samih 25 minutah napravil veliko sliko s površino 70 kv. m. Seveda ne gre za kak umotvor, ker je mož slikal kar z — nogumi. Vreme včeraj: najvišja temperatura 1.7, najnižja —0.4, ob 19 u-ri 0.2 stopinje; zračni tlak 1027.1 narašča, veter 36 km, posamezni sunki 64 km, vzhodnik severovzhodnik, viage 48 odst., nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 8.6 stopinje. mi ^ ^ Trzasiti dnevnik Danes, SOBOTA. 28. januar« Pe-er Sonce vzide ob 7.32 in zaton®* 17.05. Dolžina dneva 9 33, vzide ob 15.18 in zatone ob 4» Jutri, NEDELJA, 29. januar? Franc Seja pokrajinskega sveta Diskriminacija proti opoziciji pri imenovanju zastopnikov pokrajine Neodločno stališče predsednika pokrajine do akcije za izboljša* nje položaja univerz • Delovanje pokrajine v obrambo ribičev Sinoči je bila druga seja izrednega zasedanja pokrajin, skega sveta. Tudi na tej seji je prišlo do diskusije med večino in manjšino glede imenovanja zastopnikov pokrajine v nekaterih ustanovah, pri čemer so demokristjani ponovno poudarili, da pripada njim vloga «vladanja» opoziciji pa kritika ter da se morajo zato imenovati v te ustanove samo predstavniki večine. Seja se je začela z vprašanji svetovalcev, kar je trajalo celo uro. Komunistična skupina je predložila vprašanje ozi. roma interpelacijo v zvezi z znano «okrožnico Scelba«, po kateri se morajo omejiti naloge krajevnih ustanov na u-pravna vprašanja. Interpelaci. ja ugotavlja, da so se takšni gazlagi uprli razni pokrajinski sveti in občine ter omenja pri tem tudi odklonilno stališče predsednika turinske pokrajine Grossa do te okrožnice. Predsednik pokrajine dr. De. lise je odgovoril, da tržaška pokrajina sploh ni prejela o-menjene okrožnice, pač pa je prejela podoben poziv julija 1959 od vladnega generalnega komisariata, na kar je takratni predsednik Gregoretti odgo. voril, da 'ima pokrajina pra-vico obravnavati vsa vpraša-nja, ki se tičejo tržaških interesov. Dr. Delise je dejal, da potrjuje Gregorettijeve izjave, da pa je treba pri tem upoštevati tudi pristojnost drugih ustanov. Prof. Sema je odgovoril, da se delno strinja s to izjavo, ne pa z omenjenimi omejitvami. Misovec odv. Strudthoff je načel vprašanje omejitve zdravil, ki jih dobivajo zavarovanci INADEL, to je uslužbenci krajevnih ustanov. To vprašanje je že obravnaval v občinskem svetu prof. Taglia-ferro in obsodil ravnanje vodstva INADEL, šaj gre za skoraj vsa nova zdravila in bi se na ta način vrnili za kakih 50 let nazaj zlasti glede raznih krepčil na podlagi vitamin jn drugih snovi. Odbornik De-gano je ■ dejal, da so tržaški zavarovanci INADEL uživali v primerjavi z drugimi razne prednosti, da pa hoče sedaj INADEL te ugodnosti odvzeti skupno z omenjenimi zdravili. Ravnateljstvo zavoda ravna tako, ker ima več milijard lir primanjkljaja, toda ta primanjkljaj se ne sme znizati na račun oskrbe zavarovancev z zdravili. Na našem področju je s tem prizadetih 15.000 zavarovancev in njihovih^ svoj. cev. Ti zavarovanci plačujejo samo za zdravstveno zavarovanje 2.25 odstotka plače, med. tem ko prispevajo njihove u-prave 2.75 odstotka, tako da znala skupni prispevek kar 5 odstotkov. Drug svetovalec je načel vprašanje bolniškega zavarovan ia oseb a, ki se začasno zaposli v umobolnici, in sicer največ do 2 meseca. Temu osebju je nudil do sedaj zdrav, niško oskrbo INADEL, sedaj pa je osredjne vodstvo odredilo, da se mora to prenehali. To pa je seveda krivično. Tržaško vodstvo INADEL sedaj sicer še pristaja na to, da se nudi tem uslužbencem zdravniška oskrba, toda stvar se ne bo mogla nadal sevati. Pristojni odbornik je dejal, da bodo skušali to urediti in če ne bo hotel INADEL nuditi več pomoči, naj skrbi zanje pa 1NAM. Prci. Sema je sprožil vprašanje »dneva za univerzo* in predlagal, naj izreče tudi pokrajinski svet svojo solidarnost s pobudo študentov in profesorjev. Pri tem je orne-r.il tudi uvodnik, ki ga je objavila o tem vprašanju turin-sk;.1 »Stampa*. Dr. Delise ni ccigovorii odklonilno kot predvčerajšnjim župan doktor Franzil, vendar pa tudi ni iz-jt vil nič konkretnega, jal, da ni zadovoljen z odgovorom in je izjavil, da bo predložil o tem resolucijo, na katero so pristali, tudi tov. inz. Pečenko (NSZ), socialist prof. Medani in oba socialdemokrata. Svetovalec Tominez je omenil stavko v podjetju AFA, kjer se 48 delavcev bori za izboljšanje mezd. Dejal je, da je ravnateljstvo odpustilo 8 delavcev, med katerimi tudi člana notranje komisije. Navedel je tudi primere nedopustnega pritiska na delavce. Nadalje je opomnil pokrajinski svet na odpust 33 delavcev v ladjedelnici »Giuliano*. Ravnateljstvo podjetja namerava prenesti del naprav v neko ladjedelnico na Siciliji. Na ta način se bo število zaposlenih znižalo od prvotnih 300 na 80. Dr. Delise je obljubil, da se bo za stvar poza-nimal na pristojnih mestih. Svetovalec Lucchesi (KPI) je zahteval, da se dodeli podpora tudi bolnikom tbc, ki se zdravijo na račun konzorcija ze borbo proti tbc, kakor dobivajo podporo bolniki, ki so v zdraviliščih na račun INPS. Svetovalec Maly je načel vprašanje škode, ki jo povzro. cajo ribičem s stalnimi mrežami ribiči, ki uporabljajo mreže na vlek. Odbornik Cor-beri je odgovoril, da je prepovedan ribolov s takimi mre. žarni na predelu, ki je blizu obale. Takšen ribolov je dovoljen le na področju onstran črte, ki gre od Tankega rtiča do plovnega kanala pri Tržiču in vsekakor povsod tam, kjer ni morje globlje od 8 metrov. Na posredovanje pokrajine so tudi policijski in finančni organi strožje nastopili in ustavili že 50 ribičev, ki so lovili ribe s takšnimi mrežami na prepovedanem področju; nekaj pa so jih prijavili tudi sodišču. Pokrajina bo vsekakor skušala ustanovim pomožno stražno službo, da se okrepi nadzorstvo. Gom. bač je predlagal, naj se obnovi pokrajinska komisija za proučevanje kmetijskih vpra-šanj. Odobritev upravn Zatem so prešli na upravni del seje. Odobrili so zvišanje zavarovane vrednosti pokrajinskih nepremičnin na približno poldrugo milijardo, zvišanje zavarovalnine pa za 46 tisoč lir na leto. Daljšo diskusijo je sprožil sklep o pravilih o delitvi pomoči materam m nezakonskim otrokom, pri čemer so povedali, da znaša denarna podpora v Trstu povprečno po 3400 lir na mesec, medtem ko je v bližnjih pokrajinah za polovico manjša. Zatem so izvolili preglednike računov za pokrajinska obračuna za leti 1959 in 1960. Izvoljeni so bili Gostissa (KD), Luchesi (KPI) in Angiolillo (MSI). Nato je prišlo na vrsto kočljivo vprašanje zastopnikov pokrajine v razne ustanove, kar je sprožilo daljšo diskusijo o demokraciji in demokratičnosti, pri čemer so demokristjani in levica zastopali enako stališče kot zadnjič. Saj sta na primer vodja aemokristjanske skupine dr. Maly in odbornik Degano ponovila tezo, da večina vlada. Predstavnik KPI je zato zaman predlagal, naj se vodje skupin sestanejo in sporazumno določijo kandidate za razne ustanove. Običajna večina je izvolila v ppkrajinsk;i šolski svet odbornika Corberija, upravni svet protituberku- loznega konzorcija pa svetovalca KD Gostisso. Za predstavnika pokrajine v upravni svet turistične pokrajinske u-stanove pa so izvolili odv. Jona (PLI) za večino in Borto-lottija (KPI) za manjšino. Zatem je večina odobrila tudi dva sklepa o pooblastilu odboru, da sprejema sklepe v imenu pokrajinskega sveta tu- di v primerih, ko tega ne določa člen 140 zakona o občinah in pokrajinah, ko gre za nujne primere in za določanje prispevkov raznim ustanovam. Levica je glasovala proti tema sklepoma, ki omejujeta pravice pokrajinskega sveta. Končno so soglasno odobrili neke izboljšave za pokrajinsko osebje ter posebno doklade 1500 '.ir zdravnikom umobolnice za nočno službo. Otvoritev novega predora v Miljah Danes ob 16.30 bodo uradno otvorili nov predor v Miljah. Otvoritve se bodo udeležile najvišje krajevne oblasti. Nov predor veže Milje z Lazaretom m bo služil enosmernemu avtomobilskemu prometu. 5 milijard lir dohodkov lani od turizma Kosmati dohodki turizma so dosegli lani na tržaškem področju pet milijard lir in so se bistveno povečali v primerjavi s preteklimi leti, ;aj so na primer znašali 1956. leta komaj eno milijardo in pol lir. Zaostritev stavkovnega gibanja Danes začetek enotne stavke 10.000 uslužbencev v CRDA Stavka, ki se bo zaključila ob 6. uri v torek, je zajela vse uslužbence v tržaških in tržiških obratih - Stavka v AFA in v SAIFAC Danes zjutraj ob 6. uri se prične enotna stavka vseh delavcev in uslužbencev obratov CRDA v Trstu in v Tržiču. Stavkali bodo tudi uslužbenci menz, ki so zaposleni pri samostojnem podjetju DISPRAL. Stavka zanima v celoti okoli deset tisoč delavcev in uradnikov. FIOM-CGIL bo priredila med stavko v ponedeljek dve zbo- Opozorilo Slovenskega gospodarskega združenja Prijave za bolniško blagajno trgovcev Uradi združenja v UL F. Filzi bodo odprti tudi v nedeljo od 9. do 17. ure Slovensko gospodarsko združenje vabi vse trgovce, gostilničarje in vse druge upravičene bolniške blagajne, naj se nujno zglase v uradu v Ulici Fabio Filzi 8, tel. 37-808 za prijavo v bolniške blagajne. Uradi združenja bodo odprti tudi v nedeljo neprekinjeno od 9. do 17. ure tako, da se omogoči izpolnitev prijave tudi onim, ki med tednom niso imeli časa. Prijava za bolniško blagajno je obvezna in bo one, ki se ne prijavijo sami, uradno vpisala pokrajinska komisija in bodo morali plačati denarno globo. Združenje istočasno opozarja, da bodo znašali prispevki za bolniško blagajno; za one ,ki imajo davčno osnovo izpod 1.500.000 lir po 1.500 lir na LETO; za one, katerih davčna osnova znaša od 1.500.000 pa do 3.000.000 lir pa 3.000 lir na LETO. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnmiiiiiiiiiiuiiinniiiiiiiiiiiiiHUiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiuiiiiiimiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiimiiiiiiiniuu Včeraj so sunlci burje dosegli 120 km na uro Trije vlačilci so morali pomagati Satumii pri odhodu iz pomorske postaje - Gasilci so imeli mnogo dela Tudi včeraj je razsajala bur-ja; popoldne je sicer polegla, ponoči pa se je začela spet oglašati. Kljub temu ni bilo včeraj toliko nesreč zaradi burje, kakor predvčerajšnjim. Njene posledice pa so bolj občutili v pristanišču. Tako je bil prav zaradi burje otežko-čen . odhod ladje «Saturnia», ki bi morala odpluti v Severno Ameriko ob 10. uri. Zaradi burje pa je lahko odplula šele ob 11.15. Pomagati so ji morali trije vlačilci, ki so se borili proti burji in valovom, da so lahko zavlekli ladjo na odprto morje. Takrat so namreč na obrežju sunki burje dosegli tudi 120 km na uro. Kljub mrazu in burji pa je precejšnje število meščanov prisostvovalo odhodu ladje. Burja je močno razsajala zlasti predsinočnjim in tri lad. je; »Maria Cosulich«, «Esposi-to» in »Dinara« niso mogle pristati v pristanišču. Selo včeraj popoldne, ko je burja polegla, so lahko pristale. Dopoldne je burja pihala povprečno 57 km na uro, njeni sunki pa so dosegli, kakor smo že omenili, tudi 120 km na uro. Temperatura je tudi pad. la pod ničlo. Po Ulicah je bilo vse polno razbitih šip, strešnikov in ometa ter prevrnjenih motoskuterjev, precej dela pa so imeli, kot običajno, gasilci, katere so včeraj poklicali 17-krat na razne k/aje zaradi razbitih žlebov, napisov, porušenih dimnikov in po. žarov v dimnikih. Gasilci iz Milj so imeli včeraj pozno po. poldne precej dela^ da so pogasili požar, ki je nastal blizu Famejev in je zajel približno 5.000 kv. m površine. Gorela je suhljad in mi bilo velike škode. Zasedanje ob dnevu posvečenemu univerzam V okviru vsedržavnega dne posvečenega univerzam je bilo včeraj na tržaški univerzi zasedanje, na katerem so bili prisotni profesorji, docenti, a-sistenti in akademiki. Zasedanju je predsedoval rektor in so na njem razpravljali o nuj. nih potrebah italijanskih univerz ter zlasti o potrebah tržaške univerze. rovanji: v Trstu ob 10.30 v Ul. Pondares in v Miljah ob isti uri v Ljudskem domu. Danes pa se bodo sestali predstavniki sindikalnih organizacij, ki bodo razpravljali o položaju v podjetjih CRDA in o nadaljnji sindikalni borbi. Stavka se bo zaključila v torek ob 6. uri zjutraj. * * * Tudi včeraj se je nadaljevala enotna stavka delavcev podjetja AFA, ki stavkajo že dvanajst dni. Na skupščini so delavci ostro obsodili razne poskuse ustrahovanja kot spo. ročilo ravnateljstva glede odpustitve sedmih delavcev in novega sporočila, da bodo odpustili tudi enega člana notranje komisije. Zlasti ta zadnji primer priča, da gre za posku. se ustrahovanja, saj je ravna- Opozarjamo udeležence današnjega plesa na stadionu «Prvi maj«, naj ne pozabijo vabil. Vstop je namreč mogoč samo z vobilom. teljstvo sporočilo, da namerava odpustiti člana notranje komisije prav med stavko. Na skupščini so sklenili, da se stavka podaljša za nadaljnjih 72 ur in da se v ponedeljek ponovno sestanejo ob 9. uri na skupščini, ki bo v Ul. Pondares 8. * * * Včeraj se je nadaljevala protestna stavka v podjetju SAI FAC (bivši Kraftmetal) v ža-veljskem industrijskem prista. nišču. Kot smo že poročali, je do stavke prišlo, ker je podjetje neupravičeno odpustu lo nekega delavca, ki je napačno izvršil delo, ker je dobil neprimerne črteže. Delavci so med skupščino obsodili tako ravnanje in poudarili, da so pripravljeni na ostro sindikalno borbo, da se doseže preklic odpusta, da se ustvarijo v podjetju boljši delovni odnosi in da se preneha z vse. mi ustrahovanji. Na skupščini so sklenili, da bodo s stavko nadaljevali in da se bodo ponovno sestali na skupščini v ponedeljek ob 10. uri na sindikalnem sedežu v Ul. Duca d’Aosta. yittorio Gassman v gledališču Verdi Danes zvečer in jutri popoldne bosta v gledališču «Verdi» dve izredni predstavi Italijanskega ljudskega gledališča, ki ga vodi Vittorio Gass- man. Na sporedu bo Sofokle-jev «Kralj Ojdip« v prevodu Salvatora Quasimoda. Igrali bodo Vittorio Gassman, llaria Occhini, Andrea Basic, Giulio Girola, Calisto Calisti, Attilio Cucari, Mario Erpichini, Giam-berto Marcolin, Carlo Monta-gna, Arnaldo Ninchi, Orazio Orlando, Antonio Salines, Claudio Sora in Carlo d’Ange-lo. Gassman je obenem režiser predstave. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni. V ponedeljek pa bo prvi nastop komične skupine Maca-rio s Carlom Campaninijem, Angelo Cavo, Wilmo Casagran-de, Cesarom Battarinijem. I-grali bodo «Okna na Pad», delo, ki ga je napisal Alfreda Testoni ter potem priredil Er-minio Macario in ga imajo za največji uspeh v letošnji sezoni. To pot se bo popularni tu-rinski komik prvič pojavil na odru v Trstu kot gledališki i-gralec. Svojo skupino ima za idealno nadaljevanje sijajne komične tradicije, povezane z imeni Galli, Falconi in Gandu-sio. In po tej poti namerava nadaljevati. Danes se pri gledališki blagajni prične prodaja vstopnic. Gradnja centra za rakasta obolenja Zakonodajna komisija zbornice je odobrila brezplačno predajo zemljišča za gradnjo tržaškega centra za rakasta obolenja. Gre za 2.832 kvadratnih metrov zemljišča. Komisija je nekoliko izpremenila tekst, ki ga je odobril senat, tako da bo morala besedilo sedaj vskladiti posebna poslanska komisija. Planinski večer SPDT V sredo, 1. februarja ob 20.30 priredi SPDT v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 svoj planinski večer s predvajanjem barvnih filmov Aljoše Žerjala s potovanja po Grškem. Sledila bo družabna predpustna zabava za naše zveste planince. ( LJUDSKA PROSVETA ) Prosvetno društvo Barkovlje sklicuje za nedteljo 29. januarja ob 5. popoldne redni občni zbor. Ker se bo na tem občnem zboru sklepalo o novih smernicah prosvetnega delovanja, se naprošajo vsi člani kakor tudi prijatelji prosvetnega društva, da se že sedaj pripravijo na ta občni zbor. C RAZNA OBVESTILA Osnovna šola v Bazovici bo i-mela jutri v nedeljo 29. januarja ob 17. uri roditeljski sestanek. Starši vabljeni. ■iiiiiiitiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiliiHiHiuiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiliiiifiiilitimiiuiiiiiuiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiilniiiiiiituiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiitlllillllltiilllliiiiiiiiillliiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiniiliiiiiiiiiiiiliitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiu Iz sodnih dvoran Ukradena platnena torba je izdala avtomobilsko miš Mladenič je prodal ukradene predmete neki ženski, ki jo je policija ustavila, ko je šla v zastavljalnico - Nadaljevanje razprave o «sladkorju» pred prizivnim sodiščem Ponoči med 7. in 8. avgustom lanskega leta je 24-letni Dante Variale Suriano kolovratil brez cilja po središču mesta. Na vogalu med ulica katere predmete od Suriana. Takoj so poiskali slednjega, ki je kaj kmalu priznal tatvine. Pri opisu, ka., je napravil z raznim ukradenim blagom, je ^ I HUMKI DNEVNIK UREDNIŠTVO 1’RST-UL. MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. PelUco l-ll. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 Ur — Vnaprej čeirtlesnalBOO lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ; v tednu 10 din, nedeljska 40 din, mtsečno 300 din — Nedeljska: lptno 1920 din, polletno 960, četrtletno 480 din — Poštni te Koči račun; Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči izčun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski «0, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst ma Valdirivo in Cavour je za-, bil celo tako natančen, da je obil, ki je bil' povedal, da je ponudil nekaj gledal avtomobil, last avstrijske državljanke Koze Gottlich. Mladenič ni preveč premišljal. Hitro je prerezal streho na avtomobilu ter pobral iz njega, kar mu je prišlo pod roke; 1 teleobjektiv Kodak, 1 par hlač, 1 suknjič, 1 električni likalnik, dozo za cigarete in še kak drug predmet. Ukradena vrednost je znašala približno 75.000 lir Ker se mu je prvi podvig tako dobro posrečil, je Suriano nadaljeval svojo tatinsko dejavnost tudi naslednje noči. V Ul. Kuggero Manna se je spravil na neki drug avtomobil, ki je bil tudi last avstrijskega državljana, in sicer nekega Simona Maurovitscha. Flen je bil to pot nekoliko skromnejši, toda še vedno zadovoljiv: razna oblačila, 1 platnena torba, 2 steklenici likerja, razna hrana, cigarete, vse skupaj v vrednosti 25.000 lir. Ker je Suriano bolj rabil denar kot ukradeno blago, je 11. avgusta zjutraj šel k 40-letni Amedei Wandi Vidal na dom, in sicer 'i Ul. Coroneo 3. Zensko, ki se stalno zadržuje v javni zastavljalnici, kjer kaj malega zasluži z malenkostnimi usljigami, je poznal ter je zato upal, da se mu bo posrečilo iznebiti se dela ukradenega blaga. In res je ženska kupila od njega suknjič, hlače, likalnik, platneno torbo, 2 obleki, 1 krilo in 1 salamo. Za vse to blago mu je izplačala 2000 lir. Vidalovo pa je doletela smola še istega dne. Okoli 11. ure je šla namreč čez Goldonijev trg, kjer so jo opazili agenti protižeparskega oddelka letečega oddelka. Pozornost policistov je pritegnila platnena torba, ki jo je ženska imela v rekah in ki je bila zelo podtona tisti, ki je bila ukrid-na Maurovitschu. Policist; se niso obotavljali: prijeli jo 'Vidalovo ter jo temeljito šali. Tako je ženr’ a da ie odkuD.1.1 torbo in cigaret in požirek likerja tudi nekemu Giancarlu Mainar-riisu, staremu 26 let iz Ulice Donatello 7. To je zadostovalo, da so policaji prijeli tudi tega ter ga prijavili skupno s Surianom in Vidalovo sodišču. Na včerajšnji razpravi pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Edel, je bila prisotna samo Vidalova, ki je zanikala vsakršno krivdo. Dejala je, da je kupila razne predmete od Suriana v dobri veri. Bila je prepričana, da so oblačila in drugi predmeti last Surianove zaročenke Suknjič pa je Suriani imel celo na sebi. Zenskin zagovor sodnikov ni sicer popolnoma prepričal, saj so jo spoznali za krivo, toda le neprevidnega nakupa u-kradenega blaga. Zato so jo obsodili na 12.000 lir denarne kazni. Najhuje jo je seveda skupil Suriano, ki je bil obsojen na 1 leto in 2 meseca zapora ter 10.000 lir globe. Mai-r.ardisa pa so sodniki oprostili ker inkriminirano dejanje ni kaznivo. • * * Pred istim sodiščem bi se morali zagovarjati tudi 47-let-ni Rinaldo Flego iz Ul. Vida-covich 5, lastnik neke toba-karne na Goldonijevem trgu, 45-letni Alberto Bello iz Milana, tehnični uradnik po poklicu, 61-letni šofer Adolfo Bem-ni, tudi iz Milana, 52-letni Na-tale Carlo Bodrato iz Milana. 35-letna Idillia Degasperi vd. Nosari iz Ul. Vidacovich 5 ter 40-letni Silvano Flego iz Ul. S. Micheie 37. Vseh šest oseb so dolžili, da sp bile v posesti in spravile v promet do 15. maja 1959 številne vrednostne papirje, ki so bili ponarejeni. Gre za 467 menic, katerih nominalna vrednost je znašala 422.600 lir Verice riso b'.t rnuonom/ menice. Bello, Flego in Degasperi so bili obtoženi tudi tihotapstva, ker so jih našli v posesti dveh švicarskih ur, za kateri niso plačali predpisane carine in IGE. Sodniki so razpravo odložili, ker ni bil prisoten glavni obtoženec. Ta se je namreč ponesrečil pri nekem cestnem incidentu in sedaj leži v bolnišnici. Nezgoda v avtobusu Ko se je včeraj dopoldne 38-letna Annunziata Maggi iz Ulice D’Alviano 17 peljala s trolejbusom proge štev. 1, se ji je v Ulici Orlandini spodrsnilo v trolejbusu in se je močno udarila po kolenu leve noge ter si ga verjetno tudi prebila. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo morala 10 ali 40 dni. Podatki trgovinske zbornice za december Znižanje industrijske proizvodnje Zvišanje števila zaposlenih Brezposelnost pa se je v primeri z novembrom povečala, v primeri z decembrom 1959 pa zmanjšala Tržaška trgovinska zbornica je objavila svoje redno poročilo za mesec december, v katerem so objavljeni zanimivi podatki o gospodarskem in socialnem položaju tržaškega področja. Med temi podatki so zlasti značilne ugotovitve, ki se na. našajo na industrijsko dejavnost in kaže indeks industrijske proizvodnje, da se je zaposlitev v industriji dejansko znižala. Indeks industrijske proizvodnje je namreč decembra dosegel 157.6, medtem ko je znašal novembra 168.3 in decembra 1959. leta 164.7. Indeks torej priča, da se je lani industrijska proizvodnja v resnici znižala, kar še zlasti izhaja iz primerjave med lanskim in predlanskim decembrskim indeksom. Pri tem je treba poudariti, da je industrijska proizvodnja lani v italijanskem povprečju bila izredno zadovoljiva in da je bil zabeležen pomemben na- liiiiiiliiiiiimiiiiiiiilliiiiiiiiiiiimiiitliiliiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiitiiimiiliiimiillim Se ena smrt na asfaltu Tragični konec veselega nabornika Na izletu iz Begliana v Trst sta pri Grljanu treščila z motorjem v zid Opolnoči se je zgodila smrt. na prometna nesreča na obalni cesti, in sicer prav na kraju, kjer sta nekaj dni pred novim letom trčila dva avtomobila in zgorela ter je izgubil življenje vojak, ki je prihajal na kratek dopust. Včeraj so bili na naboru mladeniči iz Begliana, pa so dali duška svojemu razpoloženju, si ga nekoliko privoščili in se vozili z motorji. Tako je odšla tudi skupina štirih fantov z motorjema v Trst. Kakšnega pol kilometra pred hotelom «Riviera» je motor, ki •>. je vozil 2C-letni Sergio Ber. / pia, zadel ob rob zletel na cesto in se nekoliko pobil ter ranil po kolenih in čelu, 20-letni Luigi Devide, tu. di iz Begliana, ki se je peljal na zadnjem sedežu, pa je z glavo treščil ob cestni zid in je bil pri priči mrtev. Njuna dva prijatelja, ki sta se peljala pred njima z motorjem, sta v Barkovljah zapazila, da jima ne sledita. Zaradi tega sta se vrnila in zagledala grozen prizor. Nemudoma sta po. klicala rešilni avto in obvestila policijo. Bertona so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek. Pravijo, da bo okreval v nekaj dneh, truplo Devide- pomaranče a pa so nato odpeljali v mrt- limone predek. Do tega znižanja je prišlo predvsem zaradi resne krize vse tržaške ladjedelniške industrije, saj so bile decembra praktično vse tržaške ladjedelnice brez vsakih naročil. To je veljalo tako za ladjedelnico Sv. Marka, v kateri niso gradili niti eno ladjo, kot tudi za ladjedelnico Sv. Justa in deloma tudi za ladjedelnico Felszegy v Miljah. V ILVA pa je bilo stanje zadovoljivo, saj je železarna proizvedla lani 168.27 ton litega železa, 47.459 ton jekla in 49.722 ton jeklenih plošč. V primerjavi z letom 1959 se je proizvodnja litega železa povečala za 9.9 odst., jekla za 7.1 odst. in jeklenih plošč za 15.7 odst. Čistilnice mineralnih olj so lani predelale 1.469.996 ton surovega mineralnega olja in 5.6 odst. več kot 1959. leta, ko so predelale 1.392.544 ton. Glede števila zaposlenih in brezposelnih pa decembra ni bilo večjih izprememb. 31. decembra 1960 je bilo zaposlenih ra celotnem področju 91.473 oseb in 231 manj kot novembra, istočasno pa 1934, ali 2.1 očst., več kot 31. decembra 1959. Brezposelnih je bilo 13.858 in 247 več kot novembra. V primerjavi z letom 1959 pa je bile 1009 ali za 6.8 odst. brezposelnih manj. .............................................................................tl.....................IIIIIII >11IIIIIIIIIII IM II OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTIIN POROKE jabolka I. jabolka II. Dne 27. januarja t.l. se je v Trsitu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 10 oseb. RODILI SO SE: Alberto Della-valle, Fabio Milcovich, Paola MartliniUzzI, Fabrizio Rasman, Luciana Ienco, Patrizla Pregarz, I-gor Poljšak, Andrea Stranišči. UMRLI SO: 83-letm| Odorico Fonida, 57-letna Maria Rasman vd. Puoer, 24-letna Liljana Riect, 79-letrva Maria Mo ra z in por. Angelini, 69-leitna Maria Petronio por. Mosetti, 83-letna Calliope PoLitis por. Simitsopoulos, 66-let-na Francesca Lumbar vd. Berto-ia, 75-letna Arina Maria Fragia-cumo vd. Pal In, 52-letna Amalia Felise por. Depase, 92-letm Domen ico Ftorencic. NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo-Camiel, Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavana 11- Al Ga-leno. Ul. sv. OMma 36 (Sv I-van); AUa Minerva, Trg sv Frančiška 1; Ravasini. Trg Libertži 6. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) in se prevrnil, uerton je I vašnico glavne bolnišnice. Jmandarini 49 188 59 94 153 141 .71 235 106 83 141 118 94 Q4 5Q hruške 1..............118 176 129 hruške II pesa . . artičoke.............. 35 40 38 cvetača ....... 59 71 65 ohrovt 29 118 41 65 106 83 36 94 71 zelje........................ 43 71 47 cikorija 24 36 29 čebula.................. 83 106 100 41 71 53 63 163 100 27 71 41 koromač .... razna solata . . krompir........... rdeči radič ..... 200 400 250 zeleni radič II . . . 213 313 250 zelena ...... špinača ... . Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). 53 120 71 138 188 163 Valute Slovensko gledališče v Trstu V nedeljo 29. t. m. ob 16. uri na Kontoveiu ALEJANDRO CASONA DREVESA UMIRAJO STOJE V vlogi gospe Eugenie nastopa tržaška rojakinja, članica ljubljanske Drame, ELVIRA KRALJEVA Dvorana ogrevana KINO Fenice 15.00 »Suzana, agencija deklet na telefonski poziv«, Ju-dy Holliday. Dean Martin, me-trocolor. Excelsior 15.00 «Noč», Marcello Mastroianni, Jean n e Moreau in Monica Vitti. Prepovedano mladini. Filodrammatico 16.00 «Ta ljubezen ob meji sveta«. Prepovedano mladini. Grattacielo 16.00 «Velika olimpia-da», eastmancolor. Največja predstava sveta. Arcobaleno 16.00 »Zločin v 4. dimenziji«. Film, ki vas bo pretresel do kost.i. Supercinema 16.00 «Garsonjera», Raf Vallone, Eleonora Rossi Drago. Prepovedano mladini. Alabarda 15.30 «Prehod Rena«. Nagrajen v Benetkah. Prepovedano mladimi. Aurora 16.30 »Veliki plen«. Capital 16.30 «Do zadnjega vzdihljaja«, Jean Paul Belmondo. Prepovedano mladini. Garibaldi 16.30 »Portonikanec«, John. Saxon, Linda Cristall. — Prepovedano mladini. Cristallo 16.00 «Kraljev.i kapetan« technicolor, Elsa Martinelli. Itnpero 16.00 «Delfini». Prepovedano miladini. Italia 15.30 »Prehod Rena«. Nagrajen v Benetkah. Prepovedano mladini. Massimo 16.00 »Tolpa Miau Miau«. Slikanice v techmicolorju. Moderno 16.00 «Marsovec na Zemlji«, Jerry Lewis. Astra 16.00 «Bele sence«. Prepovedano mladini. Astoria 16.00 «Safo Venera z Lezba«, scopecolor, Tina Louise. Vittorio Veneto 15.30 «Pod žgočim soncem«, technicolor, Alain Delon. Prepovedano mladini. Marconi 16.00 «Zadnja bitka generala Custerja«, technicolor, Philip Carey, Sal Miraeo. Ideale 16.00 »Pod desetimi zastavami«, Eleonora Rossi Drago. Savona 16.00 »Lepa nevesta«, A-va Gardner, Dirk Bogarde. OdeOn 16.00 «Gospodar železarn«, technicolor, Virna Lisi. Skedenj 16.00 »Hitlerjevi najeti morilci«. Nemško vohunstvo v zadnji vojni, Dawn Addams, Peter Van Eyck. KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 28. t. m. z začetkom ob 19.30 in Jutri 29. t. m. z začetkom ob 16 barvni tilm Okrvavljeni meči (Spade insanguinate) V glavnih vlogah igrata LARRY PARKS in EL-LEN DREW [ OtEDAHŠČ* TEATRO NUOV0 Drevi ob 21. uri ^ predstava Shakespearove «Dvanajsta noč« za abot® Cene 650, 450 in 250 1?’ # # # Jutri ob 21. uri bodo t _ vajali za univerzitetni * m otnefrof clri nontor flllll - •, matografski center fil01 z orožjem« S. KubricK«, # * * Pri gledališki blagaj1 je začela prodaja vs,2po( za koncert pianista ptl Kessisogluja, ki bo v P1: Ijek 30. t. m. to toi KONCERTI^ je mi V soboto ob 21. uri kJLjPe ditoriju četrti koncert ■‘Tjtoi ga filharmoničnega po ljudskih cenah. bo Giuseppe Giglio, s0 2^, la pa bo brazilska P1 Dulcemar Lafaille S8vs' j, ! Spored: .i™ Allegra: Simfonija »Allnsol na« iz opere «Romu!us# “jral izvedba v Trstu); Jstj Sibelius: Labud iz ju , ča Prokofjev: Koncert st • gj klavir in orkester (P1'1 vedba v Trstu); . ; - - - - .ha i' Schubert; IV. simfonij® gična). Vstopnice so na raZPj -j---osrednji blagajni (Big*1 j!8( Centrale). toi o!3' V, 1 PREDAVANJE »#—z.: j »a; /ANJE O V torek ob 18.45 bo L ^ turnem krožku v Uit0!.?!,*1" Lurnein jjruzhu v v,«a*. lo 2 prof. Richard olrl književni kritik in /jfL predaval v angleščini 0 , »Odisej« Jamesa Joyce8' J > Bolj skrivnosten 0(l j\ NEVIDNEGA AlOtt 1 Bolj grozen od jj; FRANKENSTEJNA - Bolj pošasten od f' DRAKULC i! : y te; 7L0C1N M V «, ARCOBALČP ob 16. uri se borno srečali s skrivnostjo 8l< dimenzije? Če si jjiaj film se boste o tei” prepričali. Zanimiv nosten in grozoten >-jr katerem igrajo R” ^ LANSING, LEE litmna R( m WETHER — Tecb^ho -— Film ni prepov^j^1 Vd predvaja dane 28. t. m. Metro film «Vrag v o re (II diavolo neito specchio) V glavnih vlogah OLIVI A DE HAVILLAND DIRK BOGARDE V teh dneh se Je začela v trgovini čevljev razprodaja zimskih artiklov TRST, Drevored XX. septeni* po polovični cent čevlji najboljših znamk za konec ! Trst | dolar 625.75 j švicarski frank 14u.2o funt šterling 1752.75 1 francoski fiank 126.35 1 marka 149 9 | šiling 23.9 dinar _ y marengo 4953,- zlato 710.- 1 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem «3 njamo žalostno vest, da nas je v starosti 75 let z^p’ naš dragi stric TONI BRANCELJ Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, dn« „1 t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti v Gropadi štev. *' domače pokopališče. ^ Žalujoča nečakinja Justina s sopf°* ji Jožeiom in otrokoma Danico in Mi” Grnpnda, Lhiblja Uradni podatki za preteklo leto Struktura pristaniškega prometa )e bila povsem nezadovoljiva Skoro 40 odst. prihodov sestavlja nafta ■ Znižal se je promet z raznim bogatejšim blagom I dej 6 ' Poročali 'ir.111 ’ " smo ze 0 končnih bjašlr Podatkih n prometu pristanišoa v pre-tu in navedli, da je la Promet ’ Vito« "V” dosegel 5.065.611 1 višii bu za 924.216 ton Podatki" n leU' CelokuPni i'a n. razvoju pristaniške- 4° t0rej Ug°dni' r^PodrnKn 36 stvari> če se fojikrometa^3 preg!eda struktura P°V mo"iuaniSee so Prepeljali '/,0n blaga 1V a ali 3 839 622 Jje n g ^ed tem blagom 'Mineralprvem mestu surovo '-s ,«-«*«- ton J, 149 ton ln 139.731 miOera)nlS*57' Delez'surovega ^eg! olja 3e tak° d0‘ ^eanem v ceI°‘nem iz- sok gu> "P3 izredno vi- veo kot rekordne- s sur°vim mine-J,*tanišeu0-:lem -pa donaša pri-dai«tvu tržaake™ gospo- ***“" dotike01110 iZredn° ■m6Stu med pri' ?a s 654aiog'lm 36 železna no-io so 2 tonami, medtem ' , Pripeljali 1959 . leta ton. y*°n ln 3957. leta 715.443 -.»ami (47nl7Lrenxog s 505-922 t0' lVc|onl T_ j52 odnosno 1.198.404 je raz- )Wk( za potrebe avstrijske ključne industrije. Avstrija sedaj teh surovin ne dobavlja v tolikšni meri iz ZDA in drugih prekomorskih držav temveč v SZ, in Poljski. Na četrtem mestu pri prihodih je jedilno olje in ostanki s 165.648 tonami (98.137 odnosno 88.106); sledi kuruza in žito 408.289 ton (202.011 odnosno 239.623); žlindra 85.531 (1959. leta 86.73i in 1957. leta 48.924), bencin 76.182 ( 54.253 odnosno 11.719), les 62.987 (35.836, 3.873), bombaž 39.259 (45.933,35.000), kava 37.862 (24.011, 14.757). Razno blago je doseglo 310,763 ton in torej 11.556 ton več kot 1959. leta in kar za 61.285 ton manj kot 1957. leta. Iz podatkov o pripeljanem blagu lahko zaključimo, da je bil dosežen stvaren napredek samo pri dveh vrstah dragocenejšega blaga in sicer pri tropskem lesu, katerega uvoz se je občutno povečal in pri kavi zlasti po zaslugi Brazilj-skega inštituta za kavo. Promet z dragocenejšim raznim blagom pa se je v primerjavi z rekordnim 1957. letom celo znižal. Iz pristanišča so odpeljali 1.225.989 ton blaga, ki so ga v pristanišču naložili na ladje. Struktura odhodov po kakovosti blaga je bila nasled- Goriš! ■ 1 [o-beneški iIiicviiik ' l°n) t4 i. oanosn° 1 ■K»o da f podatk°v 1 lh občmn 36 v zadnJih le-2nižal obseg po- VJI, aterih sur°vin zlasti , I ‘"“"••luiiiiiiiiiiimu . Iz koprskega okraja i Nov sistem nagrajevanja }!^uzbencev v gostinstvu teli m!?;-?6111 °kraju so za- I ‘1 Uvai»4- Ivanja t,1 n°.V sistem nagra-^vu- Im« ° . učinku v gostin- , [treznine»nUr'ei° ga <0StreŽnine- Ta de‘ .katerega a ,v.poaeben sklad, inskega placuiejo člane go-'l°ienea k0!ektiva a osnovi tl0ra bit’ a- Postrežnina ^ključen = seveda avtomatično ,da bi ”a Vtar° ceno, ne pa |Slstema a t Uvedbe novega ■Ceae ja . v °maiično povišali . tiamen 20 °dstotkov- v6 ^vojen. Uvad'3e postrežnine zaradi t!*! 3iti S°sta' ki ‘°v gostL S.3sih sP0dbud čla-> Postra- kolektiva bo- kamen P o st rej .Hkrati J>a ie r^Žnine dnspui pna Pra7nošrreZn'ne doseči ena- ^Seb Član« v nagrajevanju i 3et'a. K V gostinskega pod-/amre* „ zad°voljstvu gosta PL UH streariSpeva le natakar, r«ar. ’ marveč tudi ku- okonom in tako „ ,tt Co k - znine ;/a kvali{"tSklh lokalov glede glede strežbe in tudi .ijostrežnu^i bo z uvedbo lj'13a gostinsi,ZuŽela diferenciali kvalitet^lh lokalov glede ,£lede pr- ° strežbe in tudi J »St3e bodnVf 3edil in Pi)ač-1 JJbko od d° točno vedeli, da ^au? °dstoteva ki 3e uvedel il^sl 30 turi Postrežnine, pri-Jjli 1 kvaiitetnejšo u- r- ^ uvedli1" okra3u Uvedi; OKraju so do- na osnoS,‘Stem nagmjeva-Ut v- Oalp^1 pos^režnine v X°Pru’ v hit , in Triglav v /terVraciji Jad'' U Palace in re- vam. V tem pogledu so lani že priskočile na pomoč Meha-notehnika, Vodna skupnost in nekatere tovarne v Ilirski Bistrici. Tovarna Topol v Ilirski Bistrici bo v kratkem začela graditi nov obrat za izdelovanje eksotičnega furnirja. Po tem izdelku je namreč zmeraj večje povpraševanje tako v domači kot' v tuji pohištveni industriji. Investicijski elaborat so tovarni že odobrili Ce bo šlo vse po načrtih, bo začela tovarna z delom čez poldrugo leto. Proizvajali bodo okrog 3 tisoč kubičnih metrov eksotičnega furnirja. V novem obratu bodo zaposlili okrog 170 delavcev. nja: tudi tu je na prvem me-1 stu nafta z izdelki tržaških čistilnic, ki so udeležene s 175.657 tonami (192.897, { 212.812); sledi les 175.552 ton ' (190.856, 201.648); bencin 120.962 (130.710, 132.995), jedil-na olja 99.889 (125.553, 99.033), kovano železo 73.094 ( 68.700, 28.972), papir 71.723 (65.961, 75.497) itd. Razno blago je doseglo 189.746 ton (152.949 odnosno 198.051). Podatki o prometu torej niso povsem zadovoljivi, saj lahko izračunamo, da je dobro polovico celotnega prometa tržaškega pristanišča usmerje-nega za potrebe ILVA in čistilnic mineralnih olj. To pa pomeni, da dejanski promet tržaškega pristanišča ni presegel pet milijonov ton, temveč se vrti okoli dveh in pol milijonov ton. Prometna nesreča pod Kontovelom Sinoči se je 45-letni Alojz Cernjava iz Gabrovca 45 peljal z motorjem iz Trsta domov. Bil je vinjen, pa je vozil po levi strani ceste. Zaradi tega je približno 400 m od mitnice proti Kontovelu treščil v avto, ki ga je z nasprotne strani privozil 30-letni Giorgio Bonivento, ki stanuje na Kontovelu štev. 247. Vozili sta hudo poškodovani; Cernjava pa se je pobil in ranil v desno teme in po obrazu ter je zgubil spomin. Z rešilnim avtom so ga pripeljali v bolnišnico, kjer so ga spre-jali na opazovalni oddelek. Pravijo, da bo okreval v dobrem tednu, seveda če ne bodo nastale komplikacije. «»-------- Zaužil je preveč tablet za zdravljenje živcev Okrog poldne so včeraj spre. jeli s pridržano prognozo na I. medicinski oddelek 48-letne-ga Luciana Komela iz Ulice Petronio 6, ker je zaužil preveliko količino nekih tablet, ki jih je redno jemal, da bi si zdravil živce. Predsinočnjim jih je zaužil preveč in mu je postalo slabo, tako da ga je moral spremiti v bolnišnico njegov brat Rodolfo. Odgovor Krmina na prefektovo okrožnico Razpravljali bomo o vseh zadevah ki se tičejo naših občanov Občinski svet in uprava sta odločena braniti svojo avtonomijo in koristi prebivalstva Čitajte in Sirite PRIMORSKI DNEVNIK V našem listu smo obširno pisali o sklepu občinskega sveta v Doberdobu, da se postavijo dvojezični napisi po telicah in cestah te občine, ki ie skoraj 100 odstotno slovenska in je do take dvojezičnosti povsem upravičena, ne glede na to, kaj predpisujejo tisti fašistični zakoni, ki so žal pri nas še vedno v veljavi. Kot znano je goriški prefekt ta sklep razveljavil in je zaradi tega protestiralo pri njem tudi predstavništvo SKGZ. Malo pozneje je goriška prefektura izdala okrožnico st. 2H01 in jo z datumom od 24. decembra 1960 poslala prizade-dim občinam. V tej okrožnici določa prefektura nekatere omejitve, ki bi jih morali 11-pcšteva ti občinski sveti pri svojih razpravah in pri sprejemanju svojih sklepov. Med temi omejitvami je seveda prepovedano sprejemanje kakršnih koli sklepov, ki so v zvezi z uvajanjem dvojezičnosti po čisto slovenskih ali mešanih občinah našega področja. Tako okrožnico je prejela tudi občinska uprava v Krmi-nu in v zvezi z njo je predstavnik opozicije, svetovalec Gerin, predložil posebno resolucijo, katero so obravnavali na zadnji seji občinskega sveta, ki je bila ta teden. Zupan dr. Godeas je s tem v zvezi poročal, da je občinski odbor skrbno proučil prefeturno o-krožnico. Zato lahko v imenu vsega odbora javlja, da bo občinski svet v Krminu, kakor je to delal že doslej, tudi v bodoče razpravljal o vseh tistih problemih, ki se tičejo občinske uprave ali pa krit. inskega prebivalstva. S takim odgovorom se je zadovoljil tudi predlagatelj resolucije in zadeva je bila zaključena. S tako odklonitvijo prefek-turnega vmešavanja v občinske zadeve je občinski svet v Ktminu odločno poudaril, da si ne bo pustil kratiti tiste ■iliiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiliiiiiiiiiiiimtiilitiinmniniiiiiilililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiliiiiiiiliitmttiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiitl 7 zadnje seje tržaškega občinskega sveta Tobačna tovarna v Zavljah bo ostala navadno shladišče? Župan ni hotel podpreti pobudnikov «dneva za univerzo» Poplave pod podvozom na Miramarskem drevoredu Jlvrt v g°stinsV v Port°r°žu / Ve» v p; m Podjetju «Tri i Tabor ■ ranu- 'fer8* okraja0rsganizaci3a ko' Nie f ? del°vni ‘ 36 zastav>la le> Letos n 3Crt Za letoS-desetletni Praznuiejo nam. iekiv, u6im K a ustanovitve. redn0Vanie men orSanizirali fiSl. WubS°dredi in pri- eili ketn rn Prvanstvo v pPbli4bodo7und0goboiu.Vklju. druc- e ih zv« razne re" kK\> ™d * “.S Prst °r«ižka knjijf* okrajarSanizaci3a ko' K h dVeh letih6 a3”8’3 V ;že „c,anov atlh °d 600 na °krala S en°te 80 ‘ ajtari- ani So 3lh središčih 3 8anizir‘^neiših tek’redlU vrst0 'ih Jali Pa So e1”novanj, or-‘abor«. so tudi L I t*lta I " teaarniški zborla.StL.3e UsPel vec uspe. vala. ;>ik: |d° Tz^rat ,, kf61*^1 tUr'i 'trža :odu Modrega 1 1(1 meda ža'ja! r'nopriŠla J°rgan?d .obeml Qa b> bili sti- |sCiza<=iiam Ptedseh3 : tradyb°3ni “i 0111 Stl- la . taborniškima is4'2a“' ie tOc taK tudi ^širili s°vrniki bodo le‘ di v p. li'0rje‘ v3° dejavnost 'ti izrab,ilranu bj„ pru in tu. /' nekdaene folne Prevzeli ne-> Pje v3 Ze'o ra,5. ter obudili J **£»« leh dveh )eno vesla-vso n°r*anu,e,p mestih. Mno-I tan, h^oč tab„ S° obliobile 'ahko f eno-V Pričak šnie d«i lzpQlni'e ob- Jei0 Pa tud0""8 načrte' Pomos to- Na predvčerajšnji seji tržaškega občinskega sveta so postavili svetovalci tudi razna vprašanja. Svetovalec KPI To-nel je vprašal župana, ali misli izraziti solidarnost s pobudniki »dneva za podporo univerzi*, ki je bil včeraj po vsej državi. Tonel je pri tem dejal, da je položaj univerz zelo resen ter pri tem omenil vprašanje, ki ga je postavil ministru za prosveto v parlamentu poslanic KPI Vi-dali v zvezi s položajem univerze v Trstu, kateri primanjkujejo finančna sredstva. Minister je v svojem odgovoru dejal, da se pripravlja za univerze dolgoročen načrt, kar pa pomeni v praksi, da se ne bo v kratkem nič storilo. • Dan za podporo univerzi* je zato važna pobuda, saj je izraz skupne borbe študentov in profesorjev za didaktične iimmiiliiiliiilliimiiiiiilinliHiiMiliiiniiHiiiiiiiimiiiiliilliinilliHiMiiiliiliiniiiiiiiliilHiiHiiK Štiri nesreče ne delu in druge reforme in za izboljšanje univerzitetnega študija. Zato bi moral pač tudi občinski svet podpreti to pobudo. Zupan se ni pridružil pobudi in se je skliceval na nedavno ustanovitev farmacevtske in pedagoške fakul*e te ter rekel, da je bil to lep napredek in si vedno želi takšne «krize», saj bi to pomenilo, da bomo kmalu dobil’ tudi medicinsko fakulteto. O-menjeni «dan» ima tudi namen, upreti se »načrtu za šolo*, čemur se pač občinski svet ne more pridružiti. »Načrt za šolo* je namreč demo-kristjansko maslo in ima namen čimbolj klerikalizirati šolo; zato je pač razumljivo, da mu demokristjanski župan ne more nasprotovati. Dr. Babile je vprašal, kaj je s sklepom o ustanovitvi občinske potrošne ustanove EN i Pri delu v skladišču pivovarne Dreher se je včeraj popoldne ponesrečil 38-letni Tul. lio Bisacco od Spodnje Magdalene 1795. Na koleno leve noge mu je namreč padel zaboj steklenic piva, ki je prišel v skladišče na tekočem traku. Bisacco se je pobil po kolenu in si ga verjetno tudi nalomil. Z avtom podjetja so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral 8 ali 40 dni. V neki delavnici v Ulici Machiavelli, kjer je zaposlen, se je včeraj popoldne ponesrečil 15-letni vajenec Franco Murandor iz Milj. Pomagal je nekemu svojemu delovnemu tovarišu, pa je nerodno vtaknil levo roko med valjarje stroja, pri katerem je bil za-poslen. Tako si je poškodoval roko in se bo zaradi tega moral zdraviti na I. kirurškem •'Uslb •*osin lahko nabavite ^a^šal^THa^o^0 podjetje ,>' UHca Tr^*ranu’ 3r8avsko podjetje «DELIKATES», osrednjih vrat št. 2; v ^maKU, »NARODNA LJEKARNAa Umag; Seša2*ni',tr®0Vako podjetje »PRESKRBA«, P. ^ELuro« ' Kol°dvorska ul. 2. ^PParja i961lNu Cdajte v »Primorskem dnevniku« z oddelku tri tedne. Na delu se je včeraj dopoldne ponesrečil tudi 40-letni Ivan Doglia iz Samatorce štev. 28. Popravljal je strop v palači ustanove RAS, pa se je siekleni strop pod njegovo težo vdrl in si je delavec prerezal levo nogo, zaradi česar se bo moral zdraviti 10 dni. Med delom se je ponesrečil včeraj popoldne tudi 26-letni Benito Papagna iz Ulice Lo-renzetti 8. Raztovarjal je papirnate bale, pa se je nanj zvalila bala in mu poškodovala desno ramo. Sprejeli so ga na I. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti tri tedne. Traktorju se je nenadoma zlomil volan V prvih dopoldanskih urah je včeraj 31-letni Ennio Zoch od Spodnje Magdalene 675 vo. zil traktor po Drevoredu R. Sanzio proti središču mesta. Ko je dospel do Rotonde, se je traktor nenadoma prevrnil, ker se je zlomil volan. Traktorist je seveda zletel na tla in se pobil ter opraskal po rokah ter si zvinil in verjetno tudi nalomil zapestje leve roke. Z avtom delodajalca so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško po. moč. Zdraviti se bo moral 10 ali 40 dni. avtonomije občinske uprave, ki jo jamči republiška ustava in ki je ena od pridobitev zmagovite borbe proti fašizmu. Občinski sveti in občinske uprave na splošno imajo pravico razpravljati in odločati o vseh tistih zadevah, ki se tičejo neposrednih zadev in interesov posameznih obči). in njihovih prebivalcev. C c pa še vedno obstajajo zakoni, ki sa v direktnem nasprotju z določili ustave, potem je dolžnost parlamenta m zakonodajne oblasti, da take zakone takoj nadomesti z drugimi, ki bodo v tem oziru bol; ustrezni. Odločen nastop krminskih občinskih upravnikov pa bo nedvomno zanimiv precedens, po drugih občinah naše pokrajine in prav bi bilo, če bi ta dogodek pripomogel k dokončni in pravilni ureditvi tega vprašanja. ««------- Vpis v bolniško blagajno trgovcev Zveza trgovcev iz Gorice sporoča, da 29. januarja zapade rok za predložitev prijave za vpis v bolniško blagajno trgovcev. Prijavo lahko napra. vijo trgovci/potujoči trgovci, trgovski potniki, posredovalci itd. Prijave pišejo na uradu Zve. ze trgovcev danes ves dan in jutri v nedeljo 29. januarja od 10. do 12. ure. Sindikalne vesti Stavke delavcev v CRDA se še vedno nadalfujelo Pogajanja za ureditev prehoda uslužbencev elektromehaniinih delavnic Pcvmd in Oslavci so si ogledali vinsko klet na Dobrovem Po prvi 24-urni stavki, ki so jo delavci pri CRDA v Tržiču proglasili pretekli torek, se je danes zjutraj začel drugi del splošne stavke, ki bo predvidoma trajal 72 ur ali do prihodnjega torka zjutraj. Sindi-kalne organizacije so poleg tega pozvale delavstvo naj odpove sleherno nadurno delo aii delo ob praznikih. Medtem se je nadaljevala tudi stavka izdelovalcev cevi pri CRDA. Obe stavki do katerih je prišlo ker ni bil dosežen sporazum v sporu zaradi nekaterih mezdnih izboljšav, bosta povzročili znatno zamudo pri delih na ladjah, ki so v gradnji. Med temi je 47.000-tonska petrolejska ladja »Agip-Bari* in druga podobna ladja «Agip-Venezia». Medtem so se v sredo in četrtek nadaljevala na Inter-sir.du v Trstu pogajanja med predstavniki sindikalnih organizacij in vodstvom elektro- ki bo imel svoj odmev tudi iiiiiiiiiiiiiiiititiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmmiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiniiniintiiiiiDiioMimiiiiminiiMiii' Volitve odborov kmečkih bolniških blagajn Spremeni naj se sedanji volilni sistem ki preprečuje demokratično delovanje V Gorici sta Vsedržavna kmečka zveza in UIL predložili skupno listo pridno delali; na tem tako važnem področju za naše kmetovalce. I V občini Gorica pa bosta predloženi dve listi, in sicer bonomijanska (demokristjan-ska) in enotna lista Vsedržav. ne kmečke zveze in UIL. Razen v treh občinah se bodo za vodstvo v občinskih bolniških blagajnah potegovali kandidati dveh list, da se izmerijo sile in da se na takšen način še bolj poudari, kako krivičen je Zakon, po katerem se vršijo volitve, ki ne dovoljuje, da se prizna tudi manjšini mesto v odboru, kot velja to za vse ostale ustanove v državi. Predstavniki Vsedržavne kmečke zveze so si zastavili nalogo, doseči parlamentarno spremembo dosedanjega zakona, da bi se volitve višile po proporcionalnem, ne pa po večinskem sistemu. Ita-lijanski demokraciji prav gotovo ne dela časti zakon, ki daje vsa mesta v odboru kmečke blagajne tisti listi, ki je prejela večino glasov. Tak. šen zakon ne dovoljuje demo. kiatičnega nadzorstva v delovanju občinskih in pokrajinskih odborov in je zaradi te-ga škodil pravilnemu poslova. tem tudi kmetom samim. Ko je parlament sprejel zakon leta 1954, je bilo določeno, da bo država prispevala za vsakega zavarovanca po 1.500 lir, medtem ko bodo kmetje plačali po 12 lir dnevno za vsak hektar. Ker se je izkazalo, da ta sredstva ne bodo zadostovala za kritje vseh stroškov, se je prispevek kmetov zvišal ponekod na 48 lir, na Goriškem pa na 18 lir. Kijub tem poviškom imajo pc krajinske blagajne velike pnmanjkljaje ('goriški blagajni bo v tem letu primanjkovalo okoli 26 milijonov). Ker se -je skušalo breme teh primanjkljajev naložiti na ramena kmetov, je prišlo med pri. zadetimi do odpora, ki so ga v parlamentu podprli levičar, ski poslanci. Zaradi njihove akcije je bila vlada prisiljena sprejeti zakonski osnutek, na podlagi katerega se bo visdni prispevek dvignil za nadaljnje 2.5 milijarde. S to vsoto se skuša preprečiti, da bi se prispevki kmetov ne zvišali; levičarski svetovalci pa s tem niso zadovoljni in zahtevajo, naj se prispevek države zviša zato, da bi se znižale dajatve kmetov. K temu moramo prišteti še dve važni zahtevi, ki so ju vnesli v svoj program naši kmetje: v zdravniško pomoč naj bodo vključena tudi zdravila, ki se morajo dajati brez. pl«čno, zdravniški pregledi na domu ali pa v ambulanti pa naj bodo boljši, kot so bili dcslej. Med Vsedržavno kmečko zvezo in kmečko organizacijo UIL je bil dosežen na Goriškem sporazum o predložitvi enetne kandidatne liste, ki so ji dali naslov »Demokratična zveza*. Kandidatne liste s tem imenom so bile predložene v vseh občinah in seveda tudi v Gorici. Kmetje naj glasujejo zanje (volitve so tajne!), da se poudari, kako nujno je spremeniti sedanji večinski sistem, ki ne dovoljuje prisotnosti manjšin, da se odstrani monopolni tn zaradi tega škcdljivi položaj bonomijan-ske organizacije v bolniških blagajnah. mehaničnih delavnic iz Trsta, ki so prevzele delavstvo podobnega podjetja v Tržiču. Pri prvem delu pogajanj so se sporazumeli glede 40 od skupnega števila 46 točk, ki j'h je bilo treba sporazumno urediti. Pozneje so bila pogajanja prekinjena, ker so sindikalni zastopniki želeli posvetovati se s prizadetimi delavci in uradniki. Pri teh šestih točkah je šlo za proizvod, no nagrado, za nagrado zvestobe, nagrado pri akordnem delu, dopolnilne počitnice za elektrovarilce itd. Po posve-tovanju z delavci, ki so ga imele vse tri sindikalne organizacije na svojih sedežih, so se nadaljevala pogajanja o teh preostalih šestih točkah in obstaja upanje, da bo tudi glede teh prišlo do sporazuma in dokončne ureditve te. ga precej zapletenega vprašanja. naročnino je treba plačati do BI. t. ra. Tudi letos je treba plačati letno pristojbino za radijske in televizijske sprejemnike najkasneje do 31. januarja. Radijska naročnina je ista kot lan, in sicer znaša po 3.300 lir letno, ali 2.100 za prvo pclletje, ali 1.500 lir za prvo tromesečje za sprejemnike pri zasebnikih in v avtomobilih, ki imajo manj kot 13 KS jake sti. L^na pristojbina za televizijske sprejemnike pri zasebnikih pa je letos za 2.000 lir nižja in znaša 12.000 lir letno. Seveda pa je še vedno precej v;šja kot po nekaterih drugih državah; v Angliji n. pr. se plača letno od televizorja le po 5 funtov, kar bi znašalo v našem denarju okrog 8.509 lir. Kdor bi v navedenem roku ne plačal predpisane naročnine, bo moral potem plačati še giobo, ki je predvidena za zamudnike. iiiiiuiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiHiitiiiniiiiiiiiiiMiitmuimiiiiimiiiiiiiiiimimmni Hvale vredna pobuda ZSPD V Doberdobu so dobili prvo potujočo knjižnico Kjer čitatelj ne more do knjige, naj ta pride do njega - V pripravi so še tri knjižne pošiljke iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiHiiiJitiiiiHiiiiiiMiinittiiiiitttiiiimiiiiiiiiiiimiiimtiiitiiiiiiiiiiiiiiii Izpred okrožnega sodišča Za lažni podpis na menici bo sedel pet mesecev Zaradi družinskih prepirov se je moral preseliti v zapor Pred okrožnim sodiščem se | ni brezposelni Casimiro Fratti. je moral včeraj zagovarjati 38. letni šofer Filip Lampe, stanujoč v Gorici, Ul. Monte-santo 99. Obtožen je bil, da je na račun goriške Mestne hranilnice izdal menico za 22.000 lir, katero je podpisal z lažnim imenom Luciana Siighur, ki prav tako stanuje v Gorici. Menica je bila izdana 2.4.1959 in naslovljena na Gelinda Rubina. Ko je bil Siighur pozvan, naj menico plača, je kaj debelo pogledal, ker zanjo sploh ni vedel. Ko je pa skupno z Rubinom zadevo malo preiskal, je takoj prišel do spoznanja, da mu je vso stvar zagodel Lampe, ki je zaradi svojega dejanja prišel pred sodišče Sodniki so obtoženca spoznali za krivega in ga obsodili na pet mesecev in 10 dni zapora. Plačati bo moral tudi sodne stroške. Branil ga je odv. Pedroni. V nekaterih družinah so spori in včasih tudi prelepi kar na dnevnem redu in mora marsikdaj o krivdah posameznih zakoncev odločati sodišče. Zaradi podobnega primera se je moral včeraj zagovarjati pred okrožnim sodiščem 40-let. ki stanuje v Gorici, U. Rabat-ta št. 22. Obtožen je bil, da je večkrat pretepel svojo ženo, 44-letno Assunto De Vincentis. s katero ima štiri otroke. Zena je že pred časom zaradi večnih prepirov in pre (epov vložila prošnjo za ločitev, ven. dar sta oba zakonca še živela skupaj, ker je stanovanje prijavljeno na moževo ime. Poleg prošnje za ločitev je žena Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici je ta teden začela izvajati zamisel o potujočih knjižnicah, ki jo je pripravljala že dalj časa. O tem je bilo govora tudi na zadnji seji izvršnega odbora te organizacije. S potujočo knjižnico namerava ZSPD še bolj približati našo lepo knjigo čitate-ljem, predvsem takim, ki zaradi oddaljenosti, prezaposlenosti ali drugih vzrokov ne morejo do knjig tam, kjer so stalno na razpolago, kot v Ljudski knjižnici v Gorici. Po drugi strani pa si tudi posamezna prosvetna društva po vaseh ne morejo nabaviti vse liste knjige, ki bi jih radi či-tali njihovi člani in prijatelji. Potujoča knjižnica bo skušala temu odpomoči tako, da bo ZSPD posameznim prosvetnim društvom poslala za dŠločeno dobo zbirko knjig, da jih bodo oddala v čitanje v svojem okolišu. Preteklo sredo zvečer so prejeli prvo tako potujočo knjižnico pri prosvetnem društvu «Jezero» v Doberdobu. Predstavnik ZSPD je v ličnem kovčku izročil knjižničarju društva Janku Gergoletu 35 novejših in lepo vezanih knjig, ki so na razpolago članom in nečlanom društva proti zmerni odškodnini. Knjižnica posluje vsako sredo in petek na sedežu drušlva od 19. do 21. ure ter ob nedeljah od U, do 12. ure. Naj navedemo nekaj knjig, ki so v tej zbirki na razpolago; Ivanka Mežnar; «Bila sem smrt obsojena«; Ocvirk: vložila tudi tožbo zaradi pre- »Hajka,; Mimi Malenšek: »Brat-tepanja, ker verjetno ni mogla I Hellmuthov antumlita- več prenašati takega stanja. Izjavila je, da mož tako grdo ravna z njo, da se mora marsikdaj zapreti v klet in tam ostati tudi čez noč. To izjavo je potrdila tudi obtoženčeva starejša hči, dočim je Fratti skušal dokazati, da ni žene nikdar pretepel, čeprav sta se sicer večkrat sprla. Sodišče )e obtoženca spozna, lo za krivega in ga obsodilo na osem mesecev in 15 dni zapora. Plačati bo moral tudi sodne stroške. Branil ga je odv. Pedroni. Predsednik Vizzini; sodnika Gelcich in De Lido; javni tožilec Majicuso: zapisnikar O-meri. nstični roman «08/15»; Victor Hugo: «Nesrečniki»; H. Sien-kievvicz; «Mali vitez«; znani roman italijanskega pisatelja Bacchellija; »Mlin na Padu«: Levijev; »Kristus se je ustavil v Eboliju« itd. Med knjigami je nekaj tudi mladinskih, kot Seliškarjeva povest: «Rudi». Prav gotovo bo ta pobuda naletela na ugoden odmev med našimi prosvetarji na deželi, saj o njej lahko rečemo le to, da je škoda, ker se že poprej ni začelo z njenim izvajanjem. ZSPD ima v načrtu še tri take potujoče knjižnice, ki jih bo dodelila posameznim prosvetnim društvom za dobo štirih mesecev. Seveda pa se bo podaljšala, kar bo odvisno od krajevnih potreb in želja. Pri. poročamo za sedaj Doberdob-cem, pozneje pa tudi drugim, da se pridno poslužijo te u-godnosti in si s primerno knjigo obogatijo svoje znanje in kulturo, za kar je največ časa prav sedaj pozimi. Opozorilo Bolniške blagajne prebivalcem v Ul. P. Torrione Pokrajinska uprava Bolniške blagajne v Gorici poziva vse tiste, ki so pri njej zavarovani in so se v zadnjem času preselili ” novo naselje INA-hiš onkraj pevmskega mostu, naj sporočijo krajevni sekciji INAM v Ul. Leopardi 6-1. pri okencu št. 11 naslov svojega novega bivališča. Z dela v bolnišnico Včeraj dopoldne okrog 10. ure je postalo nenadoma slabo v podgorski predilnici, kjer je zaposlena, 17-letni Emiliji Vi-doz iz Ločnika, Ul. del Collio. Sodelavke so takoj poklicale rešilni voz Zelenega križa, ki je dekle odpeljal v goriško bolnišnico. Tam so ji ugotovili krajevno krvavenje in jo zato pridržali 10 dni na zdravljenju. «»-------- Saje so se vnele v dimniku Ob 17.50 so poklicali gasilce v Ulico Brigata Pavia 14, kjer so se vnele saje v stanovanju Giovannija Belettija. Zgradba je last Marije Kamar. Ob 18.30 so gasilci požar pogasili in odšli. «»-------- Jereb se je zastrupil Po ugotovitvah strokovnjaka si je kolavdator lesa 55-letni Giovanni Jereb, rojen na Reki in stanujoč v Trstu, vzel življenje z zastrupitvijo. Našli so ga dečki ob desnem bregu So. če v bližini «Fogolarja». V začetku so domnevali, da je bil storjen uboj. Toda takšno možnost so takoj izključile nekatere okolnosti, kot na primer poročni prstan in ura. V nedeljo je prosvetno društvo «Naš prapor« iz Pevme in z Oslavja organiziralo popoldanski izlet z avtobusi v Brda na ogled vinske kleti. Zdoma so se odpeljali z dvema avtobusoma kmalu po kosilu. Cez prehod Rdeča hiša so se odpravili na Dobrovo,' kjer jih je sprejel ravnatelj vinske kleti. Razkazal jim je objekt in naprave, s katerimi se pripravljajo žlahtna vina, ki slovijo daleč po svetu. Izrazil pa je tudi željo, da bi v bodoče obiskovale klet le skupine od 10 do 15 oseb, ker je na takšen način laže razlagati potek proizvodnje, kakor če je skupina večja. Pod večer so se odpeljali še v Novo Gorico, kjer so se ustavili v restavraciji Park hotela, ki je marsikateri starejši izletnik še ni videl. Z izleta so se vrnili zelo dobre volje. PISMO UREDNIŠTVU ta doba lahko skrajšala ali ki so ju našli pri Jerebu. Bolje nič kot tak asfalt Ce se ne motim je bilo lanske leto, ko so U u. Cadorna prevlekli z novo asfaltno prevleko, o kateri je bilo takrat rečeno, da se je že drugod dobro obnesla in da je zelo ekonomična. Nekaj časa je bila ta cesta res v redu, že nekaj mesecev sem pa se je nova asfaltna prevleka začela krušiti in sedaj imamo pravcati zemljevid, na katerem se vrstijo nove in stare plasti asfaltne mase z večjimi tn manjšimi luknjami, na katerih seveda močno poskakujejo avtomobili in druga vozila, s čimer prav gotovo niso zadovoljni tisti, ki sedijo v njih. Očividno taka vrhnja asfalt, na prevleka ne odgovarja za že prej asfaltirane ceste, ker se z lahkoto lušči od stare asjaltne površine. Prav gotovo bi do takega krušen ja ne prišlo, če bi pred asfaltiranjem razkopali stari asfalt, ali pa bi novo asfaltno maso položili bolj na debelo, kakor se to dela na državnih cestah. Verjamemo, da je to povezano z večjimi stroški, bi pa za. to bilo tako delo bolj trajno trt boljše, ker je cesta v ta-kem stanju, kot je sedaj Ul. Cadorna, prav gotovo slabša, kot je bila pred omenjenim pc pravilom. ....................... OD VČERAJ DO DANES KINO D CORSO. 16.30: «Maciste v dolini kraljev«, C. Alonso in M. Forest; cinemascope v barvah. Italijanski film. VERDI. 17.00: «Ekstaza» (življenje Franca Liszta), D. Bo. garde in G. Page; cinemascope v barvah. V1TTORIA. 17.15: «Peterbur- ške noči« (Oči čarnija...), J. Desaj in J. von Kjczian. Nemškj Ulm v barvah. CENTRALE. 17.15: «Stirje tolovaji« Walt Disneyeva barvna slikanica. MODERNO. 17.00: «Teror plava po reki«. «»------- DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna S. Giusto. Kor-zo Italia št. 106, tel. 31-51. «»------- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo zabeležili v Gorici najvišjo temperaturo 3 stopinje nad ničlo ob 15. uri; najnižjo 0,2 stopinje pod ničlo ob 6.15. Vlage 40%. «»-------- Vozni red vlakov 2. oktobra je sioptl v veljavo naslednji vozni red vlakov: ODHODI Za Trst: 0.11 (D), 5.50 (A), 6.44 (A), 7.43 (D), 8.00 (A), 8.36 (D), 10.52 (A), 14.02 (A), 15.5' (A), 17.12 (UD), 18.37 (A), 2005 (A), 21.35 (D), 22.24 (A). Za Videm: 4.32 (A), 6.25 (A), 6.56 (D), 7.30 (A), 8.35 (D), 1053 (A), 13.00 (D), 13.42 (A), 15.3« (A), 17.26 (A), 18.65 (A), 19.51 (D), 21.03 (D), 21.36 (A), 22.39 (A). Gorica - Nova Gorica: 7.20, 14.1», 20.20. PRIHODI Iz Trsta: 4.31 (A), 6.23 (A), 6 57 (D), 7.28 (A), 8.34 (D), 10.49 (A), 12.59 (D), 13.39 (A), lb.32 (A), 17.24 (A), 18.51 (A), 19.49 (D), 21.02 (D), 21.32 (A), 22.38 (A). Iz Vidma: 0.10 (D), 5.46 (A), 6.42 (A), 7.41 (D), 8.02 (A), 8.23 (D), 10.50 (A), 13.59 (A), 15.49 (A), 17.10 (DD), 18.35 (A), 20.01 (A), 21.34 (D), 22.22 (A). Nova Gorica - Gorica: 8.18f 16.06. 21.13. 17. kolo nogometnega prvenstva A lige V nedeljo se bo odločilo za naslov zimskega prvaka Inter in Milan najresnejša favorita - V središču zanimanja Roma-Fiorentina Ce ne bo mraz motil nedeljskih srečanj nogometnega sporeda, bi morale biti tekme tega 17. kola prvenstva A lige prav tako zanimive kot prejšnjo nedeljo. V teh zadnjih srečanjih prvega dela prvenstva se bo končno odločilo komu bo pripadal naslov zimskega prvaka. Favoritov je razmeroma dosti, a največ možnosti ima Inter, kateremu sledi Milan in za njim Roma in Catania. V središču zanimanja bosta brez dvoma dve tekmi. V prvi se bo Inter spoprijel z nevarno in letos presenetljivo Catanio, ki se je proti vsakemu pričakovanju vrinila med četvorico velikanov, v drugi pa bo Roma sprejela v goste Fiorentino. Komu bo pripadla zmaga? Predvidevati dares je nekoliko težko, pa čeprav i-mata večjo možnost Inter in Roma, ki imata prednost, da bosta igrala na lastnem igrišču in pred lastnim občinstvom. Teže bo za Milan, ki bo gostoval v Vicenzi. Sicer predvidevajo, da bo Milan ki se je v medtedenski zaostali tekmi z Laziom izredno izkazal tako po lepi tehniki kot po učinkovitosti napada, prišel do zmage in s tem o-grožal obstoj Inter j a na prvem mestu. rutiniranim enajstoricam tega prvenstva. Od ostalih tekem med Lec-com in Laziom ter med Atalan-to in Udinese nas zanima predvsem slednja. Po zadnjem uspesnem nastopu na domačih tleh, ko so Sampdorii nasuli v mrežo skoraj toliko golov, koliko so jih dosegli v prejšnjih 15 tekmah prvenstva, bodo morali tokrat dokazati v Bergamu, če so bili nedeljski dosežki sad sreče ali resnične učinkovitosti napada. Dejstvo je, da bodo šli Vi-demčani v goste moralno prerojeni, kar je za njih v tem trenutku odločilne važnosti. In če bodo uspešni, pa tem bolje za njih. Nedeljske nogometne tekme A LIGA (17. kolo) Atalanta - Udinese Bari - Juventus Internazionale - Catania Lanerossi Vicenza-Milan Lecco - Lazio Padova - Napoli Roma - Fiorentina Sampdoria - Bologna Torino - Spal B LIGA (17. kolo) Triestina- Genoa Alessandria - Parma Brescia - Simm. Monza Catanzaro - Verona Marzotto- Como Novara - Messina OZO Mantova- Reggiana 1 Palermo - Foggia Prato-Pro Patria Sambenedettese - Venezia Smučarski tek na 15 km za pokal Kurikkala Šved Lars prepričljivo prvi Na drugem mestu Italijan Steiner, na tretjem pa Poljak Rysula COGNE, 27. — Švedski gozdar Lars Olsson je danes zjutraj zmagovito zaključil tek na 15 km za seniorje, ki je bil v okviru tekmovanja za pokal Kurikkala. Kljub tej zmagi pa ne bo njegovega imena v zlati knjigi zmagovalcev, ker je tekmovanje za tak pokal namenjeno srednjeevropskim smučarjem. Njegova zmaga pa bo veljala v tekmah za pokal deželne- ga sveta doline Aosta, katerih so se udeležili smučarji alpskih dežel kot so Italija, Francija, Avstrija, Švica, Nemčija in Jugoslavija. Proga je bila dolga 7 km in pol in tekmovalci so jo morali dvakrat preteči. Sved je takoj prevzel vodstvo ter je z nevzdržnim tempom dosegel to nepričakovano zmago. Samo Italijan Alfredo Di Bona je nekaj časa vztrajal, toda kasneje je moral zaradi poškodbe odstopiti. Njegovo mesto je prevzel Italijan Giuseppe Steiner, medtem ko je Poljaku Rysuli pripadlo tretje mesto. Steiner je prišel do drugega mesta zaradi padca Poljaka, kd ni mogel več na- V Bariju bo gostoval Juventus, kateremu se verjetno ne bo treba dosti potruditi za zmago, še posebno, ker bodo morali domačini i-grati z nepopolno postavo. S tem pa še ni rečeno, da se bodo domačini že vnaprej predali usodi, temveč bodo zelo verjetno po njihovi stari navadi skušali zelo drago prodati svojo kožo. Zanimivo bi moralo biti tudi srečanje v Padovi, kjer bo gostovala neapeljska enajstorica. Ta se je v zadnjem tednu vestno pripravljala pod vodstvom novega trenerja Cesarinija, ki ima najresnejši namen pripraviti predstavnika mesta pod Vezuvom na tak način, da bo delal čast nogometnemu jugu. Bologno pa čaka razmeroma težavna borba s Sampdorio, ki se bo hotela maščevati za nedeljski poraz, ki ga ji je zadala Udinese. Verjetno bo šlo težko, ker so se Bolonjčani dobro pripravili. Pravijo tudi, da je napad vendarle našel pravilni tempo in učinkovitost. Turincanom se obeta zmaga, ker bodo sprejeli v goste v zadnjih časih šibko in že obupano moštvo iz Ferrare. Nasprotno pa so domačini pokazali, da imajo dobro moštvo, ki se zna uveljaviti tudi proti močnejšim in bolj Totocalcio št. 19 Atalanta-Udinese i Bari-Juventus 2 X Inter - Catania 1 L. R. Vicenza - Milan 2 X Lecco - Lazio X Padova-Napoli 1 X Rema-Fiorentina 1 X Sampdoria - Bologna X 2 1 Torino - Spal 1 Catanzaro - Verona 1 Triestina-Genoa 1 X 2 Entella - Biellese 2 Pisa - ViareggiO 1 Palermo-Foggia 1 X Casale-Mestrina X Košarka: Zagrebčani v Miljah doknaditi zamude. Jutri je na sporedu tek ju-niorjev in žensk na 10 km dolgi progi. V nedeljo pa bo zaključek s tekmovanjem štafet. Italijani upajo, da bo lahko nastopil tudi poškodovani Di Bona in da bo pravočasno prišel iz Nemčije Giu-lio De Florian, ki bi moral tako okrepiti reprezentanco domačinov. Tehnični rezultati so naslednji; 1. OLSSON LARS (Švedska) 52’42”. 2. Steiner Giuseppe (Italija) 54'50”. 3. Rysula Jožef (Poljska) 54’51”; 4. Fattor Pompeo (It.) 55'22’’; 5. Stella Gianfranco (It.) 55’32”; 6. Mermet Jean (Fr.) 55’45”; 7- Stuffer Livio (It.) 55’49”: 8. Schenatti Livio (It.) 56T4”; 9. Possa Lorenzo (Sv.) 56’38”; 10. Weiss Sigfried (Nem.) 56’39": 11. Genouin Angelo (It.) 56’45”; 12. Mayer Sepp (Nem.) 56'48”; 13. Inbo-den Franco (It.) 56’54”: 14. Dalmasso Andrea (It.), Marti-nelli Eugenio (It.) 57’10”; 16. Hug Sigfried (Nem.) 57’25”; 17. Secretant Renč (Fr.) 57’30”; 18. Manfroi Franco (It.) 57’24”; 19. Fousek Vit (ČSSR) 57’40"; 20. Czemiowski Leon (Polj.) 57’42”; 21. Mathieu Felix (Fr.) 57’46”; 22. Hrubj Ladislav (ČSSR) 57'53”; 23. Kruig Vic-tor (Sv.) 57’58”; 24. Mayer Ru-dolph (Nem.) 58’04”; 25. Bernardi Balbo (It.) 58T2”; 26. Mayer Hermann (Av.) 58T7", «»-------- Za uradni svetovni naslov Fullmer-Pender junija v New Yorku? NEW YORK, 27. — Svetov-prvak srednje kategorije za NBA Gene Fullmer in svetovni prvak v isti kategoriji za boksarski komisiji New Yorka in Massachiissetts Paul Pendep se bosta verjetno v juniju spoprijela za uradni naslov. To pa seveda le pod pogojem, da Fullmer premaga Raya Robinsona 4. ma\rca v Las Vegasu. Smučanje za obmejne straže Zmaga Francije v štafeti in streljanju Smučarji za pokal «Emile Allais» OBERRAMMERGAU, 27. — Francija je drugič zapovrstjo zmagala v mednarodnem smučarskem tekmovanju namenjenem obmejnim policijskim silam evropskih držav. Francozi so v zadnji tekmi in sicer v streljanju in štafeti premagali Italijane. Lestvica je naslednja: 1. Francija II (Phillippe Bi-radelle, Victor Arbez. Gilbert Mercier. Paul Romand) 1.44,39 (z odbitkom 7'40”: 1.36,59); 2. Italija I (Bruno Pomarez, Giulio De Florian, Umberto Macor, Aldo Piller) 1.45,07 (z odbitkom 7’20”: 1.37.47); 3. Avstrija II (Heinz Haer-ping, Franz Vetter, Konrad Wechselberger, Paul Ernst) 1.47,28 (z odbitkom 7’: 1.40,28); 4. Nemčija I (Hermann Moe-chel, Haver Kraus, Herbert Steisser, Edmund Schwarz) 1.48,48 (z odbitkom 8’: 1.40,48). ATLETIKA Brumel v ZDA NEW YORK, 27. — Sovjetska lahkoatletska zveza je javila da je določila tri tekmovalce, ki se bodo udeležili treh tekmovanj ♦ indoor* v ZDA. Ti so Valerij Brumel, ki je na rimski olimpiadi o-svojil zlato medaljo v skoku v višino, Igor Ter Ovanesjan, TudivMegevu Perillat prvi Francoz je dosegel nov rekord proge, ki je pripadal drugoplasiranemu rojaku Duvillardu MEGEVE, 27. — Francoz Guy Perillat je danes dosegel izreden uspeh v spustu med tekmovanjem za pokal Emila Al-laisa ter s tem dosegel kar tri zapovrstne zavidljive zmage v letošnji sezoni: Lauberhornu, Hahnenkamm in Megeve. Perillat je tudi izboljšal ce- kord proge, ki je s časom 2’34”4 pripada] od lani njegovemu rojaku Adrienu Duvillardu in je še enkrat dokazal, da je trenutno najboljši od francoskih in tudi tujih smučarjev. Najnevarnejši Perillatov tekmec je bi] Duvillard, kj je za razliko 7 desetink sekund zasedel drugo mesto, medtem ko sta se morala ostala favorita za prvo mesto Avstrijec Egon Zimmermann in Švicar Roger Staub zadovoljiti s tretjim oziroma s četrtim mestom. Od Italijanov je presenetil Carlo Senoner, ki je zasedel peto mesto, medtem ko je Bruno Alberti z osmim razočaral. Največje razočaranje pa je pripravil Avstrijec Karl Schranz, ki je zasedel šele enajsto me- ji bil tretji v Rimu v sko- Zakaj pa niti sam nT znal ku v daljino in srednjeprogas obraz,ozitl PJugoslovan Janez Mnnstlrft« x . v n, . , , _ Šumi si s caosm 2 47 deli 20. Momtkov. Dan Ferris, ki odgovarja za mednarodne zveze pri Arna-teur Athletic Union, je poslal sovjetskim športnim organom telegram s prošnjo, da bi Ter Ovanesjana zamenjali z olimpijskim prvakom v teku na 10.000 m Pjotrom Bolotniko-vom. Kot razlog je Ferris o-menil, da bo skok v daljino samo v enem od treh predvidenih mitingih. in 26. mesto. Med današnjim tekmovanjem je bilo precej padcev in kar 27 tekmovalcev je moralo odstopiti. Med temi je bil tudi Jugoslovan Klinar, ki si je zlomil nogo. Tehnični rezultati so naslednji: 1. GUY PERILLAT (Fr.) 2’29”5 (no7 rekord proge; prejšnji je pripadal Duvillardu s iiiitiiitimimiiiiiiiiiiitiiiimmiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiitimiiimiiiiiiiiiimimiiiiiiii Za jutrišnjo tekmo z Genoo Fortunato zopet v vrstah Triestine časom 2’34”4). 2. Adrien Duvillard (Fr.) 2’30”. 3. Egon Zimmermann (Av.) 2’32”6 4. Roger Staub (Sv.) 2’34”8 5. Carlo Senoner (It.) 2’35”7 6. Heinrich Messner (Av.) 2’36” 7. Albert Cacon (Fr.) 2’36”4 8. J. C. Killy (Fr.) 2’36”5 9. Bruno Alberti (It.) 2’36"7 10. Adalbert Leitner (Nemč.) 2’37” Za pokal evropskih prv# Žrebana moštva za četrtfinale PARIZ, 27. — Danes so* končno potrdili razpored * , finala nogometnega turlli® evropski pokal med , evrOF: mi' prvaki, medtem ^ 3. marca žrebali pare z8 finale. Razpored je nasl®9 BURNLEY (Vel. Brita«jij HAMBURG: 15. marca v W burgu. Prvo srečanje se 1* kljctčilo z zmago angl®8*® najstorice s 3:1. BARCELONA (Špani)8' SPARTAK KRALOVE (cS| prvo srečanje 8. marca ? 1 celoni, povratno 15. iste?8 I seca v Pragi. BENFICA (Portugalski AARHUS (Danska); P^8 „ | ma 8. marca v Lizbont vratna 30. v Aarhusu. RAPID, DUNAJ (Avstrii8; IFK MALMOE (Švedska): va 22. marca na Dunaju' vratna 5. aprila v Malnt°ej j VOZNI RED VLAKO) J BENETKE-MILAN -PARIZ-RIM-BARI ODHODI 6.12 R 6.40 D 7.14 A 8.45 R 10.24 A 12.55 R 13.32 A 14.52 D V vratih bo De Min, majico št. 5 pa bo oblekel Marangon Jutri bo odločilni dan za tržaške barve: Genoa je pred vrati, oziroma bolje rečeno je že v našem mestu in nestrpno pričakuje nedelje, da se bo spoprijela, tokrat za res, za točke in tudi za prestiž s Tržačani. Kdo bo uspel? Težko je re-5 či, vendar lahko predvidevamo, da bo igra lepa in ostra. Seveda če ne bo burje. Po- Košarkarji zagrebške Lokomotive so v sredo v Miljah, kjer so se srečali z domačini Hausbrandia, navdušili občinstvo. Njihova igra je bila izredna in polna fines, katerih le redkokdaj vidimo pod koši. Pohvaliti pa Je treba tudi tržaško moštvo, k8 je razliko v razredu nadoknadilo z borbenostjo in vztrajnostjo. Skoda je l£, da se Zagrebčani niso mogli pomeriti tudi z Ginnastico Triestino kot Je bilo prvotno na sporedu. Vodstvo te tržaške ekipe je namreč nastop odpovedalo iz raziogov, ki zelo smrdijo po šovinizmu in starokopitnosti. Na sliki: zgoraj obe ekipi pred srečanjem. Spodaj: kapetana si zmenjata darila. Ob strani: borba pod košem. TOTIP št. 5 1. prvi 1 X drugi X 1 2. prvi 1 drugi 1 3. prvi 1 2 X drugi 2 1 1 4. prvi 1 2 drugi 2 1 5. prvi 1 drugi X 6. prvi 2 1 drugi 1 2 umiiiiiiimiiiiitifiiiiimimimiimiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiimiiimiiiiiimiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii V nedeljo v Ljubljani Smučarski skoki za pokal K V Logatcu bodo nastopili mladinci iz raznih držav LJUBLJANA. 27. — Za veliko mednarodno prireditev v smučarskih skokih za pokal Kongsberg, ki bo 5. februarja na skakalnicah v Logatcu (mladinci) in Ljubljani (člani), so organizatorji že prejeli prve prijave. Avstrija je načelno prijavi la pet članov jn tri mladince. Švica štiri mladince, Italija štiri člane in štiri mladince, Vzhodna Nemčija pet članov in tri mladince. Poljska štiri člane in tri mladince, ni pa še vesti iz Francije in Zahodne Nemčije. Avstrijci in Švicarji so poslali tudi že prva imena skakalcev. Avstrijska članska ekipa, ki je doslej še- vsakokrat osvojila to lovoriko, bo izredno močna tudi letos, saj bo v njej znova nosilec bronaste kolajne iz Squaw Valleya Otto Leodolter. Razen njega bodo v njej še stari znanci z jugoslovanskih skakalnic Wal-ter Habersatter, Willy Egger, lanski zmagovalec Albin Blank in Peter Miiller. Ekipo bo vodil Sepp Bradi. Švicarji bodo prispeli samo z mladinskim moštvom, v katerem bodo Zehnder. Stoli, Schmied in Wolfsberger. Organizator bo dobil vse poimenske prijave do sobote. Jugoslovanski zvezni kapetan za skoke Bogo Šramel, ki je hkrati tudi tehnični vodja velike skakalne prireditve za pokal Kongsberg, je izjavil, da je ljubljanska skakalnica v glavnem že nared za to veliko preizkušnjo. Za zdaj je snega dovolj pripravljenega, če se temperatura do prihodnje nedelje ne bo preveč dvignila, bi bilo prireditev zanesljivo mogoče izpeljati na šišenskem hribu. zabili smo nanjo, pa čeprav je te dni precej razsajala o-koli vogalov in nam žvižgala v zmrzlih ušesih. Ce bo tudi v nedeljo razsajala kot danes, tedaj bo težko pričakovati od tekme lepoto in borbenost. Burja je tudi danes motila pripravo Tržačanov, ki so se morali zadovoljiti s prizem-nim podajanjem in z razgibalnimi ali bolje rečeno ogrevalnimi vajami. Trevisan je bil namreč mnenja, da nima smisla odigrati trening tekmo ker bi Se zaključila s tekanjem za žogo, ki bi Dila bolj plen vetra kot nog :gralce r Na stadionu je bilo na razpolago trenerju 14 igralcev, med katerimi je bil tudi For-tunato, ki je že okreval po operaciji slepiča. Tudi Reini so posvetili precejšnjo pozornost, ker prevladuje mnenje, da bo debutiral v prvem moštvu Triestine že prihodnjo nedeljo proti Pro Patrii Proti Genoi bo Triestina nastopila s trenutno najmočnejšo postavo Manjkal bo Lui-son, katerega bo zamenjal v vratih že preizkušeni De Min. Odsoten bo še Frigeri, ki se je včeraj vseeno pojavil na igrišču za «prve korake* po izpahu noge. Na njegovem mestu bo zopet igral Marangon. Edini dvom pa je ali uporabiti Secchija ali Rebizzija. Ta avom pa bo trener rešil šele v zadnjem trenutku. Ce ne bo posebnih sprememb, bi morala Triestina nastopiti v naslednji postavi: De Min; Bernard, Brach; Larini, Marangon, Degrassi; Fogar, Trevisan, Secchi (Re-bizzi), Cazzaniga in Fortuna-to. Za rezervi sta Reina in Sadar. Bologna - Milan (#) Benetke - Turin -Rim Tržič (***) Benetke • Rim 10.14 DD Benetke - Milan -Genova (II) - Pariz Portogruaro Cervignano - Benetke Cervignano * Benetke Benetke - Milan -Pariz Tržič - Benetke -Bari Tržič - Portogruaro 17.53 DD Benetke - Pariz (x) 18.38 A Tržič - Portogruaro 19.25 A Tržič - Cervignano 20.50 R Benetke 22.17 DD Benetke - Milan -Turin - Genova -Ventimiglia - Marseille - Mestre - Bologna - Rim PRIHODI 16.40 D 17.03 A 6.23 A 7.32 A 9.22 D 10.22 R 13.27 D 13.57 A 15.22 D Cervignano - Tržič Portogruaro - Tržič 7.45 DD Turin - Milan Benetke - Rim Marseille - Ventimiglia - Genova -Turin - Benetke Benetke - Cervignano - Tržič 11.33 DD Pariz . Benetke (xx) Rim - Bologna -Bari - Ancona - Benetke Cervignano Pariz - Milan ■ Benetke Benetke - Portogruaro - Cervignano Tržič (***) Bologna • Benetke <*) Portogruaro Tržič 19.50 DD Pariz - Milan Benetke 21.20 R Rim - Milan - Mestre (*) 22.35 A Benetke - TržiC 23.42 DD Turin - Milan - Genova (II) - Rim -Bologna - Benetke 6.18 D 6.24 A 7.45 D Videm - Trbiž Videm Videm’ - D®1!, iD* 9.45 A 12.20 D 12.30 A Muenchen burg Videm ■ Videm - Trbl Dunaj Videm 13.55 DD Calalzo (*> I 14.26 A Videm Videm Videm Videm Videm - BeDe Muenchen Videm Videm 16.17 A 17.37 A 19.10 D 20.16 D 20,27 A 21.37 A PRIHODI 7.15 A 8.00 A 8.23 A 9.12 A 8.30 D 11.46 A 15.07 A 16.55 A Videm Videm Videm Videm Dunaj • Videm Trbiž - Vide Mue”c Videm Videm 17.52 DD Dunaj Videm Tn ■bil 19.43 A 21.05 A 22.20 D 23.20 A Videm Videm Hamburg * . chen • Dunaj dem Videm 17.05 D 18.10 A 18.37 R 19.08 A (#) samo I. razred; (**) II. razred samo do Benetk; (###) ne vozi oh nedeljah; (x) od 1.10.60 do 20.5.61; (xx) od 3.10. 60 do 28.5.1961 VIDEM-DUNAJ -SALZBURG -MUENCHEN 3.45 A 5.16 A ODHODI Videm - Trbiž Videm 23.58 DD Calalzo Tr»‘ 0.56 D Videm (**> Trbiž - Videt» , (#) ob sobotah « 12.1960 do 25 2.196'j ob nedeljah o& 1960 do 26.2.1961 J OPČIN E-LJ U BLJ An -BEOGRAD ODHODI Opčine 0.19 D 7.28 A 8.32 D 13.37 A 16.04 D 17.58 A 2C.00 A Zagreb - Be°M Opčine ,,š Opčine Li11 ^ 11.57 DD Opčine f Ljubljana grad - Atene < stanbul Opčine Ljubljana * J grad Opčine Opčine PRIHODI Beograd - Opčine Opčine Opčine Beograd ljana Opčine 17.28 DD Istanbul Beograd na • Reka 'U 20.06 D Ljubljana * 21.48 A Opčine 5.50 D Z>*‘ 7.05 A 11.24 A 13.18 D J? 17.20 A K u R — rapido; OP /, z ec; D — brze«’ potniški BORIS PAHOR: 58. Onkraj pekla so ljudje Kuhinja moje kmetije je bila mlačna, pes je spal ob ognjišču, lovski jopič na stolici, puške na zidu in stenska ura, ki ji srce bije 'počasi in resno. Nekoč morava iti skupaj tja, hočeš? Nekega dne, ko se boš lahko odrekel svojim knjigam in bom jaz zadosti odločna. Nazaj grede jc sredi neba sijal prozoren mesec in kristali na bilkah so se mu zelo slabotno odzivali.« Roman Potrkalo je na vrata. Se isti hip je vstopila. »Sam?« Sklonila se je in njene ustnice so se usločile. «Ti je žal?» «Kaj ti ne pride na misel!« «Ozrla si se po sobi, ko da si razočarana.« «Cudno je, da si sam.« Nasmehnil se je. «A Yves je simpatičen dečko,« je rekel. «Seveda. Se zelo zelen, a simpatičen.« Sla je do vrat na teraso in se vrnila. «Zdaj si hudoben.« »Biljard igra v foyeru.» A ona ni sprejela zbadljivosti. Stoji ob Yvesovem zglavju in z glavo po strani bere naslov km:"e na pločevinasti omarici. ♦ Zgodovina filma,* zamrmra sama pri sebi. Skrčil je kolena in se zazrl v knjigo, ki so mu jo približala stegna, ko so se tako vzdignila pod plahto. Prišla je pripravljena, da se bo uveljavila pred Yvesom, in zdaj je prikrajšana za to. Taji, a njeni gibi grejo svojo pot, ne da bi se jih zavedala. ♦ Masla sem ti prinesla.* Približala se je terasi in za hip stopila do ograje. ♦ Tudi meni?* ♦ Saj si ga naročil.* «Tudi druge krati sem ga.# ♦ Pomeni, :a sem ga druge krati dobila malo in dala vsega Rivetu.« ♦ Saj.« Tedaj se je vrnila proti njegovi postelji. ♦ Kaj ti je?» Nasmehnil se je. ♦ Nič.* ♦ Pač.* ♦ Narobe, zadovoljen sem, ker sem pravkar prodal cigarete in ti lahko takoj plačam maslo.* ♦ Neumnost.* In jezno je zamahnila z roko. ♦ Player’s so zelo iskane cigarete. Vsa čast Rdečemu križu, da nam jih daje!* ♦ Oh, prosim te!» Sedla je na vznožje in si popravila lase s žela. ♦ Je kaj narobe?* Njene oči so zdaj pričujoče, si misli, streznila se je in se vrnila iz svojega sveta. ♦ Vse je prav, zdaj,* je rekel in se nasmehnil. ♦ Zdaj?* ♦ Ne, ne. Ves dan sem Židane volje.* ♦ Ne bi rekla!* In pomaknila se je bolj proti sredi postelje, a sunkoma, scela, ne da bi si pomagala z roka- mi; s stopalom si tako in tako ne more, ker se ne dotika poda. ♦ Pa je res,* je rekel. *Odkar je prišlo tvoje ,gozdno pismo.* Ozrla se je proti terasi. ♦ Viš, danes je ozračje spet jesensko in skoraj ni res, da je prejšnje dni zeblo.* ♦ Da.» In si misli, da je bil po krivici zbadljiv. Čuti se sproščeno, ker je z naravo spet kakor nekoč, in kmalu se ne bo zavedala več, da se je rešila preteklosti. In tako že išče priznanja svoji novi samozavesti in razumljivo je, da je razočarana, ker ni našla Yvesa. Nič čudnega, če spet najdeno veselje kdaj tudi zakoketira; optimizem je to, zavest življenjske sile, to najbolje ve po sebi. Vzdignila se je in šla proti terasi, stppila nanjo in se spet vrnila. ♦ Morala bom iti.* «Ze?» A stoji ob Yvesovi postelji, ko da se ji nikamor ne mudi. Vsekakor bi ga rada videla. Pokazala bi se mu in se vznemirila ob odmevu, ki bi ga zbudila v njem njena duhovitost. To je potreba po nečem, kar bi predrugačilo enolično vsakdanjost in malenkostno je, da ga to moti. A moti ga zelo in mu je, ko da se njuna vez postavlja na laž, ker to njeno iskanje ni razumsko, ni hoteno, a je samogibno in zato dosti globlje, kakor če bi bilo zavestno. Ne zadošča ji njegov svet. In vsa skrivalnica zaradi zdravnika, ki sili vanjo, je zdaj prisrčna otroška igra ob tem njenem sedanjem razpoloženju. Ob ti potrebi po razkazovanju svojega novega rojstva. Rešila se je bube, ki jo je oklepala, in njen metulj hoče zdaj razveljaviti vso prisiljeno uklenjenost. In čuti, ko da je zanjo samo odskočna deska. ♦ Kaj bereš? Se zmeraj o Odile?* ♦ Se.» ♦ In je še zmeraj meni podobna?* ♦ Ze kar preveč.* Tedaj se je oglasil zvonec, na hodniku so se začeli bližati glasovi. ♦ Zdaj bom šla* In približa se mu, a se spet oddalji, ko da jo zana.šn skrit, a razločen vrtinec. Vrata so se sunkovito odprla in v sobo je stopil Yves. Pravzaprav je bolj švignil vanjo, kakor val vetra, ki se urno zasukne okoli vogala. In pri tem je obvisel na kljuki in se s hrbtom naslonil na zaprta vrata. Tisti hip jo je opazil in se veselo namrdnil. ♦ Dober dan,* je rekel. ♦ Dober dan,* je rekla. ♦ Pomagamo si, kakor pač moremo,* je posmehljivo rekel in odšel k svoji postelji z dolgimi koraki in malce sključenimi rameni, da bi oponašal samega sebe v klovnski izdaji. ♦ Imenitno, da ste zmeraj tako dobre volje,* je rekla. ♦ Imenitno, kaj?* ♦ Takoj bi se preselile k vama!* ♦ Čudovito,* je rekel ir sedel na rob postelje. Njeno telo se je premaknilo proti terasi in Yvesovi postelji. ♦ Zapozneli odmevi pubertete,* je ponarejeno kel Yves. r*sli ra«1 ♦ Oh, škoda * In je ko sama sebi vzdihnila. *M0