Listek.
385
gledališči, sklenilo se je, da se lože oddadd posebe za slovenske in posebe za nemške predstave. Tako dobode „Dramatičuo društvo" lože zase posebe, in naše lože se bodo oddajale potem dražbe. S tem se je popolnoma ustreglo slovenskemu občinstvu, katero je želelo biti popolnoma ločeno  od nemških predstav.
V novem deželnem gledališči bode igralo naše društvo po dvakrat na teden. Ob katerih dnevih, to še ni popolnoma dognano. Za sedaj se je ukrenilo le toliko, da je vsaka druga nedelja slovenska ; prazniki so se pustili in suspen.su. Vender bode treba skrbeti za to, da se prazniki prihranijo slovenskemu občinstvu. Ker se bode v prihodnji gledališki dobi igralo še jedenkrat toliko kakor do sedaj, treba bode skrbeti za obširnejši repertoar in treba bode pomnožiti igralno osebje pri drami in pevsko osebje pri opereti. Jako mnogo pridobi naša opereta, oziroma opera s tem, da nam je obljubil sodelovati naš dični baritonist g. Josip No 11 i in da nam ostaneta zvesti vrli pevki gospa M. Grbi če v a in gospodičina Lujiza Dane še v a, ki sta velika podpora slovenski opereti in sta jo prav za prav do sedaj   vzdrževali.
Dramatično društvo si je izposlovalo prvi gledališki dan, to je dan slovesne otvoritve.  —
S tem je završil tajnik svoje izvestje in se je končno še spominjal novega deželnega gledališča, v katerem naj bi ,,Dramatično društvo" nadaljevalo započeto delo, Bog daj, dokaj uspešneje. Dva sina bratskega nam naroda češkega, deželni inženčr VI. Hrasky in arhitekt Aut. Hrub^, katerima je dežela izročila stavbo, skoro bodeta na konci svojega dela. Pred jesenjo bodemo otvorili novo deželno gledališče in začeli v njem novo dobo. Vsakega iskrenega Slovenca prešinja v tem trenutku želja, da bi se z novo dobo res pričela tudi nova doba v zgodovini slovenske dramatične umetnosti — doba novega sijaja in nove slave slovenskega   imena!                     (Konec prihodnjič.)
Odlikovanje slovenskega skladatelja. Naš sotrudnik, gospod Danilo Fajgelj, nadučitelj v Srpenici na Primorskem, prejel je nedavno od naučnega ministerstva umetniški štipendij, in sicer za svoje skladbe, o katerih se je sloveči dunajski kritik prof. Hanslik izrekel tako-le: »Das Bestreben, leicht und gefallig zu schreiben, liegt dem Com-ponisten ferne. Vielmehr zeichnen sich seine Werke durch eine strenge aber stets ge-diegene Contrapunktik aus, besonders da sie bei aller Einfachheit von sauberer Arbeit sind und zuweilen an vielen Stellen grossartig und stilvoll gehen. Da ich objectiv zu beurtheilen gevvohnt bin, so vverdeu die Werke des wunderbaren Autodidakten Fajgelj meinerseits \varm befunvortet.«   —  Gospodu Fajglju  čestitamo za to  priznanje !
X. izkaz darov za Prešernov spomenik.                     Prenesek    .    gld.   719/39
Dr. Jožef Vošnjak, deželni odbornik v Ljubljani (od podpisanih gld   50'—)
zopet......................       ,,       10 —
Slovenski gimnazijci in obrtni učenci v  Gradci        .          .......,,         2' —
Ant. Julij  Sušteršič, farmacevt v Gradci............       ,,         V —
Maks Josin, učitelj  v Ljubljani...............„          i"—
Dr, Jernej   Zupanec,   c.   kr.  notar v Ljubljani   (od   podpisanih gld.  50'—)
zopet......................,,      20' —
Skupaj    .    gld.  753-39
Osebne novice. C. g. A. Aškerc je imenovan za provizorja v svojem rojstvenem kraji v Sv. Marjeti pri Rimskih Toplicah. — G. Fr. Bučar, operni pevec in režiser slovenskega gledališča, angažiral se je za leto dnij kot liriški tenor na mestnem gledališči v Požunu. — G. vladni svetovalec A, Globočnik pl. Sorodolski je iz nova potrjen za pet let kot konservator v stvare"h tretje sekcije v vojvodini Kranjski, — G. dr. V. Oblak bode potoval po dalmatinskih in kvarnerskih   otokih,   da prouči   ondotno čakavščino.  —
386                                                                 Listek.
G. dr. Jožef Rakei se je naselil kot zdravnik v Velikovci. — Operni pevec g Jožef Tertnik je sklenil pogodbo z dvornim gledališčem v Mannheimu za štiri leta. Njega podpornik grof Esterliazv je plačal potrebno vsoto, da se je razveljavila prejšnja njegova pogodba z gledališčem v Bremenu. — Skladatelj g. Hr. Volarič je iz Kozane premeščen v Devin. — Skladatelja g. Ivana pl. Zajca je imenovalo mesto Karlovec zaradi njega zaslug za hrvaško in jugoslovansko glasbo v obče svojim   častnim članom.
»Kratkij obzor slovčnskoj literaturv« na vseučilišči v — Harkovu. Slovenci nismo vajeni, da bi se zgodovina naše književnosti predavala na vseučiliščih. Zanimalo bode po takem naše rojake, da se je slišal vsaj »kratek pregled« našega duševnega delovanja, ne sicer v Avstriji, ali na Ruskem. Iz prijateljskega pisma posnemljemo, da si je 5/17. marca t. 1. v Harkovu izbral ta predmet za predavanje na poskušnjo izvrsten ruski slavist, Boris M. Ljapunov; imel je prav lep uspeh in je sedaj že docent omenjenega  vseučilišča.                                                                                                            —r—
Zanimljive številke iz dvojezične dežele. Deželni zbor gališki je v tem letu razdal rusinskim zavodom te-le podpore: Za izdajo rusinskih šolskih knjig 4.200 gld., časopisu »Učytel« 500 gld., časopisu »Poslannvk« 400 gld., časopisu »Dzvinok« (za otroke) 100 gld., »Historični biblioteki« 50° gld., društvu »Prošvita« (podobno našemu Mohorjevemu) 1.500., rnsinskemu gledališču 7.250 gld., pevskemu društvu »Bojan« 200 gld., in še raznim drugim društvom, med njimi akademičnim in rokodelskemu »Zorja«. Podobnih številk bi se dalo nabrati tudi drugje. Kaj se pa stori v naših dvojezičnih deželah za duševne potrebe slovenskega ndroda? Ponosni Nemci se ne sramujejo pobirati naših siromaških grošev zase, na nas pa niti ne mislijo. Sicer pa moramo biti pravični in priznati, da jim mi dajemo tudi malo prilike, naj pokažejo, kako bi ravnali z našimi prošnjami. Naša politika je večkrat dekla-matorična in preteoretična. Res je pri nas še ta križ, da smo strašno razkosani, toda vsaj v štajerskem in goriškem deželnem zboru bi se moralo poskušati, da se kaj več pribori na korist duševnih potreb našega naroda. Razven domačih društev naj bi se oglašala tudi ona, ki delujejo za vse Slovence. Očitanju, da se denar ne bode pošiljal v druge dežele, lahko se izogne s tem, da se ustanove* primerne podružnice. Naše dramatično društvo n. pr. mora vender delovati na to, da nam ustvari vsaj jedno dobro slovensko gledališko družbo, ki bode nastopala   tudi v drugih mestih in sicer   ne   samo  na Kranjskem!
Spomenik Radeckega na Dunaji so kar najslovesneje odkrili dne" 24. malega travna. Postavljen je na trgu »Am Hof« z licem proti kreditnemu zavodu in kaže Radeckega visoko na konji, kako drži z levico za uzde, desnico pa dviga, kakor bi dajal povelja. Na poduožka sprednji strani plove bronast dvoglavni orel, in nad njim se čita v zlatih črkah Grillparzerjev stih: »In deinem Lager ist Oesterreich,« Na podnožka desni strani je bronast relief, kažoč Radeckega v vojnem svetu z generali Hess, Schonhals, d'Aspre, Wratislaw in Thuru , na levi strdni pa je vpodobljen prizor z dne* 12. sušca 1849. leta, ko vojaki po proglašenem premirji navdušeno pozdravljajo svojega »očeta«. Na zadnji strdni, proti poslopju državnega vojnega ministerstva, bere se nemški napis: »Feldmaršal grof Radecky, porojeu dne 2. listopada 1766. leta, umrl dne* 5. prosinca 1858. leta.« — Spomenik je zvršil prof. Gašper vitez pl. Zumbusch, arhitektonsko zgradbo pa po njega načrtu arhitekt prof. Jurij Niemann. Kip s konjem, ornamentne nadrob-nosti in verige okolo spomenika je vlila delavnica kiparja, cesarskega svetovalca in profesorja Fr. Piinningerja. Ves spomenik meri   104 m,   kip s konjem sam  5'48  m.
Iz pariškega »Salona«. Gospodičina Ivana Kobilca je kakor lani razstavila v »Salonu« na Champs de Mars dve sliki, o katerih so poročali francoski in drugi listi jako laskavo.    Jedna teh slik kaže dva igrajoča otroka in je slika v  »plein-airu«,   druga