iREDNiRT?W ŽAVfSE ftratiJfliraniska ulica St. 8 iikarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. apoldne in od 5. do G. popoldne vsak dan razen nedelj in 'aznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne • ‘'šnreiemaio --- i Uircvv iio * vv ) o ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—. Posamezne številke po 8 vin. Ste v. 678. V Ljubljani, v torek dne 9. septembra 1913, MR JA izhaja vsak daflfflzen ttffffeijeih praznikov .* .* .• ob pol 11. dopoldne. \ *. ,5 UPRAVN1STVO se nahaja v Selenburpovi nllci Stev. 6, n., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. zvočei Ineerati: enostopna petitvrstica 80 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklaire 40 vin. — Inserate sprejema upravnižtvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma sc ne sprejemajo .............. Reklamacije lista so poštnine proste. > Leto III. Ker se nikamor ne mudi... I ‘Mesec september že teče; državnega zbora, kateremu je bilo ob njegovem prisiljenem slovesu rečeno, da bo sklican tega meseca, pa vendar ne bo. Namesto njega je dobilo nekoliko deželnih zborov dovoljenje, da se snidejo in delajo, če imajo kaj dela; kajti da bi g. grof Stiirgkh to natančno vedel, se od njega pač ne more pričakovati. Ako bi bil on ali pa vsaj njegov minister za notranje zadeve o tem nekoliko bolje poučen bi tudi vedel, katere deželne zbore je treba sklicati in tedaj bi bil n. pr. tildi kranjski med onimi, ki bi dobili nekaj več časa za delo. Ali očividno so grofu Stiirgkhu avstrijski deželni zbori španske vasi in njih zasedanja ni povzročilo delo, ki ga imajo opraviti, temveč potreba ministrskega predsednika, da dobi primeren izgovor za ponovno odgoditev državnega zbora. Ta mesec ie Stiirgkh rešen; ta mesec ne bo parlamenta. , , Ali enkrat ga bo vendar treba sklicati. Parlamentarizem prenaša v Avstriji veliko trpinčenja. toda kar po tihem ga le ni mogoče zadaviti. Zakaj četudi ne bi bilo nič politično zavednega ljudsva v državi, ki bi se znalo postaviti v bran za temelje ustavnosti, je vsai navidezno življenje parlamenta potrebno ze zaraditega, ker bi absolutizem v najkrajšem času uničil ves kredit države Kapitalizem je previden in ne meče denarja" v vodnjake, iz katerih ga ni mogoče dobiti nazaj. , Če pa ni parlamentu popolnoma zadrgnjen vrat mu je treba dati nekoliko prilike, da vsaj iKra življenje, če ga ne živi v resnici. Naj mine september, pa pride dktober. in enkrat bo moral biti sklican državni zbor. Zelo zanimivo bi bilo če bi se moglo grofu Stiirgkhu pogledati v Klavo. da bi Človek videl, če tiči tam notri kakšna misel, kaj in kako da bo tedaj. Nek stari pregovor pravi sicer, da zaceli čas vsako rano. in Nemci imajo še posebno modro besedo »Zeit Kcvvonnen. alles gevvonnen« — to se pravi, da pridobi vse. kdor pridobi časa. Ali avstrijski državni filozofi so že toliko izrabljali te pregovore, da bi morala biti razlika med temi nauki in resničnim življenjem tudi grofu Stiirgkhu jasna. Baron Bienerth je n. pr. hotel pridobiti časa s tem, da je razpustil državni zbor in z novimi volitvami zavlačil svojo usodo. Zaradi tega ie bil pač nekoliko tednov dlje minister, ali svoje usode vendar ni odvrnil. Parlament po volitvah ie bil zanj Še slabši kakor parlament pred volitvami. Stiirgkh odlaša sklicanje državnega zbora, ker misli da bo storil čas. česar ne izvrši on sam Takrat ko ie šiloma pognal poslance na počitnice, je bilo med njimi veliko volje za delo. Imeli so tehtne razloge, da so se bali lenobe. Med državnimi uradniki je bila nezadovoljnost zaradi zavlačenja službene Pragmatike tako velika da so se v mesčanskih taborih zbali punta Večina ie bila pripravljena prijeti za delo. ki je v navadnih razmerah najbolj zoprno; rešiti so hoteli vsai deloma vprašanje novih davkov. Ali to kar vsaka vlada v normalnih časih naj-rajša spreiema. je Stiirgkhova politična umetnost odklonila. Dohodkov, katere ji je državni žbor ponujal, ni marala. Poslanci so morali na Medtem pa se ie položaj za ministrskega predsednika precej izpremenil. pa ne na bolje. Z uvedbo famozne upravne komisije na Češkem je nujno povečal nasprotje med Cehi in Nemci, samega sebe Pa ie spravil v položaj, ki je na obe strani neugodnejši kakor prej. Poleg Češke nevarnosti pa groze povečane težave na Gali-škem. ki pa ne kažejo, da ostanejo lokalizirane, temveč žugajo, da prestopijo tudi prag državnega zbora. ' . . Poljsko-rusinski spor se pac m izlegel šele v dobi Stiirgkhove vlade. V tem času se je bil celo prav znatno približal rešitvi, četudi morda le provizorični; vendar pa bi bila ta rešitev vzela konfliktu najhujšo ost in odvrnila njegovo nevarnost od državnega zbora. Med poljsko in rusinsko večino v gališkem deželnem zboru se je bil dosegel kompromis zaradi volilne reforme. Ko pa je imela pogodba dobiti veljavnost, so se ji uprli gospodje škofje, katerim so njih neopravičeni privilegiji več kakor narodni mir v deželi. Grof Stiirgkh le velik kavalir; kljub temu se ne more reči. da boleha ob preveliki rahločutnosti. Dama konstitucija vzdihuje, da je na-pram njej pozabil na vsa pravila starodavne galantnosti in jo pesti včasi brez usmiljenja in brez elegance. Napram škofom, ki so s svojo samoljubno trmo preprečili nacionalno spravo na Gališkem. se pa grof Stiirgkh nikakor ni mogel povzpeti do one energične brezobzirnosti^ s katero je znal od državnega zbora izsiljevati militaristične zakone; železna roka. ki je z eno potezo vrgla češko deželno ustavo v ropotarnico, je bila napram gališkim škofom vosek. Tudi tukaj se ie hotel avstrijski državni krmar pomagati s tem. da je odgodil krizo. Oa-liški deželni zbor je razpustil in razpisal je nove volitve. To bi se bilo dalo najbrže prihraniti, če bi bil grof Stiirgkh nekoliko bolj odločno potipal, kako daleč sega škofovska upornost, s katero se druži tudi egoizem visoke žlahte. Med vlado In temi presvetlimi krogi so bili vedno precej tesni stiki, o katerih bi se lehko reklo, da roka roko umiva. Kdor v Avstrii gospoduje, se je vedno rad posluževal cerkvenega vpliva in je bil zanj hvaležen. Kljub vsemu tarnanju o preganjanju »svete matere« in njenih služabnikov se cerkvi v Avstriji tako dobro godi. da bi se ljudstvo počutilo kakor v nebesih, če bi uživalo le nekoliko onih dobrot. S tem pa ima pač tudi vlada vpliv na cerkev in njene veljake. in če bi bil grof Stiirgkh hotel, bi bil na vsak način lehko izpregovoril nekoliko resnih besed z ga-iiškimi nadpastirji. Menda pa je odločen govor s poslanci cenejši kakor s škofi. Tako je zmagala njih trma. in poljsko-rusinska sprava le prišla eopet v nevarnost. Gališki deželni zbor je nanovo izvoljen, toda nihče ne ve, če bo res zboroval in če bo imel z volilno reformo več uspeha kakor pred razpustom. Egoizem privilegiranih je neomejen. Če v Galiciji ne bo sprave, je pa delo državnega zbora zopet resno ugroženo. Rusini so že poizkušali z obstrukcijo v državnem zboru izsiliti. česar niso mogli izvojevati v deželnem zboru. S to taktiko pridejo tako gotovo, kakor je v letu dvanajst mesecev. Grof Stiirgkh pa bo zopet lehko premišljeval, zakaj mu je usoda tako nemila, da noče postavljati čudežev namesto njegovega dela. Državni zbor bo treba sklicati prejalislej. Nad njim pa visi meč obstrukcije in stara mize-rija se lehko ponovi v starih, dobro znanih oblikah. Grof Stiirgkh si pa najbrže misli, da se mora zgoditi, kakor ie zapisano in da bi mu bil dal ljubi Bog pač drugačne talente, če bi bil hotel, da spravi Avstrijo iz blata. Galicija ie le eno poglavje v dolgi povesti o naši domači mizeriji. Prenašanje takih lokalnih sporov v državni zbor, je najboljši dokaz, da se ta vprašanja ne dajo reševati od vasi do vasi. ampak da ie treba razvozljati ves nacionalni vozel. Krparija ni preporod. In zakrpana Avstrija ne bo nova Avstrija. Ali grofu Stiirgkhu tudi ne gre za to. Grof Taaffe je nekoč označil naloge avstrijske vladne politike z besedami: Man muB sich lialt weiter g’fretten. To je bilo že davno. Ali od tistega časa ni prišla avsrijska vladna modrost niti za korak dalje. In v tej večni »fre-tariji« propadajo avstrijski narodi. Istrska deželna konferenca. Opatija, S. septembra. V mestu največje kapitalistične razkošnosti, V elegantni OpaJiji. so se v nedeljo sešli zastopniki zavednega istrskega jugoslovanskega proletariata, ne ria zabavo, s kakršnimi ubijajo tam izvoljenci sreče svoj čas, lemveč na resno delo za pospešdtev svojega bojnega gibanja in za utrditev svoje organizacije. Istrski oddelek spada med najmlajše člane naše stranke; delo v tej deželi je posebno težko, zakaj Istra je zanemarjena, kakor da ne leži v Evropi, in ondotni proletariat večinoma ne uživa niti one skromne blaginje, ki jo daje kapitalistična kultura drugod hočeš nočeš delavstvu. Šolstvo v Istri spada med najžalostnejša poglavja avstrijske mizerije; število analfabetov v deželi je tako veliko, da bi Azija Istro lahko reklamirala zase. V teh razmerah, poostrenih z divjim nacionalnim bojem, je socialistično delo tako otežčano, da si ne more o tem napraviti pravega pojma, kdor ni pogledal tem razmeram iz oči v oči. Kljub temu napreduje organizacija tudi v tej »tužni« deželi, in delo. ki ga je izvršila konferenca, bo omogočilo, da se napredek pospeši. Zborovanje je bilo vseskozi resno in stvarno, in daje s tem najboljše amstvo, da bo rodilo dober uspeh. * V Friedrichshofu v Voloski zboruje tretja deželna konferenca »ugoslovanske socialno de- mokratične stranke v Istri. Zunalj vihra iz zelenja rdeča zastava v znamenje, da so notri zbrani zastopniki zavednega delavstva. Na konferenco je prišlo 27 opravičenih delegatov. Prvi dan. Sodr. G r a n c otva*ia ob 3. popoldne konferenco in naglaša važnost tega zborovanja za delavstvo v Istri, pozdravlja zastopnika izvrše-valnega odbora, zastopnike iz Trsta ter delegate in goste. Predlaganj dnevni red se sprejme, in sicer; 1. Konstituiranje: a) Volitev predsednika, b) Volitev komisije za verifikacije mandatov in za redakcijo predlogov. 2. Časopisje in agitacija. 3. Splošna volilna pravica za deželni zbor in občine. 4. Ureditev strankinega gospodarstva. 5. Razni predlogi. 6. Volitev deželnega političnega odbora. 7. Volitev enega člana v izvrševal-ni odbor stranke. V predsedništvo so predlagani sodnigi Bartol G r a n c, Milan D o z e t in Andrija Brana, za zapisnikarja sodrug P e t e j a n. V imenu izvrševalnega odbora pozdravlja konferenco sodrug E. K r i s t a n, ki na kratko opiše položaj delavstva in politične razmere v deželi, ter naglaša naloge, ki jih ima izvršiti konferenca, kateri želi najboljši uspeh. V imenu tržaškega političnega odbora pozdravila konferenco iodruer P e t e i a 11. ki ie sam vodil organizatorično delo v Istri v časih prvega razvoja. Sodrug Buchsbaum pozdravlja v imenu strokovne komisije v Pulju, sodrug 11 n e r v imenu nemških sodrugov jr Opatiji. Sodrug D o z e t prečita došle pismena m brzojavne pozdrave. Sodrug J a k o v a c pozdravlja konferenco v imenu lokalne strokovne komisije v Opatiji. O delu deželnega političnega odbora poroča sodrug Milan D o z e t. Ime deželnega pol. odbora je nekako novo, ker ni imel dovolj moči, da bi bil izvršil tisto delo, ki si ga je bil namenil. Deželnemu odboru je primanjkovalo finančnih sredstev. Glavno breme je nosila lokalna politična organizacija v Pulju. Izdatki so bili večji od dohodkov. Deficit so pokrivali požrtvovalni sodrugi. Primanjkuje tudi časopisja. Svoj čas se je delalo s časopisjem Slovenskih sodrugov. Uspeh je bil večji kakor sedaj, ker je bilo večje zanimanje. Mnogo delavnih sogrugov le iz raznih razlogov zapustilo deželo. Uspehi bodo zopet večji, kadar bodo delavci sami bolj energičino delali. V Dalmaciji se je pričelo časopisje v hrvaškem jeziku, ni se pa obdržalo. Od tistega časa nismo ustanavljali novega. Za »Crveni Barjak«, ki je začel izhajati v Dalmaciji, nismo povzeli agitacije, ker nam je bilo jasno, da ni zanj prave podlage. Oklenili smo se »Slobodne Riječi« v Zagrebu. Težava je tudi tukaj zaradi komisariata na Hrvaškem m zaradi ondotne cenzure. Vprašanje časopisja pride danes še na dnevni red. Kakor za časopisje smo se zanimali še za politično organizacijo. V večji meri prihajata v poštev Pulj in Opatija. V Opatiji prevladuje strokovna organizacija, Čeprav se mora priznati, da se vodi v socialističnem duhu. V Pulju imamo čedno politično oganizacijo. Udeležili smo se deželnozborske volitve v Pulju. Tam se nam je posrečilo premagati italijansko buržvazno kamoro, katere gospodarstvo v Pulju je znano. Naš kandidat je pri tej volitvi zmagal. Imeli smo konferenco meseca februarja na kateri smo glasovali tudi mi za resolucijo so-druga E. Kristana glede na drugo jugoslovansko konferenco. Politično delo nam trpi največ y$led tega, ker imamo premalo delavnih moči. Zdaj se nekoliko obrača na bolje. Konferenca bo imela poiskati pota za uspešnejše delo. Poročilo se sprejme na znanje. O Časopisju ,$ oroča sodrug Fabijan id (Pulj). Govornik naglaša važnost časopisja za delavski boj, ter poroča v usodi dosedanjih poizkusov hrvaškega lista. S »Slobodno Riječjo« so velike težave, ker je list namenjen že naprednejšim sodrugom in ker je sedaj v krempljih preventivne cenzure. Za slovenske sodruge izhaja »Zarja«, ki pa istrskemu hrvaškemu ljudstvu ne more poslužiti. PredlaRa siledečo resolucijo. Tretja konferenca jugoslovanske soc. dem. stranke v Istri, zborujoč dne 7. in 8. septembra 1913 v Opatiji, izjavlja: 1. Da je vprašanje obstanka in napredka stranke in delavskih razrednih organizacij v Istri odvisna od strankarskega glasila. 2. Kongres izreka, da je izdavanje lista združeno z velikimi žrtvami in da bo šele sčasoma mogoče izdajanje polmesečnika. Da se to omogoči, je potrebno: A. Stranka ustanovi »temeljni sklad časopisja« s Članar. 1 K na mesec. B. Temeljni sklad izdaje prostovoljce bloke. 3. Kongres poziva izvrševalni odbor, da poda ustanovitvi lista moralno podporo in mu na ta način odpre pot. 4. Strokovne organizacije, ki so zastopane na tej konferenci izražajo željo, da jim centrale odobre novo glasilo kot strokovni list za člane hrvaškega jezika. 5. List se začne izdajati, kadar ima zagotovljen temelj 1000 K. 6. Uredništvo in upravništvo voli ivzr- ševalni odbor sporazumno z deželnim odborom, ki obenem nadzira urejevanje. 7. Konferenci! izjavlja, da je zaradi agitacije potrebno nesta-viti v Istri strokovnega tajnika, ki zna hrvaško sicer tako kakor je bilo predlagano na strokovnem kongresu v Trstu leta 1911. Sodrug Do zet: Vsi smo prepričani, da je nemogoče delati brez časopisja. Računati moramo z realnim položajem. Govornik podaja statistiko Članov. S člani, ki jih imamo — šteti smemo namreč samo hrvaške — ne moremo pokrivati stroškov. Z Dalmacijo ne moremo računati, dokler se ne urede ondotne razmere, samo v Istri pa za danes nimamo dovolj močne podlage. Resno je tudi vprašanje uredništva. Sodrug Haramina predlaga, da bi strokovna centrala ustanovila strokovno glasilo v hrvaškem jeziku. Za tak list bi število strokovno organiziranih članov zadostovalo. Ali kako nal tak list služi vsem strokam? In s tem ni nič storjeno za politično časopije. Za strokovne potrebe bi se lahko porabilo strokovno časopisi« na Hrvaškem. Predlaga sledečo resolucijo. Tretja konferenca jugoslovanske soc. dem. stranke v Opatiji izjavlja: 1. Za uspeh delavskega gibanja le potrebna razdelitev dela in agitacija na političnem in strokovnem polju. 2. Ker delavske organizacije srbsko-hrvaškega jezika v Avstriji ne napredujejo tako kakor on« drugih narodnosti, kar je posledica pomanjkanja časopisja, izreka konferenca: a) Da je strokovno in politično strankino časopisje potrebno; b) ker je srbskohravško ljudstvo v tej monarhiji ločeno na razna področja, je v Avstriji izdajanj« posebnih strokovnih listov v hrvaškem jeziku nemogoče zaradi premalega števila ljudstva; c) za strokovno gibanje sprejema torej konferenca tisto strokovno časopisje, ki že obstojal na Hrvaškem. — Glede na političen list se vje-ma Dozetova resolucija z Jakovčevo, do ustanovitve deželnega glasila pa priporoča »Slobodno Riječ«. Sodrug J a k o v a c smatra časopisje za najvažnejšo točko dnevnega reda. Vsi čutimo potrebo hrvaškega lista za Istro. Živeti pa ne smemo v iluzijah. V Istri smo še za 20 let zaostali. Strinjam se s sodrugom Haramino. Priporoča enotno strokovno glasilo za vse stroke; kot politični glasili pa naj služita »Zarja« in »Slobodna Riječ«. Sodrug G r a n c naglaša, da se delavci še premalo zanimalo za časopisje, da bi kazalo že ustanavljat1; svoj list. Vprašanje je treba reševati z največjo previdnostjo. Sodrug D o z e t zagovarja svoje stališče, ker zahteva najmanj žrtev. Od enotnega strokovnega lista za vse stroke ne pričakuje uspeha, ker ne more dati nobeni stroki dovolj. Sodrug E. Kristan pojasnjuje težave, s. katerimi se ima bojevati delavsko časopisjje zlasti tam, kjer organizaija ni dovolj močna. O važnosti časopisja ni nobenega dvoma; toda če so razmere take, da bi vse delo in vse žrtvQ pogoltnil sam list, tedaj časopis tudi ne more toliko koristiti, kolikor se pričakuje od njega in skrb za njegov obstoj lahko celo škoduje organizaciji Za sedaj je pač bolje, če se istrski sodrugi poslužujejo obstoječih listov. V prvi vrsti prihaja za Hrvate »Slobodna Riječ« v poštev, ki se bo gotovo rada ozirala tudi na specialne istrske razmere. O strokovnem časopisju ne more današnja konferenca nič definitivnega sklepati, ker je politična. Lahko pa da političnemu odboru nalog, da posreduje pri strokovnih centralah. Resolucije naj se izroče redakcional-nemu odboru, da izdela predlog z ozirom na rezultate debate. Ta predlog se soglasno sprejme. Predsednik zaključuje nato današnje zborovanje in sklicuje jutrišnjo sejo ob polu 9. dopoldne. Dnevne beležke. — Sodrugom in sodružicam na Kranjskem! Vlada je vzela na znanje pravila naše nove izobraževalne organizacije »Svobode«. Prihodnjo soboto bo ustanovni občni zbor in od ljubljanskih sodrugov in sodružic pričakujemo, da se ga udeleži v kar največjem številu. Čas do ustanovnega občnega zbora moremo porabiti v to, da do ustanovnega občnega zbora naberemo precej dostojno število članov in članic naše nove organizacije. V krajih, kjer so bile podružnice »Vzajemnosti«, bomo kajpada tudi ustanovili podružnice »Svobode«. Tudi po teh krajih, naj se čvrsto zganejo sodrugi in sodružice. da bodo lehko takoj po ustanovnem občnem zboru ustanovili socialistične trdnjave. Da je izobraževalna organizacija slovenskemu delavstvu potrebna kakor žejnemu voda, o tem pač ni dvoma. Brez izobrazbe ni napredka, tii smotre-nega dela. Kdor hoče biti zaveden bojevnik socialistične armade, ta mora jasno razumevati naša pota, naš cilj, ne pa slepo drveti v hipnem navdušenju. Ni nam toliko na tem, da pridobimo ogromno število članov, pred vsem glejmo na to, da so oni. ki so res naši, naši tako. da jih ne omaje že vsak lahek sunek od nasprotne strani. Merilo za moč naše stranke naj nam bo kakovost naših pristašev, ne pa število. — Drugi avstrijski kongres za otroško varstvo se je začel v začetku septembra v Solno-^radu. Zp predsednika ie bil izvollen bivši .mi- nister Baernreither. za podpredsednika pa tudi dva socialistična poslanca. Zbor ie prvi pozdravil solnograški kardinal nadškof Katschthaler in priporočal za rešitev vprašanja o otroškem varstvu jako priprosto. a ceno in zato seveda brezuspešno sredstvo: pobožnost. Pri razpravljanju o izrabljanju otroškega dela si stojijo nasproti industrialci in agrarci ter socialistični de-legatje. s katerimi soglašajo tudi nekateri drugi socialni politiki, n. pr. dr. Ofner. — V deželnem gledališču prirede bivši člani slvenskega gledališča v nedeljo, dne 14. t. m., ob osmih zvečer predstavo. Igrale se bodo tri enodejanke, in sicer tragedija iz ruskega življenja »Nihilistka«. zanimiva in zabavna groteska »Satanova maska« in Etbin Kristanova burka »Kdo je blazen«. Rcžiio vodi g. Mil ar; Skrbinšek. — Petindvajsetletnico svojega obstanka je praznovala te dni »Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev«. V proslavo le izdala spominski spis. ki ga je spisal njen Predsednik učitelj Lirka Jelenc, in slavnostno številko svojega glasila »Učiteljski Tovariš«. V, obeh publikacijah naide kulturni zgodovinar mnogo gradiva o delu in boju slovenskega šolstva. Učiteljski koncert, ki se je ob velikanski udeležbi vršil pri tet priliki, ie pokazal lepoto slovenske narodne pesmi. Pri slavnostnem zborovanju so govorili hrvaško-srbskj in Češki gostle ter razni slovenski liberalni politiki, ki sO zajzotavliali učitellstvu svoio pomoč v trdem boju za njegov obstanek. Postala se Je v3a- nostna izjava cesarju in prestolonasledniku. Slavnostni govornik poslanec Gangl je poudarjal načela, ki vodijo »Zavezo« pri njenem delovanju: narodnost, naprednost in demokratičnost. Dvorana ie bila natlačeno polna, razpoloženje med poslušalci ugodno. — Moško dejanje. Župan v Crespini na Italijanskem ie dobil nalog, da pošlje vojaku, ki je prišel iz tripolitanske vojne domov, medaljo. Vojak ie pa odklonil odlikovarrje z naslednjim pismom: »Zelo spoštovani gospod župan! Medaljo, katero ste mi poslali, ne morem sprejeti, ker ie nagrada italijanske buržvaziie vojakom, ki so se vojskovali v nesečni Libiji, da čimbolj razŠinio izkoriščev:ilno polje kapitalizma. Oblekel sem uniformo v nasprotju z mojim čuv-stvorr humanitete in z mojim idealom mednarodne:^ bratstva in v uniformi sem se moral kazati !5;u!em kot hijena in krvnik, ljudem, ki nima:o druge krivde, kakor da so pripadniki druge narodnosti iti drugega plemena. Vračam medaljo, ker predstavlja poveličevanje podjetja, katero zametuje moje nravstveno čuvstvo. Prosim. tic zamerite mojim odkritosrčnim besedam. Nikakor ne smem in tudi ne morem prikrivati svoi('7;i nrepričanja. Z vsem spoštovanjem Ot-torino Donnti. od 6. ulanskega polka Aosta.« — To nismo ie odlično izpričevalo proletarske zavesti. Stavka v Dublinu. o kateri smo obširno poročali, traia še vedno. Brutalnost policije presega 'e vse meje S palicami tolče na vse strani in ne prizanaša osebam, ki so že na tleh. Mlad delavec, James Nolan, ki se ie bil šele pred kratkim poročil, ie sedaj umrl. ker ga je policiin tako mnčno zbila. Vdova Nolanova je pri zaslišanju izpovedala, da je pet stražnikov udrihlo po njenem možu in ko se je hotel dvigniti, so ga surovo zagnali ob tla. Larkina, voditelja transportnih delavcev, so zaradi razžaljenja ve-icanstva zaprli, ker le dejal na shodu, da bi Pel kraljevsko himno le v zasmeh. Ves boj se je še poostril, ker so izjavili podjetniki, da ne sprejmejo nobenega člana transportne zveze na delo. Zupan dublinski ie povabil zastopnike podiet-u:kov in delavcev na razgovor, da bi vsaj sklenili premirje in da bi tako obvarovali mesto strahotne vojne. X/ ~Re*efvis* ustreljen na vojaških vajah. v petek ob osmih zvečer je umrl v ljubljanski garnizijski bolnišnici nadomestni rezervnik domobranskega pešpolka št. 26. Ivan Kaiser, iz Kibnice-BrezJa pri Slov. Gradcu na Štajerskem, r ri četrtkovih dopoldanskih sklepnih vojaških vajah pri St. Petru na Krasu so vojaki streljali i ostrimi naboji. Na doslej še nepojasnjen način ga ie tekom vaje zadela kroglja, ki mu je predrla m nevarno poškodovala trebušne organe, v Brezupnem stanju so ga prepeljali v tukajšnjo gaimzijsko bolnišnico. kjer je na večer podlegel težki poškodbi. Vojaška oblast je brzojavno obvestila rezervnikovo ženo o tragični smrti moževi. l'Metm Košak jo Je že čakal v veži s sekiro in nožem ; udaril je proti ženi, a sreča je bila mila, cm le redar, ki je prišel z ženo prestregel uda-rec Košak ie nadložen, slaboten starček, ki so ga bili svojci oddali v ubožnico, da bi se ga iznebili, ker jih bog ni hotel njega rešiti. Možu seveda ni ugajalo v ubožnici, zaradi tega je uhajal uomu m ob taki priliki je nastal tudi oni prepir, i je izčrpanega moža in očeta ultra klerikalno vzgojene rodovine pahnil v ječo. To se nam zdi potrebno konstatirati, ker pobožni »Slovenec« zvrača vso krivdo na moža, ki se ne zna in ■udi ne more več braniti, ker sedi pod ključem. Košak je glaWa bs£G8 než, kakor to dokazuje sobotni »Slovenec« in tudi »Laibacherica«, drame, ki so jo povzročile razne okolščine in srčni občutki onemogle moževe narave. — Razmere v mestnem kopališču v Kole-zijl. Sodniji iz trnovskega predmestja nam piše: Kopališče »Kolezija« ima že več let v najemu provizorični gimnazijski sluga g. Ivan Gril. ki je tekom časa izvršil marsikatero izpremembo na boljše, dočim kopališče pod prejšnjim najemnikom Matevžetom ni bilo ravno na najboljšem glasu. Kopališče »Kolezija« sicer ni moderno, še manj pa higijenično — na čimer pa je najemnik popolnoma nedolžen, ker ga ni zidal on — kar ve tudi mestni magistrat, ki je pred nekako šestimi leti poleg oddaje »Kolezije« razpisal tudi zgradbo novega kopališča, ki naj bi se nahajalo na desnem bregu Ljubljanice ob začetku Gruberjevega prekopa. Lahko bi napisal marsikaj o tem. kako se je o priliki dotičnega razpisa postopalo z onimi, ki so zahtevali vpogled v dobavne pogoje. Reklo se je: »Ce imate preveč denarja, se lahko potegujete: sicer pa ostane naslednje leto itak še Matevže najemnik.« Dohodki »Kolezije« so v resnici pičli, če je sezona slaba, pa niti ne krijejo režijskih stroškov. Matevže je izhajal ker je vse opravljal s svojo ženo skrajno površno, kar se je v javnosti opetovano poudarjalo. Mož je imel sicer dobro voljo, ali on in niegova žena sta bila prestara in nista imela zmisla za napredek. Poleg »Kolezije« je še gostilna. ki se oddaja obenem s kopališčem v najem. Ta gostilna naj pomaga večati dohodke kopališča. Razmerje Je Jasno: Kopališče samo ne donaša toliko, da bi od njega mogla živeti družina. gostilna pa tudi ne. Ali vkljub temu. da je položaj za najemnika »Kolezije« skrajno neugoden. Je mestna občina nedavno dovolila v bližini »Kolezije« novo gostilno, ki sedaj mestni kopališčni konkurira. Slo je pač zato, da se podpre človek, ki se dobro razume z nekaterimi tukajšnjimi prvaki, dasi je bil komaj prišel v Ljubljano. Sedanji najemnik »Kolezije« ima številno družino in le temu dejstvu se ima zahvaliti, da sploh izhaja, ker mu pri kopališču pomagajo pose je pojavila bleda zavist, ki so jej nekateri tukajšnji prvaki .pomagali do .konkretnih oblik. »SI. Narod« od sobote in nedeljski »Dan« sta priobčila dopis, ki vsebuje vse znake intrigant-stva. Sedanjega najemnika »Kolezije« namreč dolže. da je vzgojil svojega sina klerikalno, kar naj dokaže to. da ie otrok baje opravil skozi okno kleti g. Korbarja svojo malo potrebo. Ljubi bog! Osem- ali devetleten dečko, ki ima še zadaj hlače preklane, pa že tak političen kam-peljc. da gre trnovska naprednost kar s kolom nanj! Kakšni kujoni morajo biti šele tisti, ki od-kladajo svoje trdejše produkte celo po Hribarjevem gaju! Nimamo nobenega interesa, zagovarjati g. Grila, saj je liberalec; v resnici pa ie preumazano. da se zaradi paglavca, o katerem se pa še ne ve. če ie sploh kaj zakrivil, ogroža vsa družina. Bolje bi bilo. da Grilovi nasprotniki pogledajo na svoje vzgojiteljske sposobnosti. Dalo bi se marsikaj pisati o tem: pa tudi bomo. če bo potreba. Tedaj se bo pa tudi izkazalo, odkod vse intrige in denuncijacije. Čudimo se le enemu: »Dan« je še lani robantil, ker ie občina sama sebi ustvarila konkurenco in ie odkrito hvalil g. Grila, ki da je »Kolezijo« povzdignil in jo spravil na boljši glas. Sedal pa se ie isti »Dan« dal pod peto liudem. ki mislijo, da so še vedno oni časi, ko so v Trnovem in Krakovem lahko delali slabo in lepo vreme. Kaj pa. ko bi načeli poglavje o očetih, ki so res vzgojili ne-značaje. o možakarjih, ki se sami obračajo po vetru? Včeraj »vse za vero. dom. cesarja« danes pa »Naprej zastava Slave«! Sai še ni leg njegovih sorodnikov tudi otroci, drugače pa bi moral imeti posle. Z otvoritvijo nove gostilne se je niegov položaj temeljito poslabšal. Ali najemniška doba se bliža koncu in iz konkurence dolgo, ko se ie eden teh bahal, da je Grilu v obraz zagrozil, da bo vsled neke. zani ne baš čedne afere, izvajal zoper Grila konsekvence! In omenieni dopis ie menda začetek tega! Da bo slika bolj popolna, še nekaj. Takozvani Hribarjev gaj ie znan šele. odkar ima g. Gril »Kole-zijo« v najemu. Tu se vrše vse večje poletne veselice krakovsko-trnovskih narodnih društev, in ne baš s slabim uspehom. Od začetka ie dajal oijačo g. Gril. ali pa se mu ie dala denarna odškodnina, ker spada ta gal h »Koleziii« in ker je bil ob takih dneh obisk konališča^slabši' Pri sedanjih priredbah pa se iemlie priača od^ Korbarja. Gril na ne dobi niti odškodnine več. Ka- Za resnico. Roman. Spisal Jožef Laichter. (Dalje.) c. dovolite.« ie kričal, »ali se to spodobi? Kje so vas pa učili take uljudnosti?« »Kje pa vas. gospodine?« Pri tem se je Ha-nasme*al knvo. zaničljivo. »Kar pojdite,« je i',°,v a vzpodbujal Ivana, »če ni prostora, si lanko pomagava.« hi i Na ie HePriietno vplival ta prizor. Cu-ro«f. da ima Hanuš oravico. hkrati pa ie ' K0.spc>da- kateri se ie nastanil tu v ne-enem irnru s svojo rodbino. In v zadregi je opazoval otroka, ki sta plašno gledala Ha- IlliSU. Konečno sta sedla in vlak se je premaknil. »No. gospodine. vidite.« se je sedaj oglasil cimiš. »vam m bilo niti treba razgrajati, pa bi bili tudi lahko tako sedeli.« »Vi — e — dajte mi mir, z vami ne govorim.« je nevoljno brenčal gospod. In Hanuš se je zopet krivo nasmehnil in opomnil Ivanu: »Pokojni Darwin bi nas bil lahko vesel!« Na Jaromirski postaji je čakala kočija. Ha-nus m Ivan sta sedla in se peljala po prašni cesti proti Jaromerju. Potem skozi mesto in za mesto. kjer se ie prosto dihalo. Njive s stoječim 111 z ^v*in zelenjem so se vrstile, bilo ie potne kosce, pravilno zamahajoče s ko- sami, voze. na koje so ženci z dolgimi podavači nalagali snope, in otroke, kako se pode po prašni cesti za mandelj in pobirajo razstrošeno klasje. Vozovi so se izogibali, kočija je veselo hitela, z njiv so se ozirale žanjice in pobiravke. zastirajoč si oči z dlanmi — in zopet nova polja, novi obrazi. Na Hanuša se je zopet vsipal naval misli. Vse. kar je videl, ga je spominjalo rojstnega mesta; pretekla leta so se mu zopet oživila, pol prošlega bitja ie vstajalo iz groba. Mračil se je. odganjaie spomine, a zastonj. Ivanu ie raztreseno odgovarjal na stavljena vprašanja in Ivan je konečno utihnil, razumevaje. kaj se godi v njegovi duši. Peljala sta se skozi Rokvtko. a za dolgim črešnjevim drevoredom se ie prikazalo pročelje poslopja, ki je bil cilj njiju poti. Enonadstropno, prenovljeno poslopje je bilo, spodnji del ie bil obraščen z bršlinom. Pritlična okna so bila zamrežena. v prvem nadstropju odprta do kraja. Pot, po kateri sta se pripeljala, je vodila dalie za dvorec okoli vrtov. In okolo na polju ie v pravilnih vrstah raslo sadno drevje, tako da so tu živeli v senci in v prijetnem svežem zelenju. Pred poslopjem sta stali cvetoči lipi. Čebele so letale krog kočije, ki je naglo zavila proti glavnemu vhodu. Hiša ie bila kakor izumrla. Nihče se ni prikazal. Hanuš ie že stopil z voza. ko se je oglasil vzklik: »Mamica!« Otilka je klicala in hitela z otroki po poti. vodeči poleg dvorca. Vrtni klobuk s širokimi okraii in velikimi trakovi je nosila na lakti, nagibaje in obračaje se nazaj. terT gostilničar bi 06 takih razmerah ohranit še hladno kril Vse to sem navedel, da bo iavnost vedela, zakaj pravzaprav gre pri celi stvari. Organizirani delavci bomo delali z vsemi silami, da se »Freunderhvirtschaft«. ki v našem okraju prav bujno cvete, temeljito odpravi. Če treba; govorili bomo bolj glasno in tam. kjer bo boH zaleglo. — Trnovčan. — Vlak ie povozil kravo. Na progi med Brezovico in Ljubljano je povozil brzovlak krvo posestnika Alojza Mravlje. Krava se je splašila vsled prihajajočega vlaka in ie skočila čez ograjo na tir. — Globelo v leskovški fari pogorelo. Pretekli torek nekako med prvo in drugo uro ponoči je pogorelo na prijaznem griču ležeče posestvo Globelo v leskovški fari. To nekdanjo last grofa Ervina Auersperga ie kupil domačin g. Ileršič. ki se je tam nastanil s svojo soprogo iz Gradca. Zgorela so tudi vsa gospodarska poslopja in vsa krma. Živino so rešili. Heršič in soproga sta bila ono noč v Zagrebu. Skoda je velika, je pa vse. tudi pohištvo, dobro zavarovano. Eni pravijo, da ie v poslopje strela udarila. kar ie pa težko verjetno; je sicer ono noč parkrat zagromelo. pa mnogo prej. kakor je začelo goreti. Drugi mislijo, da so zažgali cigani, katerih se sedaj mnogo klati po okolici. — Umrli so v Ljubljani: Marjan Iskra, sin ključavničarskega pomočnika. 6 mesecev. — Oiga Mohar, hči železniškega sprevodnika, 3 mesece. — Ivan Kaiser, nadomestni rezervnik domobranskega pešpolka št. 26. — Peter Subelj, bajtar in delavec v papirnici. 49 let. — V vsakem oziru zasluži prvo mestorned vsemi kavnimi pridatki Kolinska kavna primes. Glede njene kakovosti ie sodba vseh naših gospodinj edina: da je najboljši kavni pridatek. Obenem je pa tudi edino pristno domače blago te vrste. Naše gospodinje torej najraje kupujejo Kolinsko kavno primes, ker ie najboljši in edini domači kavni pridatek. — Opozarjamo, da je treba pri nakupovanju dobro paziti na varstveno znamko »Sokol«, ker je samo v zavitkih s to znamko pristna Kolinska kavna primes! — Kinematograf »Ideal«. »Promessi sposi«. »Zaročenci«, se predvaja danes zadnjikrat. Uspeh, ki ga je imel ta film te dni. je velik, ker je vsebina veletragična. igra izborna in krasna scenerija. Pravočasno si preskrbite za d;^ ~ vstopnice. Jutri v sredo sijajna Nordisk-veselo-igra »Pompadour«. V soboto »Kdo je storilec«, kriminalni roman v 4 delih. Štajersko. — V vodnjaku je utonil. Iz Celja poročajo: Zakonska Andrej in Ana Mlinarič v Inčinu sta pustila 1. septembra svojega triletnega sinčka Cirila samega v stanovanju. Ko je bil Ciril sam. se je igral pri nepokritem vodnjaku, globokem sedetn metrov; prišel je preblizu vodnjaka in se prevrnil vanj. Ko je mati prišla opoldne domov, je našla po dolgem iskanju truplo v vod-njaku. , , f — Izpostavljen otrok v cerkvi. Iz Ceha poročajo: V župni cerkvi sv. Danjela v Celju so dobiii 3. septembra novorojenega živega otroka moškega spola. Otrok je ležal ob altariu. Krstili so ga takoj (to je seveda poglavitno) in so ga oddali potem v oskrbo.__________ Koroško. — Demon alkohol. Iz Beljaka poročajo: V petek popoldne si ie prerezal z britvijo vrat kmet Lovrenc Trupe iz beljaške okolice, l rupe ie bil hud alkoholik in je pred časom pretepel svojo ženo tako. da ie morala v bolnišnico, iz strahu pred kaznijo ali pa iz strahu, da pride pod kuratelo. ie izvršil Trupe samomor. — Nezgode pri vojaških vajah. Iz Celovca poročajo: Letošnje vojaške vaje so bije zelo naporne. Sedem dni je vojaštvo prenočevalo pod milim nebom. Sreča je bila le. da je bilo vreme ugodno. Kakor pri vsakih večjih vajah, se Je tudi to pot pripetilo več nesreč. Dva vojaka bosanskega polka št. 2 pogrešajo od 23. av gr sta in sodijo, da sta se v pečinah ponesrečila. Nek enoletni prostovoljec je bil ranjen na desnem očesu. Trčil je v njega nek vojak-kolesar m ga ranil s puško. Ranjenec je na graški kliniki. Nekega kmeta, ki ie vozil vojaško prtljago, le med potjo nek vojaški konj udaril v trebuh in ga smrtno nevarno poškodoval. Nek računski podčastnik. ki je pri korakanju padel, si je lanu levo nogo. Manevri so se končali 30. avgusta z zadnjimi vajami v okolišu Naborieta. _________ Istra. — Shod ir Opatiji. V nedelje dopoldne *e sklicala lokalna organizacija v Opatiji 'ljudski shod v dvorano kavarne »Central«. Dasi je večina delavcev, ki delajo v Opatiji, raztresena po vse! okolici in ima marsikdo poldrugo uro daleč do doma. je bila vendar vsa dvorana polna, ko je sodrug Jakovac otvoril shod in podal besedo sodrugu Etbinu Kristanu, da govori o »Socialni demokraciji in delavskem ljudstvu«. Razprava sodruga Kristana ie napravila na poslušalce globok vtisk. Potem je govoril sodrug Pc* teian. ki je s praktičnimi zgledi iz delavskega življenja in iz bojev in uspehov organizacije krasno ilustriral predgovornikova izvajanja. S tem pa je bil r ez-. rt \ o’jcn r. tki dr. Orlič, ki se je označil za nacionalista v zmislu srbsko-hrvaške koalicije, kateri pa ne pripada, ker ni član nobene stranke. Naskočil je socialno demokracijo z najstarejšimi frazami iz nacionalističnega skladišča in prišel sam s seboj parkrat tako na-vskriž, da bi bil vsak socialistični začetnik lahko podrl njegovo stavbo. Sodrug Kristan mu le pokazal, na kako peščenih tleh stoje njegovi stebri. Gospodu doktorju pa se je nenadoma mudilo h kosilu; zato ni mogel počakati do zaključka odgovora. Naposled je sodrug Jakovac zaključil resnično lepi shod s krepkim apelom, da naj delavstvo čim boli utrdi svoje bojne vrste in nabrusi svoje orožje " 1 Zadnie vesti. BERCHTOLD IN Dl SAN GIULIANO. Berlin, 8. »Vossische Zeitung« poroča z Dunaja, da se snideta Berchtold in di San Giu-hano v drugi polovici oktobra, toda ne v gradu Buchlau. Baje gre za to. da ne bi di San Giu-liano potoval čez Dunaj. ROPARSKI NAPAD. ^ 8- Ponoči je mesarski pomočnik Donco Sibev, ki je šele pred kratkim prišel iz grškega, napadel macedonskega prodajalca sladčic Andjela Fodorjo z revolverjem in Ka ie hotel oropati. Sibev ie trikrat streljal, pa ni zadel. Fodor mu je ušel v sosednjo sobo. Sibev pa se je izročil policiji. PATRIARH BOGDANOVIČ. Gastein, 9 Doslej so ostale vse ekspediciie. ki so iskale srbskega patriarha Bogdanoviča, brez uspeha. Splošno je zdaj prepričanje, da ie ponesrečil na brvi pri Bocksteinu. V tistem kraju so našh stanjol ki se rabi za zavijanje čokolad; nih bonbonov, kakršne je imel tudi v svoii v hotelu. Najbrže je ponesrečil v torek zvečer ali pa ponoči na sredo. V torek popoldne ie bila brv se dobra: v sredo zjutraj pa jo je videl delavec. ki je našel patriarhov klobuk, iz česar sklej)ajo. da ie Bogdanovič iz višave padel nanjo. Ljudje, ki poznajo krajevne raz-mere. nushio. da ie padel v gaštajnsko Aho. ki ie zelo deroča in če ne najdejo trupla kmalu. & najbrze sploh ne bo več na dan. KARDINAL VIVES Y TUTO UMRL. Rim. 8. Na Monte Porzio je snoči umri kar-dmal Vivs y T uto. ki je imel do svoje bolezn1 največji vpliv na papeža Pija X. Rojen je bil 15. februarja 1854 v Clevaneras v Kataloniji- s 15 leti je vstopi! v kapucinski red Leta l870- £ v-A!Tiko; r1876- ie Postal duhovnik. 1884. je prišel k sv. oficiju v Rim Lev XIII. ga je imenoval za kardinala. GROZODEJSTVA ZBLAZNELEGA UČITELJA. Štutgart, 8. Sestnajstkratni morilec Wa£-ner je vse priznal. Mirno, brez kesanja je opi; sal vse podrobnosti. Pravi, da ie hotel umorit tudi svojega brata in njegovo družino. 2^tl Je hotel vso vas. in da ne bi mogli priti uas'^1, je hotel prerezati vse telefonske zveze Wažner je baje duševno normalen (?) ŽELEZNIŠKA NESREČA. . Mazamet (okraj Tam na Francoskem) 8. Prl .?• Al^s-Soult je vlak. v katerem so se vozih viničarji, trčil v vojaškim vlakom. Trl osebe so ubite, mnogo pa je ranjenih. SPALAJKOVIČ NA RUSKEM. Peterburg, 8. Ruska vlada ie pritrdila ime-novanju bivšega srbskega poslanika v Sofiji I iiiiimn1^3 Za P°slanika V Peterburgu. odkoder je prihajala Ivanova mati v poletni obleki. Hanuš je hitel naproti ter se obrnil s pozdravom gospe Hrubovi. Potem so ga vedli v hišo. odkazali mu sobico in omenili, da bo malca na vrtu. , ... Odkazana mu sobica ie bila le pobeljena in oprava v njej preprosta, kmetiška. nanus se je takoj umil. osnažil obleko in pogledal skozi okno. Del vrta ie bilo videti. Na dvornsču je stalo telovadsko orodje in tam so se bas poddi otroci s pestunjo in Otilko. XLVII. Za Pičle pol ure so inalcali v utici. Tu je bila velika miza z brezovimi vrtnimi stoli za vso rodbino. Utico so tvorili trije jeseni, iz a-terih vzbočenili vej ie bilo napravljeno hub o senčno zatišje. . . „ I staviteli je prišel. Vrnil se je s polia, ožgan od solnca in skrben za žetev, ki se je že zače a. Hanuša je vljudno vzprejel Kavo pijoč ga^e izpraševal o Dunaju. Hanuš ie rad val in vsi so ga poslušali. Po malci pa. ko so se posedeli v uboje Ivan izvedel novico, katera ga je razburila. Pi l-stopivsi k Otilki ji ie dejal s tresočim glasom: »Od tebe se res ni dalo nič druzega nrica^ k°Va»Nobenih prepirov. Ivan.« je naglo odgovorila namesto Otiike gospa Hrubova. »V|n‘ dar ne bodi tako nestrpen.« je pristavila. Bas ie popila kavo. ozirala se po košarici, kjer je imela šivanje. „Hpip'/hn In pokazalo se je. zakaj gre. Za udeležbo Otiike pi i Projektiranem iaromerskem dijaškem shodu Bila ie naprošena. da bi govorila peseir pil slavnostni akademiji in baš danes, ko Ivana m bilo doma. ie obljubila, da bo deklami-rala. Pa Ivanu to ni bilo po volji. »Lujte,« je klical Hanušu čez mizo, šovsky — veste, on je predsednik in kaj to pomeni. si lahko mislimo. In ona seveda, to je velika čast. če io poprosijo, naj iim na odri’ kaj klepeta. In vendar ve, da sem iaz v opoziciji in da hočem tam govoriti zoper nje> Y?n, bodi pameten,« ga ie karala gospa Hrubova. Pa Ivan se je še bolj razvnemal. »Ali mar! nisem cele počitnice govoril o ti komediji, katero pripravljajo? in kako nai se sedaj z njimi rujem, ko me ona novica tako kompromitira?* >>”an- sedaj je pa tega res že zadostil« »Veš. mamica,« se ie zasmejala Otilka, »Ivan bi naposled nič ne imel proti shodu, samo ako bi ga tam. pustili razlagati o Kreutzerjevi sonati ali o kakšni e-man-ci-pa-ciji « »Novica!« je zagodrnjal Ivan. zamahnil i roko in jezen odšel iz utice. Staviteli je gledal za njim. pokimal z glavo in rekel Hanušu: »Mlada kri! Take prepire imate pri nas n» dnevnem redu. Precei na začetku sta vas pogostila.« »Kam bo pa to privedlo?« se je vmešala gospa Herubova skrbno. »Bojim se.« ie pristavila in se obrnila proti Hanušu. »mnoso skrb* nam napravlja ta fant.« (Dalje prih.) K. JURMAN TiSSSZZ Selenburg« Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici Wagnerja so prijeli v Miihlhausnu ravno ko je hotel zaznati šesto hišo. Nek železniški čuvaj in mestni stražnik sta ga pobila na tla in ga zvezala. Wagner se je bil našemil za svoje dejanje; čez obraz je imel gost črn pajčolan in čez navadno obleko je imel prav raztrgano obleko. Preiskava je dognala, da je izstrelil Wagner od 300 patron 80 in da je imel pritrjeno na vsaki roki avtomatično pištolo z desetimi pa-roni. V nahrbtniku je imel še en revolver, bodalo in tolkač. Ko so ga aretirali, se je napravil ka-kor^da je nezavesten, najbrže iz strahu, da ga razjarjena množica ne pobije. Pri prvem zaslišanju v Miihlhausnu je dajal Wagner jasne in točne odgovore, samo o vzrokih svojega dejanja je trdovratno molčal. Trdil je le. da je že pred šestimi leti izdelal načrt za grozepolno dejanje. Zahteval je tudi, da ga prepeljejo v Vaihingen. kier bo vse izpovedal. Ko so -ga prepeljal v Vaihingen, so mu morali najprej odezjtai roko; ostale poškodbe so težke, a ne smrtnonevarne. Od težko ranjenih oseb so umrle v teku noči od petka na soboto še tri osebe, tako da je sedal vsega skupaj 16 ljudi mrtvih, ki jih je bil Wagtier ustrelil. Zdravniki trdijo, da je Wagner popelnoma normalen in da je izvršil dejanje iz grozne maščevalnosti. VVagner je sin kmetiških staršev. Ko je bil učitelj v Miihlhausnu, je imel razmerje z gostilničarjevo hčerko, ki ni ostalo brez posledic. Ker Wagner ni hotel poročiti dekleta še pred rojstvom otroka, je bil prestavljen. Šele čez nekaj let se je poročil z gostilničarjevo hčerko. Po poroki je bil nastavljen v Deger-lochu, približno trideset kilometrov od Miihl-hausna. Zakon ni bil srečen. Wagner je silno sovražil svojo ženo. Po potoki ni zahajal v nobeno družbo, za ženo se ni prav nič zmenil in se ie ogibal celo svojih stanovskih tovarišev. Kadar je bil prost, je v takozvani deželni biblioteki bral dela srednjeyeških mistikov, zelo rad je čital tudi filozofične učne knjige, in v kinematografe ie zahajal silno pogosto. Tudi pijači je bil strašno vdan in kadar je prihajal v Stuttgart, je bil po več ur v najdivješih družbah. Neposredno pred dejanjem je oddal dve pismi. v katerih slika ves načrt v podrobnostih. Izrecno poudarja v teh pismih, da se hoče maščevati nad ženo in nad prebivalstvom v Miihlhausnu. ki mu je zagrenilo vse življenje. Vse Wagnerjeve žrtve so pokopali v nedeljo v skupnem grobu. Če se pridružijo tudi psihiatri izreku ostalih zdravnikov, da je Wagner normalen, tedaj ga bo sodilo porotno sodišče v Heilbronnu. VVagner je 35 let star. bil je alkoholik in v šoli se je dostikrat čezmerno razjezil; pri svojih učencih je bil precej priljubljen. Listu »Stuttgarter Tagblatt« ie poslal 'VVagner zmedeno pismo, v katerem pravi: »Mojemu ljudstvu! Ne verujem na nobenega boga! Rad bi bil hudičev zaveznik in vsake nizkotne zveze. Vse postrelim, kar mi pride pred pištolo in vse bom uničil. Želim tudi. da mene mučijo po dejanju. Ze leta in leta jemljem v posteljo bodalo in nož. Sam o sebi ne vem ničesar slabega, razen kar se tiče spolnega občevanja.« Goriško. — Sv. Lucija ob Soči. Vsem sodrugom na Goriškem in izven Goriške naznanjamo, da je umrl 5. septembra po daljši bolezni sodrug Ši-men Sivec. Pokopali smo ga v nedeljo ob veliki udeležbi. Železničarska organizacija je izgubila s sodrugom Sivcem enega najdelavnejših agitatorjev na Tolminskem. Sodrug Sivec je bil v strokovni organizaciji od leta 1899. dalje. Družini izrekamo iskreno sožalje. na Dunajski cesti v Ljubljani pred delavskimi hišami in na Glincah takoj ob mestni meji na Tržaški cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene na prodaj. Več se izve pri lastniku JOS. TRIBUČ, . : na Glincah štev. 37. na tukajšnih in zunanjih učnih zavodih vpeljane v predpisanih izdajah v veliki množini vedno v zalogi v trgovini s knjigami in muzikalijami kigapotr|u)e]ona f tisoče priznanj. Želodčna = sss tinktura a Seznami učnih knjig se do- & bivajo zastonj. a t □□□□□DaagaaaadaaaaanaDDEiaDoaaaaaaDDc lekarnarja Piccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 steklenička velja 20 vin. Naročila sprejema lekarna 0. Piccoli, Ljubljana Edna posebnost Ukeija je Delavci pozor! Redka prilika I Zaradi preobile zaloge prodajajo se Zdravnik^ = želodca pričenši s 1. septembrom skozi 8 dni mnogo pod ceno pri tvrdki A. Sehweitzer Prešernova ulica št. 48, nasproti trgovini Gričar & Mejač. Zaloga slovitih Mnihovgraških črevljev. Otroški čevlji po čudovito nizkih cenah. Falma gumijL Št. 1146/m. š. sv. je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravjlnlh rastlin, kateri Izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Odlikovan v Parizu z zlato kolajno in čast. kriieem. RAZGLAS Šolsko leto 1913/14. se prične na mestnih ljudskih šolah ljubljanskih dne 16. septembra 1913 s klicanjem sv. Duha in potem takoj z rednim šolskim ppukom. — Vpisovalo se bode v smislu § 33. dokončnega šolskega in učrega rega dne 13., 14. in 15. septembra 1913 v šolskih poslopjih in sicer: dne 13. in 15. septembra c d 8. do 12. dopoldne in od 2. do 4. popoldne, dne 14s. eptembra pa samo od 9. do 12. ure dopoldne in sicer: za I. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju v Komenskega ulici št. 19; za 11. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Cojzovi cesti; št. 5; za III. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21 (II. nadstropje;) za IV. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju Na prulah št. 131 za mesino trirazrednico na Barju v šolskem poslopju na Karolinški zemlji št. 40; za mestno nemško deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 21 (pritličje); za mestno slovensko dekliško šolo v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu št. 1; za mestno nemško dekliško šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 19. Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, se v mestne šole ne bodo sprejemali. C. irr. mestni šolslsl 3Trot T7* JLjj■vj.Toljani, dne 1. septembra 1913. Delavsko gibanje. = Tramvajska stavka. Iz Zagreba nam br-zojavljaio: Danes zjutraj so stopili tramvajski uslužbenci v stavko zaradi kršenja kolektivne pogodbe in da se prepreči odpuščanje velikega dela uslužbencev. Šoferi. vozači in sprevodniki naj ne iščejo dela v Zagrebu! Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zaije«. Hčiteljska tiskarna« v Ljubljani. Samo! K 410. Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi največja izbera zlatnine in srebrnine po jako nizkih cenah. Lastna proto^olirana tovarna lir v Sviei. I17A4 Tovarniška TlZfV znamka Zastopstvo tovarne urZENITH. Naročite krasni veliki ilustrovani cenik, ki ga dobite zastojn in poštnine prosto. Letalni teden v Ljubljani •sr JLiSLtterancLa,n2^oveanrD. drevoredu. Moderno. Zrakoplovstvo z aeroplanom. Moderno. I električnim obratom! Samo kratek čas vsak dan otvorjeno! Ali ste se že vozili z aeroplanom? Pravim Vam, čudovita vožnja 1 Največja zabava mladim in starim I Poslužite se prilike! Ves veliki obrat goni 25 PS prevozni Deutzerjev bensolni motor z magnet, elektr. vž:ganjem nem. drž. pat. Čarobna razsvetljava (okoli 300 žarnic in cbločnic) s pneum. elektr. orglami iz tvor-nice Vilj. Bruder Sohn v Waldkirchu (Badensko). Usojam si cenj. prebivalstvo mesta in okolice vsakega stanu, m'ade in stare, najvljudneje povabiti na eno vožnjo. Z velespoštovanjem lastnik J. G. Lautermann iz Darmstadta. Št. 410. Nikel anker Rosk. jako dobro idoča samo K 4*10. Vsak dan od 4. ure popoldne naprej odprto do 10. ure zvečer. Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče itd. Kranfska betonska tvornica Tribuč & Ko. •V Telefon št. 206. = Ljubljana. .....1 .-?= Pisarim, delavnica in skladišče na Tržaški cesti. mvimiMfMfm ....„.,>..11»« Telefon St. 206. jf! Stopnjice, balkoni, spomenik1, stavbni okraski ;td. -m ■«* -mm' TTfc f Ker to vžigalice jugoslovansko sociiir.o demokratičn« stranke It f posije priporoča se v marljivo odjemanje vžigalice wArbe4terwill«*. VAJVI • .. Vorr.^1 M Uh nri nnMVl TAT? TT?« w I I. Naroča ae jih pri upravi „ ZARJE" v LjubijanL K3qe: Občfio konsuiRRo društvo vTM]ah registrovana zadruga z omejenim jamstvom priporoča svoje bogato zalogo manufaktumega blaga, vedno svežega špecerijskega blaga kakor tudi otroških oblek, delavskih oblek, srajc, ovratnikov, čevljev itd. po najnižji ceni. Vabi se torej cenjene člane, da vse svoje potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Član lahko postane vsakdo, kateri plača pristopnino in delež v obro-kih ■ ■ □ ■ m & m M & & m a ii m m m i a o ti m m n do 40 kron. Načelstvo. E3BE3; Žepni koledar za slovenske delavce in prometne uslužbence izide vsako leto v za-::: ložbi „ZARJEa. ::: Za letnik 1914. naj se organizacije že sed^j naroče, da ga dobe pravočasno. — Cena mu bo kakor :n vsako leto KI*—. - Naroča se pri opravi Zarje v Ljubljani. o Občno konsumno društvo v Idriji registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Glavna prodajalna v lastni hiši. Tri filijalke. Valjčni mlin na lastnem posestvu v Podroteji pri Idriji. Istotam še dve lastni hiši, gozd in dva travnika. Ima nad 670 članov ter nad pol milijona letnega prometa. Vljudno vabi sl. občinstvo mesta Idrije in okolice na pristop. Vsvojih prodajalnah prodaja za svoje člane vsake vrste manufak-turnega,- špecerijskega in drugega blaga po stalnih cenah. Toči pristna vina in žganja, kupljena naravnost iz vinorodnih krajev. Društvo sprejema od članov tudi hranilne vloge --------- ter jih obrestuje po ------- 5°l 0 n; NASI ZAPISKI Socialistična revija. Izide na leto dvanajst številk. Cena: Za Avstro-ogrsko za vse leto 5 K. — Za Nemčijo 5*80 K, za ostale države 6*40 K. — Za organizirane delavce in dijake 3'60 K. Celi letniki leta 1910., 1911., in 1912. po 2*50 K. Posamezna številka po 42 vinarjev. Naročnina se pošilja upravi „Naših Zapiskov" v Gorici. m m m m m E m m m m m e m M □ B m n $ K ZENSKI LIST glasilo socialist ičnega ženstva Urednica: Alojzijk Štebi v Ljubljani. Izhaja v Ljubljani po enkrat na mesec. Stane na leto 1*20 K. - Posamezna številka 10 vin. Naroča se pri upravi: Zenski list v Ljubljani. Sžftgg E ^g/c> m f/. Priporočamo delavstvu sledeče knjige in brošure, ki jih ima v zalogi založba „Zarje“ v Ljubljani. Pripovedni spisi: Etbin Kristan: Francka in drugi. Cena Hans Kirchs teiger: Pod soovednim 50 vin. * Pe'fatom. 11. del. Cena 2 K. S. Mach ar: Magdalena. Preložil dr. Anton P. Mihalek: Iz nižin življenja. Cena 1 K Dermota. Čena 2 K. J?* P0/***j: Mati. Cena 4 K. Hans Kirchsteiger: Pod spovednim E. Zola: Rim. Prevel Etbin Kristan pečatom. I. del. Cena 260 K. Znanstveni spisi: Dr. Drag. Lončar: Politično življenje D rlvanPrijatelj: Prešernov spomenik. Slovencev. _ . . ^ c*na 80 'vin. F Dr. Drag. Lončar: Dr. Janez Ble.we.s Dr Ivan Prijatelj: Drama Prešernovega in njegova doba. Cena 1 K. življenja. Cena 40 vin. Abditus: Občinski socializem. Agitacijska izdajanja: —•— Vojna in socialna demokracija. Cena 30 vin. — •— Program socialne demokracije v A v-atriji. Cena 6 vin. Vun z enako volilno pravico. Cena 4 v. —•— Zvišanje duhovniških plač. Cena 10 v. Etbin Kristan: Primož Trubar in slovensko ljudstvo. Cena 8 vin. L i b e r a t u s: V dobi klerikalizma. Cena 40 v. Razprava VII rednega zbora jueoslo-vanske soc. dem. stranke Cena 60 vin. Cena !vin.r: Nar0,lni *" ,azredni boi' ~ ~ L?rška Prtvliica. Cena 50 vin. L. t u d s k i oder: Moderni _razvoi. Troje predavanj soc. poslancev. Cena 40 vin. A n t. K r i s t a n: Socializem. I. zvezek. Druga izdaja. Cena 20 vin. Ant. Kristan: Socialna demokracija in kmetsko ljudstvo. Cena 10 vin. Ant. Kristan: Zakaj smo socialisti? Cena 14 vin. Knjižica časopisa »Naprej*4. Karl Kautsky: Kapitalistični razred. Cena ou vin. Karl K a u tsky; Proletarijat. Cena 30 v. Kar Kautsky: Razredni boj. Cena40 v. Karl K a u t s k y: Država bodočnosti. Cena nU vin. 14 vin. ... ou vin* K. Marx in Fr. Engels: Komunističnima- Etbin Kristan: Nevarni socializem. Cena nifest. Cena 40 vin. . _ L. Wahrmund: Katoliško svetovno nazi-ranje in svobodna znanost. Cena 70 vin. K a r 1 K a u t s k y: Kdo uničuje proizvajanje v malem. Cena 30 vin. uu Vlil. Etbin Kristan: Strahovi. Cena 30 vin. A*Lton Kr'stan: O konsumnih društvih. Cena 20 vin E. Kristan: N&rodno vprašanje in Slovenci. Cena 30 vin. Koledarji: ZepnI koledar za leto 1913. Cena 1 K- V zalogi so tudi še letniki 1912, 1911. Družinski koledar za leto 1913. Cena 1 K. 1910 in starejfti. Zadružni koledar za leto 1918. Cena 80 vin. Nadi Zapiski. Dobe se po 2 K kompletni: 1908, 1909, 1910, 1911, 1912. »Zarja*: letniki za leto 1911/12. 1912/18, vezana po 14-kron. “ Založbo,Zarje' v Ljubljani.