GDK: 145.78 Phyllonorycter robiniella (Ciemens): 151 : (497.12*01) 
Phyllonorycter robiniella (Ciemens), še en nov listni 
zavrtač robinije v Sloveniji 
Phyllonorycter Robiniella (Ciemens), Another new Lithocolletida of 
the Robinia in Slovenia 
Gabrijel SELJAK* 
Izvleček 
Seljak, G.: Phyllonorycter robiniella (Ciemens), 
še en nov listni zavrtač robinije v Sloveniji. Goz-
darski vestnik, št. 2/1995. V slovenščini , s povzet-
kom v nemščini, cit. lit. 7. 
Pozno spomladi 1994 se je v bližini Nove 
Gorice pojavila za Slovenijo nova neevropska 
vrsta listnega zavrtača robinije Phyl/onorycter ro-
biniella (Ciemens 1859) (Lepidoptera, Gracillarii-
dae). V prispevku so podrobneje opisani imago 
in biologija žuželke ter prikazani podatki o pozna-
vanju zdajšnje razširjenosti v Sloveniji. 
Ključne besede: Phyllonorycter Robiniella 
(Ciemens), Robinia pseudoacacia. 
UVOD 
INTRODUCTION 
Robinijo (Robinija pseudoacacia L.). al i 
kot ji napačno pravijo tudi akacija, je leta 
1601 v Evropo prinesel Francoz Jean Ro-
bin. V novem okolju je dobro uspela, med 
drugim tudi zato, ker jo niso ogrožali škod-
ljivci, če izvzamemo nekaj malo pomemb-
nih polifagnih vrst. 
Leta 1983 je bil na območju nekdanje 
Jugoslavije, nedaleč od Zagreba (Igre, Ma-
celjski 1983) na robiniji prvič najden listni 
zavrtač nearktičnega porekla Parectopa ro-
biniella Clemens. Leto pozneje je ugotov-
ljen na več mestih v Sloveniji (Maček 1984), 
kjer se je najbrž pojavil že nekoliko prej. 
Na Primorskem se je od tedaj močno razši-
ril, zlasti v Vipavski dolini, v Goriških Brdih 
in v Primorju, postopno pa se širi tudi proti 
severu po dolini Soče in Idrijce. V zadnjih 
• mag. S. G., dipl. inž. kmetijstva, svetovalec 
za varstvo rastlin pri Kmetijsko veterinarskem 
zavodu Nova Gorica, Kromberk, 65000 Nova 
Gorica, SLO 
78 GozdV 53, 1995 
Synopsis 
Seljak, G.: Phyllonorycter Robiniella (Cie-
mans), Another new Lithocolletida of the Robinia 
in Slovenia. Gozdarski vestnik, No. 2/1995. ln 
Slovene with a summary in German, lit. quot. 7. 
ln late spring 1994 a noneuropean species of 
Lithocolletida, Phyllonorycter robiniella (Ciemens 
1859) (Lepidoptera, Gracillariidae), completely 
new in Slovenia, emerged in the vicinity of Nova 
Gorica. The imago and the biology of the insect 
as well as the data on its presen! occurrence in 
Slovenia are in detail presented in the article. 
Key words: Phyllonorycter Robiniella (Cie-
mans), Robinia pseudoacacia. 
letih se njegova številčnost precej umirja, 
kar je najbrž povezano z razširitvijo njego-
vih naravnih sovražnikov. 
Lani (1994) sem na robiniji v Novi Gorici 
in okolici že v začetku junija opazil izvrtine, 
ki so po obliki povsem drugačne od tistih, 
ki jih dela prej omenjeni robinjev zavrtač . 
Te so mehurjaste, ovalne in celorobe in 
sprva opazne samo s spodnje strani listov. 
Šele pozneje, ko je goseničica že skoraj 
povsem odrasla, je obrise izvrtine opaziti 
tudi na zgornji strani lista v obl iki marmori-
rane pege. Ta zelo spominja na izvrtine, ki 
jih pri jablani dela vrsta Lithocolletis blan-
cardella Fabr. 
Po značilnih izvrtinah in gostitelju ni bi lo 
težko ugotoviti, da gre za vrsto Phyl/ono-
rycter robiniella (Ciemens 1859) (Lepidop-
tera, Gracillariidae). Njena domovina je se-
verna Amerika. Do leta 1991 je bila v 
Evropi ugotovljena v Italiji (Bolchi & Trema-
terra 1989), Švici, Franciji in jugozahodni 
Nemčiji - Bodensko jezero (Whitebread 
1990). V Italiji se bolj množično pojavlja na 
širšem območju Milana (Trematerra in Se-
Phyllonoryc1er robiniella (Ciemens), še en nov listni zavrtač roblnije v Sloveniji 
rini 1991 ), v letu 1994 pa tudi že v Furlaniji 
(lastna opazovanja). 
2 METODE OPAZOVANJA V LETU 1994 
2 OBSERVATION METHODS IN 1994 
Po prvem odkritju v začetku junija sem 
vizualno v tedenskih razmikih spremljal di-
namiko zavrtavanja novih listov in pojav 
imagov v manjšem sestoju robinije v Novi 
Gorici. Pojav imagov sem spremljal z otre-
sanjam vej v lovilna mrežo (kečer). 
3 OPIS IN BIOLOGIJA 
3 DESCRIPTION AND BIOLOGY 
Phyllonorycter robimella (Ciemens 1859) 
je majhen metuljček, ki z razprtimi krili meri 
6 do 6,5 mm. Glava in pipalke so srebrnka-
ste, tipalke in oprsje temnorjavo s temnor-
javim čopom na glavi. Sprednja krila so nad 
osrednjim pregibom zlate barve s svetimi 
prečnimi pasovi, pod pregibom pa temno-
siva s posameznimi temnejšimi sencami. 
Nad osrednjim krilnim pregibom so štirje 
orečni kostalni pasovi srebrnkasto bele bar-
ve ; prva dva potekata izrazito poševno ; 
prvi prečni pas je pred sredino kril , na obeh 
straneh temno obrobljen ; nasproti, na dor-
zalni strani, je samo nekoliko svetlejša lisa; 
drugi prečni pas je približno na sredini kril, 
prav tako temneje obrobljen in se na osred-
njem pregibu skoraj spoji s svetlejšim dor-
zalnim pasom; približno na 3/4 krila je tretji 
svetlejši pas, ki skoraj brez prekinitve pre-
haja v dorzalnega; četrti prečni in temno 
obrobljeni svetli pas je le malo pred vrhom 
kril. Na koncu prednjih kril je okrogla ali 
klinasta črna apikalna pega; apikalni rob je 
črnikast; končne rese so srebrnkaste. Zad-
nja krila so temno siva, z resami enake 
barve. 
Ko miruje, ima metuljček posebno držo, 
ki je značilna bolj ali manj za vse predstav-
nike družine Gracillariidae. S povsem izteg-
njenimi sprednji nogami se opre na podla-
go, zato je prednji del dvignjen nad raven 
preostalega telesa. 
Ličinke imajo t. i. hipermetabolični razvoj, 
po čemer se tudi ta družina listnih zavrtačev 
razlikuje od sorodnih. Goseničice 1. in 2. 
stadija so izrazito dorziventralno sploščene, 
z zelo razširjenim oprsjem in glavo in so 
brez nog. Te delajo tenek, podolgovat rov 
tik pod spodnjo povrhnjico, ki se na koncu 
razširi. Hranijo se s celičnimi sokovi (»pla-
zmofagija«). Od 3. stadija dalje so goseni-
čice bolj ali manj valjaste z razvitimi prsnimi 
in zadkovimi nogami. Manjka le par na VI. 
zadkovem členu . Te goseničice se hranijo 
z listnim parenhimom (»histofagija<<). 
Na spodnji strani lista napravijo ovalno 
izvrtino z mehurjasto pridvignjeno spodnjo 
povrhnjico. Robovi izvrtine so bolj ali manj 
ravni. Zgornja stran lista je na tem mestu 
rahlo privzdignjena in bledo zeleno marmo-
rirana. Sorodna vrsta Parectopa robiniella 
dela izvrtine nepravilnih oblik, in to na 
zgornji strani lista. 
Ko goseničica odraste, se zabubi v vrete-
nastem, svilnatem zapredku znotraj izvrti-
ne Pogosto najdemo v izvrtini tudi po več 
zapredkov, kar je posledica združevanja 
večjega števila, sprva ločenih izvrtin. 
1 - Phyllonorycter robiniella (Ciemens) - močno 2 - Phyllonorycter robiniella (Ciemens) - izgled 
napadeni list1či robinije izvrtin na zgornji strani lističev. 
GozdV 53, 1995 79 
Phyllonorycter robiniella (Ciemens), §e en nov listni zavrtač robinije v Sloveniji 
Phyllonorycter robiniella prezimuje pre-
težno v stadiju imaga v raznih skrivališčih 
(Whitebread 1990). Glede tega, ali lahko 
prezimijo tudi goseničice v odpadlem listju 
ali skrite v brstih, so mnenja raziskovalcev 
še precej deljena (Trematerra in dr. 1991 ). 
Prav tako je še precej nejasnosti, koliko 
rodov razvije na leto. V originalnem opisu 
vrste (Ciemens 1859) je omenjen en sam 
rod, ki se pojavi v septembru in oktobru. V 
Lombardiji v Italiji so ugotovili kar pet rodov 
(Trematerra in Serini 1991 ). 
Na območju Nove Gorice sem v letu 
1994 naštel štiri rodove (slika 1 ). Prve 
zavrtine sem opazil 13. junija, ko so bile 
goseničice prvega rodu večinoma že v 4. 
in 5. razvojnem stadiju. Iz tega sklepam, 
da so bila jajčeca odložena že nekje sredi 
ali proti koncu maja, kar se ujema s stanjem 
v Lombardiji. Sveže zavrtine 2. rodu so se 
pojavile v prvi dekadi julija. Ulov metuljčkov 
z metodo stresanja je bil v tem obdobju (v 
začetku julija) še neuspešen, ker je bila 
populacija na opazovanem mestu očitno še 
zelo maloštevilčna. 
Natančno ločevanje prejšnjih rodov je 
bilo spričo medsebojnega prekrivanja in 
opazovanja v nekontroliranih razmerah, 
manj zanesljivo. Bolj množično pojavljanje 
svežih zavrtin smo opazili v začetku avgu-
sta, do prave gradacije pa je prišlo v sep-
tembru. Posamezne sveže zavrtine sem 
našel še v začetku oktobra, pri čemer pa 
ni jasno, ali je šlo morda za delni 5. rod ali 
pa le za zakasnele primere 4. rodu. 
3 - Robinjev listni zavrtač (Parectopa robiniella 
Clemens) dela v primerjavi z vrsto Phyllonorycter 
robiniella (Ciemens) drugačne izvrtine. 
80 GozdV 53, 1995 
Obseg pojava in razširjenost v Sloveniji 
v letu 1994 
The lncidence Range and the Occurrence in 
Slovenia in 1994 
Preseneča izjemna namnožitev listnega 
zavrtača Phyllonorycter robiniella (Cie-
mens) v eni sami sezoni. Od posameznih 
zavrtin v juniju se je poleti in v septembru 
tako namnožil, da je bilo na nekaterih 
mestih v okolici Nove Gorice (med Grčno 
in Panovcem, Kostanjevica, Rožna dolina, 
pod Markom v Šempetru) listje robinije 
skoraj sto odstotno poškodovano. Do jeseni 
se je razširil po vsej Vipavski dolini in 
južnem delu Goriških Brd, vendar je bilo 
tod listje robinije večinoma še malo prizade-
to. 
Drugo, ločeno žarišče se je pojavilo v 
okolici ankaranskega križišča, od koder se 
je zavrtač nato razširil navzgor po Dekanski 
dolini in naprej v smeri Kopra in Šmarij. 
4 - Phyllonorycter robiniella (Ciemens) - goseni-
čice različnih razvojnih stadijev (levo spodaj - 5. 
stadij, desno zgoraj 4. stadij, v izvrtini zgoraj 3. 
stadij). 
S - Phyllonorycter robiniella (Ciemens) - goseni-
čice se zabubijo v zapredkih v izvrtini (vse slike: 
foto avtor). 
Phyllonorycter robiniella (Ciemens), še en nov listni zavrtač robinije v Sloveniji 
imago 111ai&118~ .......... ~ 
(!mago) 
e jajčeca 
(Eggs) 
~ gosemce 
(Caterpil/ar$; 
; 
' 
m IV 
1 
i 
v 
1 ! 
VI VII vm 
Meseci 
IX 
Slika 1: Phyllonorycter robiniella (Ciemens) - razvojni krog (N. Gorica 1994) 
! 
x XI XII 
Figure 1: Phillonorycter robiniella (Ciemens)- deve/opmental circle (N. Gorica 1994) 
Slika 2: Phyllonorycter robiniella (Ciemens)- razširjenost v Sloveniji; stanje 1994 
Figure 2: Phil/onorycter robiniella {Ciemens)- Occurrence in Slovenia; Situation in 1994 
Phyllonorycter 
robiniella (Ciem.) 
• - potrjen pojav 
v l. 1994 
the incidence 
conjirmed in 1994 
Gozdv 53, 1995 81 
Phyllonorycter robiniella (Ciemens), še en nov listni zavrtač robinije v Sloveniji 
Konec avgusta sem posamezne zavrtine 
našel tudi na okrasnih robinijah ob bencin-
ski črpalki na Tržaški cesti v Ljubljani. 
Trenutno poznavanje razširjenosti vrste 
Phyllonorycter robiniel/a (Ciemens) je prika-
zana na sliki 2. 
Sodeč po začetnih pojavih, je bila nova 
vrsta zanesena k nam najbrž že poleti 
1993. Po prvem odkritju v Novi Gorici sem 
v naslednjih dneh našel zavrti ne še na štirih 
mestih v bližnji okolici, čeprav so bile te še 
zelo maloštevilne. Vsa primarna žarišča na 
Goriškem so bila skoraj brez izjeme v bližnji 
okolici bencinskih črpalk. Iz tega sklepam, 
da je bila nova vrsta zavrtača naključno 
prinesena iz Italije, njegov vnos pa tesno 
povezan s turistično dejavnostjo na tem 
območju (nakup bencina, igralništvo). Pra-
vilnost podmene potrjuje tudi množičen po-
jav zavrtača blizu ankaranskega križišča in 
na Tržaški cesti v Ljubljani, v obeh primerih 
v neposredni okolici bencinskih črpalk. 
SKLEPI 
CONCLUSIONS 
Iz tako eksplozivnega pojava v letu 1994 
na širšem območju Nove Gorice in v Dekan-
ski dolini sklepam, da listni zavrtač Phyllo-
norycter robiniella (Ciemens) vsaj za zdaj 
pri nas še nima resnih naravnih sovražni-
kov. Očitno mu submediteranske klimatske 
razmere posebej ustrezajo. Skoraj čisti se-
stoji robinije, ki jih v okolici Nove Gorice, v 
Vipavski dolini in v Slovenski Istri ne manj-
ka, mu omogočajo skoraj neovirano širje-
nje. Navzočnost v Ljubljani in njegova raz-
širjenost tudi v hladnejših območjih Evrope 
kažeta, da je tudi v Sloveniji njegovo nadalj-
nje širjenje za zdaj omejeno edino z uspe-
vanjem robinije. 
Kakšen je njegov vpliv na prirast lesa 
robinije, lahko za zdaj le posredno ocenju-
jemo. Vsaka izvrtina zajame vsaj četrtino 
ali pa tudi celo polovico l i stiča, v času 
poletne gradacije pa so lahko na vsakem 
l ističu tudi tri al i štiri izvrtine. S tem se, 
teoretično, vsaj razpolovi tudi fotosintetska 
produktivnost listov in količ i na akumuliranih 
82 GozdV 53, 1995 
rezervnih snovi ter se zmanjša prirast zlasti 
poletnega lesa. Glede na njegove gradacij-
ske zmožnosti in obseg prizadetosti list-
nega tkiva, utegne biti za robinijo precej 
bolj škodljiv kot pred leti priseljeni robinijev 
listni zavrtač (Parectopa robiniella Cle-
mens). Vendarle se lahko nadejamo, da se 
bo tako kot pri robinijevem listnem zavrtaču 
s pojavom naravnih sovražnikov tudi popu-
lacija vrste Phyllonorycter robiniel/a (Cie-
mens) kmalu umirila. 
LITERATURA 
1. Arzone A., Vidano C. (1990): lnsetti esotici di 
nuova introduzione in Italia e in Piemonte. lnformatore 
fitopatologico XL (7-8): 47 - 54 
2. Igre J., Maceljski M. (1983): Parectopa robiniella 
Clemens - novi štetni insekt nearktičkog porijekla u 
Jugoslaviji. Zaštita bilja 34 (3) 
3. Maček J. (1984) : Robinijev listni zavrtač (Parec-
topa robiniella Clemens) nov škodljivec drevesnih vrst 
Slovenije. Gozd. vestnik XLII (2) 
4. Marchetti L. (1979): Una alterazione delle foglie 
di Robinia. lnform. fitopatologico XXIX (3) 
S. Nienhaus F., Butin H., BOhmer B. (1992) : Farb-
atlas Geholzkrankheiten: Zierstraucher und Parkbiiu-
me. Eugen Ulmer GmbH, Stuttgart 
6. Trematerra P., Serini B. G. (1991): Sulla biologia 
di Phy/lonorycter robinie/lus (Ciemens) (Lepidoptera, 
Gracillariidae), minatore fogliare di Robinia pseudoaca-
cia L. lnformatore fitopatologico XLI (3): 49 -52. 
7. Whitebread S. E. (1990): Phyllonorycter robiniella 
(Ciemens, 1859) in Europe (Lepidoptera, Gracillari-
idae). Nota lepid., 12: 344- 353. 
PHYLLONORYCTER ROBINIELLA 
(CLEMENS), NOCH ElNE NEUE MINIERMOTTE 
DER ROBINIE IN SLOWENIEN 
Zusammenfassung 
ln der Nahe von Nova Gorica (West-Slowenien) 
wurde im SpatfrOhling 1994 eine, fOr Slowenien 
neue nearktische Blattminiermotte der Robinie 
Phyllonorycter robiniella (Ciemens 1859) (Lepi-
doptera, Gracillariidae), festgestellt. Im Septem-
ber kam es schon zu einem Massenauftreten um 
die Stadte Nova Gorica und šempeter, wo die 
Robinienblatter fast hundertprozentig beschadigt 
wurden. Ein anderer Fokus bildete sich in der 
Umgebung von Koper aus. Die Art wurde, wahr-
scheinlichst durch die turistische Tatigkeit, aus 
ltalien zufallig eingeschleppt. Nach den ersten, 
noch provisorischen Beobachtungen konnten in 
der Umgebung von Nova Gorica 4 Generationen 
verfolgt werden. Die lmago und der Entwicklungs-
verlauf des lnsektes wird in dem Beitrag genauer 
beschrieben und die Kenntnisse Ober die aktuelle 
Verbreitungsituation in Slowenien dargestellt.