Glasilo izvršnega odbora udruženja List izhaja dvakrat na mesec. Posamezna številka 75 par. — Naročnina mesečno 1-50 Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, — Anonimni dopisi se ne sprejemajo. — Poštnina plačana v gotovini. — Uredništvo in upravništvo v št. Peterski vojašnici v Ljubljani. Pozdrav delegatom! Zbiramo se k svojemu običajnemu letnemu kongresu. Iz prostrane jugoslovenske zemlje ste prišli dragi bratje Srbi, Hrvati in Slovenci, kot mili gosti med svoje zveste tovariše, ki Vas sprejemajo z največjim veseljem in navdušenjem. Prišli ste v središče krasne slovenske zemlje, v belo prestolico Ljubljano, ki Vas hoče častno sprejeti na svojih tleh. Zemlja, po kateri stopate, je odrešena z Vašo krvjo, zato se Vam danes nudi odprta. Na njej se kretajte ponosni kot na lastni domači grudi. Naše ljudstvo se bo zavedalo v polni meri, da ima med seboj najzaslužnejše može junake, ki so s svojim žrtvovanjem stvorili lepo jugoslovansko domovino. Prinašate svoje moči, da jih zastavite k skupnemu delu, ki ga namerava vršiti kongres. Da bi imelo Vaše delo mnogo koristi in uspeha za skupni interes vseh jugoslov. vojnih žrtev. Njiva, na katero sejete, je še precej ne-izorana. Treba je oračev, da zastavijo svoj plug. In zato imamo popolno vero v Vas, tovariši. Iz Vašega dela in prizadevanja naj se izravna polje, iz katerega bodo vzklili boljši sadovi, za pomanjkanje trpeče vojne žrtve. Ti sadovi naj bodo deli nerešenega vprašanja invalidov, vdov in sirot, ki ostaja pozabljeno in noče vzkliti do svoje popolnosti. Na tisoče oči se obrača proti Vam, iz tiso-čev ust se glasijo prošnje o različnih nujnih XU JKHBH HimaaHÄCKa cbcct, Äa ähbh name npaBo! üo6po h3m ^oman apyroB« h npujarejbu. Bac noaapaBJbaivi obhm je^Hno iworyhHM noa^pa-BOM. CßaKH Äpyrn 6ho 6h aancaH. Bac aaroHHHKe HauHoname caoöoAe h oöecßeheHHx cserama. Bac »prse ApaoBHe pacroneHOCTH h ApyiniBeHe pacnacaHOCTH, Bac h nac, (})H3H4kh paapHBCHH h MOpaAHO HSMpUBapeHH HHBaAHAH. PaaBe rope! HcnpaBHre CBoj norypeHH craß, jep oh hphahhh KynaBHuaMa, a hhk3ko jyHapHMa. Haivrn npuna^a no npasy osa aeivuba h mm oheMO y HMe me aa roßopHMo. OiadnliH h MaKHjaBeAH Heaa ce yKaamajy H3 naumx pe-AOBa h Hexa ueKajy CBoj acanocHH Kpaj aa ryt^HM HAOTOM. IlOAHTHHKe HpHAHKC C6 KOMHAHUHpajy Ha mrexy Hainy. OoAHTHHKe naprnje crasjbajy CBoje HHrepece H3HaA Hamnx. PaaHMO npeno mnx, potrebah, ki so Vam kot izkušenim poznavalcem položaja dobro znane. Za vse te potrebe se pripravljate kot voditelji in odposlanci udruženih vojnih žrtev, da se pravilno zavzamete za nje. Prišli ste na kongres, da na podlagi današnjega položaja z združenimi močmi zastavite nadaljne smernice naše organizatorične moči in dela. Izven našega stanu, izven udruženja nimamo sodelavcev, ki bi nam pomagali v našem vprašanju. Beležimo le častne izjeme, ki jih ne bomo nikdar pozabili. Največji zaščitnik in borec za pravice vojnih žrtev pa je naše udruženje, katerega prvobori-telji in predstavniki ste Vi, tovariši delegati. — Preizkušeno se borite že šesto leto. Naleteli ste že na marsikaj, veliko ste uravnali in zboljšali v naš skupni dobrobit. Prepričani smo, da sedanji kongres, na katerem hočete zavzeti skupne moči za našo pravično stvar, ne bo brez uspeha. Ne sme biti brez uspeha vse dosedanje organizirano delo, oni kongresi in skupščine, ki so že za nami in ves naš trud za lastni obstoj. V čast in zadoščenje nam bode, ako boste mogli tovariši prvoboritelji ravno v naši beli Ljubljani najti pravilne inicijative za napredek našega nepovoljnega mizemega vprašanja. S to Fjiase rope! meci roAHHa rase npeno nac, željo pozdravljamo naše delavce in se s polnimi močmi pridružujemo kongresu. Spremljali Vas bomo dragi tovariši v duhu ter z dejanji in Vam hočemo biti tudi kot dobrodošlim nam gostom prijetni voditelji in gostitelji. Iskreno želimo, da bi mogli po preteklih dneh našega sestanka nuditi našim težko pričakujočim članom in vsem vojnim žrtvam leka in utehe. Naloga je težka, reševati moramo sedaj celo ono, za kar smo tekom zadnjega časa po volji drugih, ki o nas odločujejo, nazadovali in kar smo izgubili. Toda od te meje naprej pa hočemo še k napredku. Naš kongres ne bo sestanek namenjen za zunanjo obliko in reprezentacijo, temveč zbirališče mizernih ljudi, ki jih spajajo težki notranji čuti. In ravno to nam jamči za napredek. Resnost, preizkušenost in položaj nas spaja tro-imene brate iz invalidskih vrst k vzajemnosti pod zvezdo vodnico, to je našim edinstvenim udruženjem. Tovariši, bodite prisrčno pozdravljeni v naši sredini z željo, da bi odnesli najlepše utise dela in bratske ljubavi v svoje domove. Živela invalidska zavest! Naj živi naše udruženje in njegovo častno delo! jep h one Beh 6ea MHJiocptja. rpynHiuHMO ce. V caoan HaM je cnac. Osa roAHHa AOMH CBe: 6hth hah ne 6hth. OoKajKHMO ce AbpacAH aa raj TpenyxaK, xabaho AocxojaHcxBeno 3AH H CBOM eHCpFHjOM 6p3HHM0 CBOja UpaB3. npocjaaeibe ne AOAHKyje jynauHMa. To je oco-6hh3 ohhx, ko j h cyMmajy y CBoja npaBa, 3ah aaxo HHcy AocxojnH Aa hx 6pane — Hama cy npaßa yxpomena. Aanac Bmue nero hkoa, 6pa- HHMO HX. Ko HHje ya nac, xaj je iipoxHBy nac. Hpo-jeKX0B3HH HhB3AHACKH 33K0H je -KpCX HOHyX XpHcxoßor, na komc he 6hxh paaanex hhb3ahackh cxaAe>K, 3Ko ce npHMH Kano je npojeKxoBan. To je ApaOBHO OneAO HaA HHBaAHACKHM HH-xameM. OöopHMo ra, hah ra nonpaBHMo HHaue je rpo6 npeA naMH, rpo6 aa h3mh. OoAa MHAHona OHHjy ynpxo je y Bac. Onnjy cyaon HcnAaxaHHX, öeAOM h OHajeM yrameHHX. OoKajKHMO ce ao-cxojHH xor CBexor nosepema. VHHmxaBajy Hac cncxeMaxcKH. SaBHAe hhm na panaMa, nAame ce naumx aacAyra, nrpajy ce jKMypxe ca oxapÖHHOM, Kojy cmo mh KpBA>y cxßapaAH. JIa)Ky nac h ncnpahajy nemauKHM HAoxyHHMa öeAHe aaxBaAHocxn y bchhocx, 6ea Aa HaM xpar ocxaje. FAaBy rope a p y r o b h, Aa onacnocxH jynauKH norACAaMO y ohh. Boxobh cy ca h3mh, obo aeMaA>CKa HHmxa-BHAa cy npoxHBy nac. Hama je noöeAa CHrypna. Hena hbm je cpehau paA. Kanexan, hhb3aha HcahK. Problem zagrebačke invalidske organizacije. Od postanka organizacije ratnih invalida na teritoriju >Hrvatske, Slavonije, Istre i Međimurja te Dalmacije« (tako se prije zvaše organizacija, koja imaše i takav žig) sa sjedištem u Zagrebu, sadašnji Ivršni odbor Zagreb, (Dalmacija kako znademo imade svoj Izvršni odbor u Splitu); neprestano vladaju fatalna trvenja u organizaciji, koja ne daše umiriše, nego dosti-goše danas svoju kulminativnu tačku. Političke strasti, koje vladaju na žalost današnjim vodečim političarima bez razlike političkih stranaka, specijalno najčešće u hrvatskom dijelu naše Otadžbine, prenijete su bile i u našu invalidsku organizaciju, te su ti razni individuumi, koji su se mijenjali na čelu organizacije iz svojih bolesnih ličnih ambicija uvlačili pogubnu politiku u organizaciju, te takovom destrukcijom potkopali glavnu bazu invalidske organiza- cije: nepolitički, neklasni in nevjerski princip, jer samo na takovim principima može postojati invalidska organizacija. U početku pođoše pogubnom komunističkom strujom, koja je mnogo štetovala ratnim invalidima kao cjelini organizaciji, tako i pojedincima i pred državnim vlastima i pred ostalim ljudstvom, te je trebalo mnogo muke i agitacije dok se je to zlo otklonilo iz naše organizacije I mi i dokazalo, da smo samo humana, socijalna i klasna kamo invalidska organizacija, koji se združismo patnje radi u borbi za svoja zakonita i humana prava na život. U to vrijeme počelo se ozbiljno raditi na zjedinjenju sviju organizacija u jednu jedinstvenu cijele Kraljevine, ali neki praviše smetuje sa svojim političkim) separatističkim izjavama, te (pođoš® i tako daleko, da osnuju neki posebni centralni odbor u Zagrebu, što im je ali jadno propalo. — U to vrijeme primila je zagrebačka Revidirajmo in premišljajmo! V času, ko se pripravlja invalidski kongres v Ljubljani k sklepanju in raznio-trivanju vprašanja vojnih zrtev, revidirajmo nazaj cei potek našega vprašanja in premišljajmo njegov razvoj do danes. iNa žalost pridemo konečno cio rezultata, da beležimo velik »minus«. Poglejmo malo v podrobnost v kolikor se spominjamo. Nastal je prevrat. Stara Avstro-Ogrska, v kteri smo se nahajali docela pod vojaško oskrbo, se je zrušila in treba je bilo iskati načina za iiadaljno zaščito invalidov, vdov in sirot. Veliko nas je bilo po domovih, šolah, učilnicah, zavodih in bolnicah, in pa tudi ža doma. Kakšna je bila naša oskrba med vojno, ne bomo govorili; toliko povemo, da v onih razmerah v času divjanja vojske nismo imeli nič pričakovati, tolažili smo se na povojne čase, posebno potem, ko smo postali svobodni državljani lastne majke domovine. Polagoma se je začelo po zaslugi takratne narodne vlade skrbeti za nas. Pokojnine so se začele zopet redno dostavljati, dasi male in skromne, pa vendar so bile točne. Funkcijonirati je pričela likvidatura vojaške intendance v starih barakah na Friškovcu in kmalu je brezhibno poslovala. Pozvali so nas k nadpregledu in ugotovili naše dejansko stanje in število. Med tem pa je že skrbel invalidski oddelek v Ljubljani pri skromnih razmerah za najnujnejše potrebe. Marsikdo je dobil podporo v denarju ali obleki in tudi posredovanje za učenje ali službo. Celile so se rane na vseh straneh. Skbelo se je še nekoliko, da smo dobivali vsaj najpotrebnejšo zaščito Občutili smo polagoma zboljševanje našega vprašanja vsled dobre: uprave in zaslužnih mož. Iz sredstev, ki so se dobili na razpolago največ od Komisije za vračajoče se vojnike, ki je obstojala še iz časa Avstrije, so se pričeli graditi novi domovi in razširila se je znatno preskrba. Invalidi so prišli iz stare invalidnice, ki je bila še vedno v obrtni šoli v lepo prirejen nov invalidski dom v Šentpetersko vojašnico. — Tudi drugod so se ustanovili invalidski domovi kakor v Rogaški Slatini, Celju, Dolenjskih Toplicah in zgradilo lepo zdravilišče na Golniku. Uredila in opremila se je protezna delavnica v Ljubljani in pozneje tudi popravljalnica v Celju. Tako so polagoma zrastli zavodi, ob enem pa se je tudi razširil invalidski oddelek deželne vlade, ki je dokaj popolno vršil posle, ki jih potrebuje vsaj nujna preskrba vojnih žrtev. Skrbel je, da so se pokojnine redno izplačevale, preskrbel je veliko invalidov v zavodih bodisi v svrho lečenja ali učenja in tudi za to, da so se dajale druge ugodnosti posebno gleda trafik in koncesij. Toda vse je pričelo vedno bolj pešati, kolikor bolj so se prenašali posli samo na ministrstvo. Centralna uprava nima onega smisla in one podlage za točno preskrbo, kakor smo jo imeli vstvarjeno od naših pokrajinskih oblasti. Pričeli smo padati v vseh vprašanjih. Invalidski dom v Rogaški Slatini se je zaprl; zdravilišče Golnik je še danes nedovršeno), restriagirale so se mu naprave, in pomoč je sploh zastala. V zakonodaj stvu smo prišli preko dveh začasnih odredb o pomoči do začasnega invalidskega zakona. Stalni invalidski zakon ne izide, pač pa izhajajo drugi zakoni na prim. o dvanajstinah in proračunu, ter odredbah pravilnika, ki predpisujejo poljubne funkcije, a nikdar v zboljšanje položaja temveč za to, da ukinjajo in deci-mirajo. Invalidski zakon, ki bi izravnal naše vprašanje set ne more sprejeti, pač pa se sprejemajo posamezni zakoni in odredbe, ki nas polagoma kosajo. Tako daleč smo prišli danes z našim vprašanjem, da kmalu o nobeni preskrbi ne bomo več govorili. Danes, o priliki kongresa naj napravimo kratek pregled, kako stojimo v našem vprašanju, o katerega razvoju in poteku smo ravno govorili. 1. Pokojnine ne prejema na tisoče invalidov, vdov in sirot. Prošnje leže nere- organizacija velike svote novaca iz Udruženih američkih država, te su isti i na-sljlednici istih taj novac na skandalozan način potrošili, a da invalidi osim nekih (pojedinaca nisu imiali nikakovu korist; več je ta zlaupotreba potencirala konsternaciju u redovima invalida zagrebačke organizacije i poremetila njene temelje. Jisdinstvo invalidskih organizacija je konačno uzpostavljeno i- donešena zajednička pravila. Sada se najednom pojavila struja t. zv. šene, ker ni denarja, ni kompetentne uprave, ne uradnikov, pač pa namenoma stvorjeine ovire. Zaostanki pokojnin trajajo po cela leta in ne bodo najbrž nikoli oo-xavnani. Žrtvovani so milijoni. 2. Za orodje in posojila v svrho otvoritve samostojnega obrata ali podjetja že davno ni sredstev. 3. Zdravila si marajo invalidi kupovati iz lastnih sredstev ako jih sploh imajo, za povrnitev ni kredita, bolnice ne sprejemajo in izjavljajo, da ne dobijo plačanih stroškov. 4. Za trafike ni denarja, ni lokalov in ni iz njih zaslužka, ker so se procenti dobička ravno sedaj ko so trafike v rokah vojnih žrtev zmanjšali za polovico. 5. Zemlja se ne deli, prepušča se nadalje veleposestvom, ako pa se deli, se ne vpošteva vojnih žrtev. 6. Pri službah se no gleda na prvenstvo celo reducira s® invalide. hrvatskih invalida sa hrvatskim patriotizmom, koji ruju radi svojih mračnih političkih ciljeva prelivu jedinstva naše organizacije sa glasilom u »Hrvatski Invalid«, koje svojimi pisanjem natkriljuje sve političke revolverske lističe. Takove eto (prilike vladaju danas u invalidskim redovima zagrebačkoj Izvršnog odbora. Zaista mizeran položaj. Invalidski kongres kao naš najviši forum mora mstnu situaciju i urediti konačno odnošaje sa tim političkim smutljivcima i haran- 7. Podpore v denarju in obleki so minimalne', omejene na malenkostna sredstva in zelo redke. 8. Zavodov in hiralnic primanjkuje invalidi beračijo po ulicah. 9. Za vojne sirote sploh ni nobenih možnosti za vzgojo. Državnih zavodov ni, privatni jih zastonj nočejo sprejemati. Edino to je, da se nahaja malenkostno število invalidov v invalidskih zavodih v državni oskrbi vse druge vojne žrtve, do stotisoč v državi, pa soi brez pomoči. Ako primerjamo vsa prednavsdena vprašanja z invalidskim zakonom vidimo, da drugega sploh ne predviduje. Tako lahko rečemo, da danes v oboa preskrba vojnih žrtev ne obstoja več. Saj se pozna na tem, kako se je tudi zmanjšala državna invalidska uprava in administracija invlidskih pcslov. To prinašamo v raz-motrivanje o priliki kongresa predvsem tovarišem delegatom, da začno temeljito od kraja revidirati in iskati remedure. gerima, kao i sa onim prvašnjim, koji zlo-upotrijebiše toliki novac i baciše organizaciju na tako niski nivou. Jer ako niei če-mo sami urediti invalidsko pitanje u našim internim odnošajima, ne možemo ni od države zahtjevati, da već jednom uredi invalidsko pitanja sa donošenjem invalidskog zakona — što svi nestrpljivo očekujemo. Duka Žujpanič bivši urednik »Rat. Inv.« u Beogradu, • Zagrebu i Splitu. ne v toliki meri, kakor bi lahko, ako bi ne bili invalidi! Dolžnost vsake države je, da skrbi za te najbednejša žrtve vojne, da lajša njih trpljenje in jim da možnost, da kijuh zmanjšani delozmožnosti morejo izvrševati kak posel, dolžnost vsake države je skrbeti za sredstva za njih dostojno eksistenco. Dočim so se v večini drugih držav že od 1. 1915 posvetovali, na kak način se naj invalidom pomaga in v to svrho ustvarile razne ustanove, se je piri nas šele po prevratu novoustanovljeno ministrstvo za socijalno politiko začelo resno baviti z invalidskim vprašanjem. Bili so ministri socijalne politike, ki so resno mislili na povoljno rešitev i,-v andskega vprašanja, ki so si znali pridobiti vodilne uradnike, ki so veliko storili, osobito ustvarili naprave, ki uživajo svetovni sloves, pričakovalo se je, da se invalidsko vprašanje kmalu ugodno reši. Invaldi so potom svojih organizacij venomer zahtevali, da se čimprej predloži v parlamentu v odobrenje invalidski zakon, ki bi naj ugotovil vse obveznosti države napram invalidom in rešil vsa sporna vprašanja. Kljub temu, da teče že šesto leto po prevratu, se še do današ-niega dne ni predložil narodni skupščini v razpravo invalidski zakon. Načrtov se je izdelalo že mnogo, eden slabši od drugega, in zdi se, da se je vsak, ki je izdeloval načrt, trudil, kako bi najbolj priščipi-nil invalide. Dozdeva se, da vsak, ki se čuti za to poklican (minister za soc. politiko) skuša rešiti invalidsko vprašanje, a pri tem se prav nič ne ozira na vso bedo, ki jo je pretrpel invalid in njiegova družina, vojna vdova in ki še mlorajo trpeti in bodo trpeli do svoje smrti. Vsak finančni minister se boji za blagajno, da mu je invalidsko vprašanje »ne izprazni«; čudna bojazen, ki se pa pojavlja le pri invalidskem vprašanju. Posebno znamenita je dejstvo, da jo invalidsko vprašanje, t. j. invalidski zakon prišlo ali bolje bilo pred vrati parlamenta že dvakrat in vsakokrat je — nastopila vladna kriza in se spremenila vlada, ki je potem to vprašanje začela znova. Kakor da ravno invalidski zakon strmoglavlja vlade in razpušča skupščine, tako se zdi. V času, ko je bil dr. Peleš minister za socialno politiko, je izdelal zakon, ki je nastopil tudi pot v narodno skupščino in že potrkal na njena vrata. Ali skupščina ga ni pogledala. Zakaj, se ne more razjasniti. Dozdeva se, da je vsak minister socijalne politikei na drug način hotel rešiti invalidsko vprašanje, da pa nobeden ni mogel pridobiti finančnega ministra zato, da bi dal potrebna sredstva na razpolago. Pribiti treba, da je vsaka vlada do sedaj obljubila, da bo predložila invalidski zakon, a ostalo je do sedaj — le pri obljubah. Izgovor, da ni mogoče dobiti potrebnih sredstev, ne drži. Opustiti je treba le nekaj nepotrebnih izdatkov, upeljati boljše gospodarstvo v državnih podjetjih, predvsem pa odstraniti vsako korupcijo in dobila bi se dovoljna sredstva za vse1 potrebe ubogih invalidov. Tembolje, ker je upe-ijan invalidski davek in ga mora plačevati vsak, ki le količkaj plačuje davke. Oglejmo si nekoliko te razne načrt© invalidskega zakona. — Tu pridemo k prvemu: I. Začasni invalidski zakon od 28. decembra 1921 urejuje do sedaj vse zadeve invalidov, je pa v vsakem oziru nezadosten. S tem zakonom se je napravil prvi poskus za rešitev invalidskega vprašanja, ta zakon, kateri se naziva zakon o začasni pomoči invalidom itd., naj tvori podlago za nadaljno zakonodajo. Ta zakon združuje v sebi sedem uredb, oziroma pravilnikov, ki so se od leta 1920 naprej izdali od ministrstva za socijalno politiko v zadevi invalidskega vprašanja. V tem zakonu so najvažnejši členi 15, 18, 21. Člen 15 govori o temi, da se male pro-dajalnice tobaka oddajajo izključno invalidom in siromašnim rodbinam padlih, umrlih in pogrešanih vojakov, kakor tudi siromašnim rodbinam umrlih javnih na-« mešoemcev. Razun tega daje ta člen inva-lidomi ugodnosti glede jemstva, nabavne cene, glede delitve večjih prodajalnic in več majših in o zduževanju več^ manjših v eno prodajalnico. Ta člen določa tudi, da ‘Pozdravfjeni, tovariši . . . OB pritim invafidsBega kongresa v CjuBtjani dne 13. do 17. junija 1924-. j?ozdrav, tovariši Vam naš, roke Vam krepko stiska vsak in srce srcu se nasmißa, saj Bratje se od vseß strani sestati smo v vefik zBor. Kar širom domovine širne nas žrtev vojniß še živi pošifja danes svoje defegate v CjuBfjano Beto na kongres, da tu povemo naše si skrBi in Bofi naše, naše težnje, da gfasno, jasno javnosti povemo, da sfaBo se, Beraško nam godi . . . čeprav smo mi, ko še tjudje smo zdravi Biti vse — kar še nas od gtav Vrigfava do Vardara, od Jadrana, Skadra do Vefike kape in madžarske meje životari — dati vse, kar. smo imeti; zdravje, kri in ude, može in očete Brate in sinove nadeBudne, da Bi femetj Bit mogočen, krepki za državo, domovino našo, ki o njej sanjati smo v časij težkij . ki nas pa sedaj poznati neče . . . 'Pozdrav, tovariši Vam naš V CjuBtjani Beti! - PoBro doštiJ 77aš zBor — to zdaj oBfožBa Bodi, zaßteva, ktic, da je dovotj čakanja, da je dovotj, dovotj zavfačevanja, dovotj preziranja, negiranja, oBtjuB ne štetij, pozaBtjeniß, nikoti resno izrečenij . . . 7?aš zBor zaßteva stroga Bodi, da zopet se nas med tjudi naj uvrsti, da Bomo, kot smo Biti tiste dni, ko so nas gnati v Bitve ßrum . . . TJii nočemo, kot Lazarji pred vrati stati več, čroBfine poSirdfi, postajati oB ogtiß utic in križpotij čakajoči, da kdo mimogredočij vrže dar se judojoči, da ni miru mu pred Berači . . . mi jočemo, da zopet smo tjudje . . naš zkorskongres zato se je sestat, da dotg iztirja zadržan, ki Bi dotžnik ga nejvatežni pozaBit rad in zatajit. . Zato pozdrav tovariši Vam naš, roke iskreno stiskamo Vam Bratske in srce srcu se smejtja radosti, ktičoč Vam: „Bratje, doBro došti, Udruženje naše naj živi!“ Uradni popravek. Gospod Franc Beline, " odgovorni urednik »Vojnega Invalida v Ljubljani. Na osnovi § 19. zakona z dne 15. oktobra 1868. L, štciv. 142 drž. zak. zahteva oddelek za socialno politiko pokrajinske uprave za Slovenijo vi Ljubljani glede na notico »Knjižnica na Golniku«, priobčeno na drugi strani številke 9 »Vojnega Invalida« z dne 15. maja 1924, da objavite naslednji uradni popravek v zakonitem roku ter na istem mestu in z istimi črkami. Ni res, da se vojnim invalidom iz državnih sredstev ni ugodilo, ker invalidski odsek gotovo ne razpolaga s potrebnim kreditom za knjižnico, marveč je res, da je v invalidskem zdravilišču na Golniku že od septembra meseca leta 1921. knjižnica, ki se je tekom časa povečala od 840 zvezkov na 520 knjig, v katere pa revije niso vštete. Dalje je res, da se vojni inva lidi na Golniku te knjižnice od 1. 1921 dalje poslužujejo, ter da se more knjižnica kompletirati iz centralne knjižnice pri invalidskem odseku v Ljubljani Dalje ni res, da so se knjige, katere je nabavilo Udruženje Vojnih Invalidov, izročile v varstvo' upravitelju in njegovemu pomočniku tako, da osebno odgovarjata zanje, ker državna uprava ni hotela prevzeti jamstva za privatno knjižnico, marveč je res, da sta upravitelj Fran Čeplak in oficiant Zidar prevzela knjige brez vsakršne odgovornosti in s pogojem, da bo knjige delil in nanje pazil oskrbovanec —• vojni invalid Miklič. Za pokrajinsko- upravo načelnik oddelka za socialno politiko: Goršič. Invalidsko vprašanje. invalidsko vprašanje v naši državi je odprto vprašanje, katerega se merodajne oblasti izogibljejo, kakor da je to nekakšna strašna pošast.. V vseh državah, ki so sodelovale v svetovni vojni, tvori najvažnejše vprašanje po vojni invalidsko vprašanje, t. j. način odškodnine vojnim invalidom, vojnim vdovam in sirotam, družinam padlih, umrlih in pogrešanih vojakov in ostalim žrtvam vojne. Da so invalidi naj-revnejši izmed revnimi, ni treba povdar-jati. Razumel in priznal bo to vsak. Saj so razen drugih ogromnih žrtev žrtvovali v svetovni vojni najbolj dragocen zaklad, zdravje, in ne morejo z delom svojih rok preživljati sebe in svoje družine ali vsaj niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii imiiiiiiimiiiiimiiiijiuininnnnimiiiiiniiiiiinuiuiiiiiinuu .....................im.......Illlllllllllllllllllllllllllilli se steka del čistega dohodka razredna loterije v »Narodni tond za invalide in rodbine padlih vojakov.« Člen 18 ugotavlja, da gre invalidskim organizacijam v prvi vi'sti pravica pri podeljevanju koncesij za gostilne, biosbope itd., pri zakupu državne imovine in državnih dohodkov (lov, libičija). Razun tega imajo invalidi poleg drugih ugodnosti še prvenstveno pravico- do raznih privilegijev, podeljenih po predpisih o izvrševanju agrarne reforme. Člen 21 vsebuje določbe glede dodatka osebam, ki imajo pravico do pokojnine ali podpore. Pokojnina se določa v Sloveniji na podlagi zakona z dne 27. dec. 1875, zakona z dme( 27. aprila 1887 z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnili ter po uredbi narodne vlade »Ur. list« XXVII. iz leta 1918. Zadnje leto pa se je začel člen 18. v Sloveniji ali bolje se skušal od nekaterih ciniteljev razlagati drugače in se tako skušalo odškodovati invalide. Torej poleg zavlačevanja urediti invalidsko vprašanje v ministrstvih in skupščini, so se še pojavljali od časa do. časa (in se šiei ponavljajo) razni »prijatelji« invalidov in invalidske organizacije, ter ji kažejo svojo moč in oblast. In to vse zato, da se vojne žrtve čimbolj oškoduje. II. Načrt invalidskega zakona 1922. Da bi > rišii do kolikor toliko boljšega, pravičnejšega in modernejšega stalnega zakona o odškdonini invalidom, so invalidi dne 6. sept. 1922 pristali nato, da z zastopniki vlade sestavijo načrt zakona. Na konferenci v Ljubljani s® je dne 11. in 12. sent. 1922 sporazumno z ministrstvom socijalne politike izdelal načrt invalidskega zakona Četudi ta načrt ne odgovarja povsem zahtevam invalidov, ker ne uvažuje načela minimalne odškodnine za izgubljeno delo-zmožnost v smislu opravičenih zahtev in potreb invalidov, se ni predložil narodni skupščini ta sporazumno izdelan načrt invalidskega zakona o pomoči vojnim žrtvam. Pa ša ta »zasilni« načrt, ki je- nudil le neke vrste miloščino, ni prišel nikdar v razpravo, temveč leži pokopan v ■— arhivu parlamenta. Sporazumno sestavljen načrt invalidskega zakona vsebuje najvažnejše določbe in sicer ugotavlja, katere osebe imajo.pravico do odškodnine in državne zaščite, navaja vrsta invalidne in državne zaščite, (brezplačno lečenje, preskrbo-vanje s |pro-tezami, strokovni pouk, podeljevanje služb in posredovanje pri iskanju dela, podpora za osnovanje ali izboljšanje samostojnega gospodarskega položaja, brezplačni prevoz in ugodnosti pri vožnji, invalidnino ali mesto nje odkupnino, pogrebne stroške, dosmrtno vzdrževanje v invalidskih domovih, odkupnina s podeljevanjem zemlje), razpravlja o Invalidskih udruženjih, e Narodnem fondu itd. III. Sedanji načrt invalidskega zakona. Vlada bi naj mesto, da je poldrugo leto čakala, že davno predložila sporazumno izdelan načrt zakona. Sestavila pa je novi načrt ki se znatno razlikuje od sporazumno sestavljenega načrta, ki znatno poslabšuje ta sporazumno sestavljen nčrt. Invalidom, ki bi se učili kakega obrta izven invalidskega doma, se ne nudi obleka in podpora ter s tem onemogoča učenje izven invalidskega doma, ker je pri nas običaino, da morajo učenci sami si oskrbeti obleko in še druge manjše po-trešbčins. Invalidom se ne pusti udeležba na čistem1 dobičku, oziroma zaslužku, s či-mur se mu jemlje veselje do dela. Ustanovitev sedem otroških zavodov v prestolnicah države za oskrbovanje vojnih sirot se v zakonu ne zajamči. Določba glede zaposlitve invalidov, vdov in sirot v vsakem privatnem gospodarskem, industrijskem, trgovskem, denarnem, prometnem in transportnem -podjetju se je popolnoma spremenila v prilog teh podjetij. Od maloprodaje duhana se je črtala invalidom vsaka dajatev. Odvzeti se namerava Udruženju invalidov pravica končne izjave pri licitacijah za državne nabavke, odreče se nadalje Udruženju vsaka podpora iz Narodnega fonda ter s tem onemogoči delo Udruženja. Ugodnosti pri vožnjah na železnici naj bi veljale le samo za slučaj zdravljenja in za posle, ki so v zvezi z invalidnostjo, dočim imajo v drugih državah invalidi splošne ugodnosti pri vožnji na železnici. Pokojnine za invalide, družinske člane, vdove in sirota so se v nižjih kategorijah za polovico, v višjih pa nekoliko manj znižale. Vse ugodnosti, katere vsebuje čl. 18 •ačasnega invalidskega zakona, pri podeljevanju koncesij za gostilne, restavracije, bioskope, bifeje, kioske, glede zdravniških taks itd. bi naj odpadle, kar je najhujši udarec za invalide. Temu p-oslaošanju ao-seuanjih razmer se moramo tem bolj čuditi- ker navedene ugodnosti, oziroma dajatve, prav nič ne obremenjujejo države in njenin financ, vojnim žrtvam, Ki so navezane na lastno pomoč, pa mnogo koristijo. brišejo se vrhovne invalidske pregledne komisije, ki so za posamezne- pokrajine največjega pomena. Popolnoma se je črtalo poglavje »Odkupnina s podeljevanjem zemlje«, Ki vsebuje doloobiei, po katerih bi mogli invalidi dobiti zemljo. Z odlokom od dne 25. julija 1922 je ustanovilo ministrstvo socijalne politike »Narodni fond za invalide in družine pomrlih v vojski«, kot samostalno pravno osebo in ustanovo, katere naloga je: 1. da vzdržuje in podpira s sodelovanjem države itd. zavode za zdravljenje, šolanje in dosmrtno vzdrževanje invalidov in zavodov za sprejemanje vojnih sirot; 2. da daje podpore, posojila in odkup-rdne za invalidnino in njeno povišanje v smislu tega zakona v svrho ustvaritve in zboljšanja gospodarskoga položaja; 4. da podpira invalidska udruženja, posebno gospodarska ustanove in ostala dobrodelna udruženja in ustanavlja samoupravna telesa, ki naj se brigajo za osebe, zaščitene s tem zakonom; 5. da izvršuje izplačevanje invalidnine in povišanja in ostalih podpor po tem zakonu. Predlaga se le centralna uprava tega fonda v Beogradu, pokrajinske, oziroma oblastna uprave bi ne obstojale. Želja vseh pokrajinskih odborov je, da se v interesu različnih razmer, ki vladajo v posameznih pokrajinah, osnujejo tudi pokrajinske, oziroma oblastne uprave Narodnega fonda, kakor to določa leta 1922 sporazumno izdelan načrt invalidskega zakona. To so glavne pomanjkljivosti novega načrta invalidskega zakona. V tej obliKi, kakoršen je sedaj, je nesprejemljiv, /.a nas invalide namreč. Zato naj se nikar ne motijo tisti, ki vedno kriče, da se mora sprejeti invalidski zakon. Tudi mi govorimo in zahtevamo, da se mora, a ob enem smo proti, da bi se sprejel vsak načrt, ki ni izdelan nam v prid in sporazumno z Udruženjem. Ker, ko bo- zakon enkrat sprejet, bo mnogo lažje izvojevati spremembe, da se odstrani to, kar je za invalide škodljivo. Vlada naj enkrat zna, da so vojni invalidi žrtve vojne, iz katere je izšla Jugoslavija in da m-ora tem žrtvam izkazati svoj dolg hvaležnosti. Vsak invalid se pa mora zavedati, da stoji trdno za tak zakon, ki mu ne bo nudil le trenutno, za danes, da sa tako izrazimo, majhno ugodnost, jutri mu bo pa že- taista ugodnost v škodo. Kongres invalidov, ki zboruje sedaj v Ljubljani, naj povzdigne svoj glas in zahteva, da se uzakoni invaiiuski zakon — ne ta, ki leži sedaj v skupščini, nego tisti, ki ga izgotovi Udruženje in to takoj sporazumno z ministrom socijalne politike in na podlagi načrta iz leta 1922. Ta načrt se naj v skupščini uzakoni brez debat. Kajti, načrt, ki ga izdela Udruženje bo v prid vojnim žrtvam, kar je tudi v interesu države in se nima kaj prikrajevati. To je zadača današnjega kongresa invalidov. Bistvo invalidske zakonodaje. Stara invalidska zakonodaja je zgrajena po enem in istem kopitu: vsaka država je zaslužnim borcem — invalidom določila dosmrtne pokojnine (invalidnine), poleg tega pa jim je po možnosti preskrbela primerne službe, ki so jih po svoji sposobnosti lahko opravljali na pr.: pri upravi državnih posestev ali pa v kakem uradu. Veliki Napoleon je drugače cenil žrtve svojih Dohodov; zboljšal je njihov bedni položaj na ta način, da je pohabljene in iznemogle vojne žrtve zbral in nastanil do smrti v Invalidskih domovih, ker so uživale častno spoštovanje, v materijal-neim oziru pa niso imele nikakoršne potrebe, da bijejo boj za svoj življenjski obstanek; kajti država sama je poskrbela za njihovo dostojno življenje. Čisto drugega kova je današnja invalidska zakonodaja. Medtem, ko v tujih državah že davne obstojajo invalidski zakoni, imamo v naši državi le začasni invalidski zakon, ki pa ni nič drugega, kakor uzakonjene prejšnje uredbe. Pot do pravega zakona je pri nas s trnjem posuta, ker oni, ki so dolžni vstvariti invalidski zakon, niso pokazali dobre volje, da res hočejo zagotoviti vojnim žrtvam njihove pravice z zakonom. Mesto tega neprestane ankete, konference, vedno novi načrti invalidskega zakona, ki pa invalidom ne prinašajo nobene koristi. Toda večne ankete so vendar nekaj pokazale, namreč: da reševanje invalidskega vprašanja posega v vse panoge državnega ustroja in vsebuje razne probleme. Med temi sta najvažnejša finančni in gospodarsko socijalni problem, ki jih pa zadnji načrt invalidskega zakona vpošteva v zelo nezadostni meri. Jasno je, da mora država invalidu, ki je pri izvrševanju svojih dolžnosti napram njej brez lastne krivde pretrpel škodo, isto popraviti. Zato daje država odškodnino v obliki pokojnine, ki pa ne more bili nikakoršna nagrada za izgubljeni del telesa, pač pa samo priznanje za žrtve, ki jih je ta ali oni invalid doprinesel na oltar skupnosti državnih interesov. Pokojnina ja malenkostna in radi tega do sedaj nezadostna za življenje, država sama pa ne kaže nikakoršne volje, da bi jo povišala, ker so njene finance v slabem stanju. — treba je torej poiskati drug način, kako bi invalidi poleg pokojnine prišli do denarnih podpor. Ta način se zrcali v podelitvi raznih koncesij. Invalidom kot celoti, torej njihovim organizacijami naj država in samoupravna telesa podelijo koncesije itd.) v eksploatacijo. Od dohodkov1 naj bi organizacije! nakazovala denarne' podpore svojim članom. Razen tega bi mogla ta ali ona organizacija združiti posamezne člane v zadrugi za kooperativna eksploatiranja koncesij in bi s tem znatno razbremenile državo, obenem pa pripomogla invalidom do gospodarske osamosvojitve. Ako invalid doseže gospodarsko osamosvojitev ,kar je mogoče pred vsem s pomočjo zadrug, potem si je že: zagotovil eksistenco in ni več balast za državo; radi tega je dolžirost države, da z zakonom moralno in mateirijalno podpre z ozirom na lokalne potrebe ustanavljanje večjih ali manjših gospodarskih zajednic. S posebno metodo in taktiko je treba invalide vzgojiti za zadružno življenje: niti eden invalid, pa bil ta obrtnik, (poljedelec ali industrijski delavec ne sme ostati izven svoje gospodarske zajednice. V smislu finančnega in gospodarsko-socijalnega problema mora novi invalidski zakon izvršiti moralni in materijalni preporod vojnih žrtev. Vime naj invalidu vero v življenje in vzbudi v njem zavest, da ni izmeček, pač pa še vedno vreden član in aktiven sodelavec človeške družbe. Zakon naj nudi sredstva, ki bi invalide vsposobil za novo življenje in naj jim osigura socijalni in gospodarski položaj, kar pomeni: rešiti eno izmed najobčutljivejših socijalno političnih vprašanj v notranjosti države. * ~s“'Mö/(Op'"\e1\3'.3~ "d—- Važna dolžnost invalidskega zakona. V celokupnem invalidskem vprašanju zadaje težko brigo vprašanje tuberkuloznih invalidov, ki tlači s svojo silo celo kulturna človeško družbo, pred vsem pa države, ki so stopile v vojno; kajti njene strahote in dolgotrajno življenja v zemljankah izčrpalo je vojniku zadnjo rezervo fizične sile. Demobiliziral je na videz zdrav, toda ko je prišel domov in se oddahnil, je kmalu občutil posledice vojne: pograbila ga je tuberkuloza. V vseh vojskujočih se državah narašča število tuberkuloznih vojnih žrtev vedno bolj, kljub njihovemu izumiranju.. Zdravju in življenju človeške družbe preti torej velika nevarnost. Vprašanje: je le, kako odpraviti ta povojni bič, ali vsaj ublažiti njegove udarce? Vojskujoče se države so ubrale edino pot, ki so jo pokazale izkušnje, namreč: izolirati kolikor mogoče hitro tuberkuloz- ne invalide, jih koncentrirati na gotovem mestu in zdraviti takoj v začetku. V ta namen so zgradile moderno opremljene sanatorije. Zapadnim državam skuša slediti tudi naša. Ali še neurejene razmere v notranjosti države: in pomanjkanje finančnih sredstev so vzrok, da je pri nas vprašanje modemih sanatorijev za tuiberkulozmei vojne žrtve pravzaprav šele v povoju. Sanatorij na Golniku še vedno: ni dograjen, v Surdulici (Srbija), manjka še veliko do popolnosti, v Brestovcu pri Zagrebu pa še sploh ni drugega kot raztrgane barake. — Neobhodno potrebno je, da letošnji invalidski kongres reši enkrat za vselej vprašanje glede dozidave omenjenih sanatorijev in. pritisne na merodajne oblasti, da stavijo zato potrebne kredite na razpolago, pa jih naj poiščejo kjerkoli hočejo. * Nekaj misli ob invalidskem kongresu. Svetovna vojna je pretresla temelje družabnega reda in povzročila mnogo novih političnih, gospouarskih ter socijalnih vprašanj. Med siecinjimi zavzema po svoji važnosti prvo mesto invalidsko vprašanje:. Gigantski boj zavezniških in centralnih držav je končal z ogromnim številom vojnih žrtev, ki jih štejemo na milijone. S tako visokim številom vojskujoče se države sploh niso računale, poleg tega so pa posegle v boj brez pravega invalidskega sistema. Invalid se javlja v povojni družbi kot nov socijalni in ekonomski problem, ki sili državnike, socijologe in celo kulturno človečanstvo k resnemu razmišljanju o tem, kako naknaditi škoao, ki jo je invalid pretrpel brez lastna krivde pri izvrševanju svoje dolžnosti napram državi. To pomeni: vsposobiti vojno žrtev za delo, da postane zopet vreden član človeške družbe. Naravno je torej, da so vojskujoče se države resno: začele s proučevanjem invalidskega kot soci jaki ep-a in državnega vprašanja. Njegovo reševanje pa zahteva točno priznavanje invalidske duše. Invalidska duša je: svojevrsten psihičen problem. — Invalid ve, da je kot žrtev dolžnosti pohabljen, da je zapustil bolnico: brez telesnih udov in se vrnil med zdravo družbo. Težko mu: je pri srcu, ko vidi in občuti veliko razliko med njim in ostalo večino človeškega društva. Življenje mu je mučna prikazen, toži za izgubljenim delom telesa in v njegovem srcu se poraja zavist, ki ji sledi mržnja do zdravih, veselih in čilih ljudi. Z vidika invalidske duše zahteva oskrba vojnih žrtev dvojno smer: moralno, ki stremi za tem, da vzbudi v invalidu vero v boljšo bodočnost življenja, torej da zdravi ranjeno dušo in materijelno, ki zasleduje cilj ustvariti vojni žrtvi možnost za delo in zaslužek z ozirom na njeno duševno in telesno: sposobnost. Oskrba invalidov v omenjenih smereh prepuščana je pri nas samo državi, ki pa v to svrho ne razpolaga z dovoljnim! sredstvi. Medtem, ko je v zapadni Evropi smatrala kulturna družba za svojo dolžnost, da priskoči pri reševanju invalidskega vprašanja državi na pomoč, je pri nas daleč zaostala, saj je že pozabila na strahote vojne in surova realnost je uničila pri gotovem delu naše javnosti vsak plemenit čut do vojnih žrtev. Smoter zaščite. Pri zaščiti vojnih žrtev je treba vzeti v obzir okolnosti, ki dado celemu vprašanju res pravi smoter za koristno, pravična in dalekosežno regulacijo. Vprašanje ni zvezano samo s kratko povojno dobo, da se da urediti z začasnimi odredbami in hipnimi pomočmi, ampak posega daleč v življenje. Vpoštevati je treba vse prilike položaja, ako se hoče spraviti vse v sklad z nujnimi življenjskimi potrebami. Vojne žrtve so nestalne in stalne. — Med nestalne prištevamo začasno invalide, poleg teh pa lahko tudi vojne sirote in vdove. Vsi ti so navezani na začasno:, a vendar izdatno pomoč, posebno sirote. V tem pogledu je pri nas že skoro vse zamujeno. Tekom povojne dobe je današnja slaba zaščita med sirotami in vdovami že veliko uničila. Začasne invalide pa seveda prizadela v toliko kot trajne. Treba je vpoštevati, da voj. sirote doraščajo. Polagoma se bodo na ta ali oni način osamosvojile in ne bo treba zanje več državne zaščite. Toda pod kakimi pogoji jbodo dorastlei, in zmožne samostojnega življenja? Za nje ni danes vzgojevališč in prave skrbi in pomoči, ki bi nadomestila dajatev in skrb očeta. — Država jim ne nudi po obstoječih zakonih prav nič. Iz česa pa naj vdova z mnogobrojno družino, ki poleg nje tud sama ne more nič zaslužiti, pošteno preživi in vzgoji otroke sirote. Ako nima nobenega imetja, kar je piri nas po pretežni večini, ker je največ delavskih slojev, mora stradati z otroci vred in jih prepuščati brez vzgoje, ki zahteva razna sredstva. Poleg vsega pa propadajo vsi skupaj telesno v bolezni, ki povzroča prerano umrljivost. Pri vprašanju sirot in vdov ne pride v poštev prav nič današnja mala pokojnina, temveč treba je zaščite, da se jih pošteno vzgoji in bodo kot odrasli zmožni za samostojno preživljanje in neomadeževani. Treba jim je nuditi ustanov v zavodih in jim nuditi oskrbo pri učenju, bodisi v šolah, delavnicah ali pri obrti. Na ta način bodo mogli kaj postati. iiniimiiinmi 11111 i.iiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiin Toda danes je že mnogo zamujenega. Za stalna vojne žrtve pa smatramo trajne invalide. Za nje je danes glavni smoter redukacija. Edin namen je, pripraviti jih zopet do poklica, potem pa jih prepustiti lastni usodi. Na ta način bi postala zaščita tudi za nje polagoma nepotrebna. Saj takih itak ni dosti, ker pridejo v poštev le težji invalidi, srednji in lažji pa lahko izvršujejoi prejšnje poklice naprej in jim ni treba nuditi nič več. Treba pa je vpoštevati, da vakega, ki ima le količkaj hibe, ovira ista pri delu in da je izpostavljen posledicam. Ni zadosti, da dr- žava stalnega invalida, ako je zmožen sam živeti popolnoma zapusti. Tudi ni zadosti, ako mu stalno nudi le malo pokoj-ninico. Ako pogledamo današnje točke zakona, vidimo, da vodi vsa zaščita to je zdravstvo, učenje, dajanje zemlje, trafike, koncesije, podpore in drugo le toliko daleč, da se otrese invalidov. Na ta način bi polagoma izginili domovi in vsa nadaljna skrb. Toda vojni invalidi bodo s svojimi večjimi ali manjšimi hibami shirali, postali bodo stari in onemogli. In takih bo veliko. Ali naj gredo takrat prosjačit? Ljudje, ki imajo telesne hibe, postanejo poprej obnemogli. Imeli bomo mnogo hi- ralcev. Zato jim je treba zasigurati starostno zavarovanje. Tudi za slučaj obne-moglosti in revčine je treba nekaj uzakoniti. Predvideti je treba hiralskih domov, starosbie pomoči in oskrbe. Čisto gotovo si ne bo mogel marsikdo v svojem poklicu pridobiti sredstev za preživljanje na starost. Modema zakonodaja pa ne sme prepuščati tega bodočega zla. Stalni invalidi potrebujejo stalne zaščite, ki mora segati v konec njihovega životarjenja, drugače je pa pri nestalnih vojnih žrtvah, ki bodo izginile, danes pa jim je treba nujne opore, da se povzpnejo. Kongresistom na znanje. Odbor, ki vrši predpriprave za IV. invalidski kongres v Ljubljani objavlja sledeče podrobnosti o poteku dni kongresa. Prihajanje delegatov in gostov bode dne 13. junija cel dan in 14. junija dopol-dne. Na kolodvoru se vrši stalna služba sprejemne sekcije. Člani, ki bodo vršili to službo, bodo imeli invalidske značke s kokardami. Vsi reditelji nosijo kokarde poleg značk. Vsak delegat dobi malo državno trobojnico z napisom »U. R. I. IV. invalidski kongres Ljubljana« in legitimacijo s svojim imenom, v kateri je objavljen tudi dnevni red kongresa. Reditelji popeljejo došlece po preskrbljenih stanovanjih. Stanovanje mora plačati vsak udelež-nik sam. Hrano si naroči in plača vsak poljubno. Pisarna Izvršnega odbora udruženja vojnih invalidov se nahaja v Šentpeterski kasarni, kjer dobijo kongresisti vse po-trebne informacije. Dne 13. junija t. 1. zvečer ob 8. uri se vrši skupni neoficijelni prijateljski sestanek delegatov na vrtu restavracije »Zvezda« na Kongresnem trgu. V slučaju slabega vremena se vrši tak sestanek v notranjih prostorih restavracije. V soboto dne 14. junija t. 1. zjutraj bo zadnja plenarna seja središnega odbora v dvorani »Kazine« (Kongresni trg, I. nadstropje). Popoldne istega dne bo predkonfe-renca delegatov in priprave za kongres. Zvečer istega dne zopet neoficijelni sestanek (prostor se javi na zborovanju.) V nedeljo dne 15. junija t. 1. ob 8. uri bo otvoritev kongresa, ki se vrši v dvorani Kazine. Dnevni red je objavljen v listu in v osebnih legitimacijah. Zvečer v nedeljo dne 15. junija t. 1. ob V^O uri se vrši slavnostna predstava v počaščenje IV. invalidskega kongresa v Narodnem opernem gledališču. Vprizorila se bode »Pikova dama« od Čajkovskea-a. Udeleženci kongresa imajo 50% popust, ako naroče karte zadnji čas do sobote dne 14. t. m. opoldne. Javiti se morajo v pisarni izvršnega odbora, ali v kongresni dvorani enemu izmed navzočih odbornikov izvršnega odbora, ki imajo javiti naročila tov. Sterletu. Nadaljni potek kongresa bo v isti dvorani po dnevnem redu, dokler se ne izvrši. Po kongresu bodo za udeležence, ki bodo ostali v Ljubljani, ali si hoteli ogledati druge kraje Slovenije na razpolago vodniki po posameznih skupinah. Projektiran je po možnosti »izlet na Bled za torek 17. ali sredo 18. junija. Vse nepravilnosti, ali eventualne pritožbe naj se podajo pisarni izvršnega odbora. Jemati cyMapan nperjie/i- Ttanac je IV. HHBa^H^CKH KOHrpec Ae^erara ue^e seMJbe y Jienoj JbyßjbaHH. Oea je roAnna y Aoöpoj nojioBHHH Mecra, oa KaAa cy najöojba Aepa AOMOBHne ynpaa cBoje ocymene ohh y no-jiHTHuape, Aa hm peryjminy ühxob HeoneKHeaHn HSBanpeAan couHja;iHH nojicmaj t. j. Aa hm crBope HajnpocTHje yoioße sa jkhbot sa oApncette oca-Kahenor xejia. Hncy HHBajiHAH, counja^HH 6eA-hhuh ca yjinue, ohh cy xeprse CBecno npHnere oa uexHne aa iteroßo Aoöpo, aa iteroBy oioßoAy, 3a fberosy eKOHOMCKy neaaBHCHocr. Eto OAatJie nomxH cy Moju ApyroBH KaA cy nocraBHXH enoje aaxreße, KaA cy npoKJiaMOBaxn CBoje npaßo. OpHpoAHO je KaA nocrojn npano, Aa ce CTBapajy OAMax h öpanHOUH. Ko nnje enoeoöan hxh ne yMe Aa öpann CBoje npaso, nuje Aocrojan hh Aa ra HMa. Ajih h3 HapouHxnx oöanpa, npeMa jeAHHcrsy, caHnpafty noexe paxHHx npHJiHKa h x. n. nacxynnjia cy HSBecna öaxaHCHpafba y HHBaxnACKHM peAOBHMa. floKy-uiaxo ce ca anexoM na pasyM n cpue, nnje ynajiujio. FlpoAyxcHJio ce HCXHuan>eM aaexyra, jom tirafte, npemjio ce y GAßpany npasa, nnje ce aohmo AO peay^xaxa noBOJbHnx, axu nocjie-Afoa roAHHa Aonexa naM je h cepBHxan exas. HeKa 6yAe. Hhko ce Hebe ocytjHBaxH, pasne mcxoac cnpoBOAe h paann jbyAH. Ajih Kajia cy ce npemxe ese xe (Jmae, na ce nnje HMaxo yenexa, naMehe ce nuxaite: mxa caA? JeAHa je KOHCxaxHunja ancojiyxno nyxina. UeHXpaxHe cnxe yHnaine mhoxo saxa h3mh h h nauiHM caBesHHUHMa. HeManKa 6h npHHyi]axa Aa penapnpa CBojepynHe pymeBHHe y Harnoj aeMjbH, ByrapcKa 6h ocyl)eHa Aa nxaxn CBoja SBepcxBa nouHHjeHa npeMa nauieM HapoAy. H npaßo je. Axh nexa he Aanac A3 paAe hhb3xhah, paxna cnponax h nopoAHue norHnyxHX paxnHKa, KaAa ce aa mecx roAHna noexe ocxo6ol)eH3a HHXHMa? Hnmxa hobo, HHmxa Apyrojannje. Hanac je MOMenax, ne bhuic Aa ce xpaxen hob hhb3-XHACKH 33K0H, K3A je 33 LUCCX XOAHHa OHajHHX Myua noMpxo h noKona^io noxoBHHy nauinx ÄpyroBa, Beh Aa hhb3xhah noexase hob cBoj aaxxeß a xaj je: penapHpame rpexosa cbccho ynHHbeHHx oä Apn