St. 56 Poštnina plačana v gotovini (Cesto correnti con la pasta) ff V Trstu« v torek 7. marca 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik zhaja, izvzemši pondeljek, vsak dan zjutraj. Uredni W AsiSkega št. 20, L nadstropje. Dopisi naj se v * pisma se ne sprejemajo. rokooN* r " *• „ " Štefan Godina. — * ' i .. . . —most Naro? znaša za mes^- * ~ , icta L 32.—, In celo i Za inozetr - > >ue več. — Telefon uredništva in uprav >7 Zunanja politika Maleentente Posamezne številke V Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent« osm tnice, in zalivale, poslanice in vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st. beseda, raajnanj pa L 2 — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica «y. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-07- Češke »Lidove Noviny« so priobčile te dni članek, ki jim je došel iz Rima, z na« slednjo vsebino: Naloga Male entente in njen pomen za pc-mirjenje razmer v Evropi postajata vedno jasnejša. Jasno je, da njen pomen v evropskem zboru stalno narašča. Ta sisten je politično močen že zato, ker ne predstavlja le slučajne improvizacije in tudi ni postal le iz povojnih potreb kot zgolj posledica mirovnih pogodb, marveč se je zasnoval in začel že v času našega gibanja za csvoboditev med vojno. V Rusiji je profesor Masaryk, kot predsednik narodnega sveta, skupno s poslanikoma Romunske in Srbije v Petrogradu, kakor tudi s profesorjem Grabskim, zarisal temeljne Črte tega stalno poraščanje mednarodne pomembnosti Male entente. V zapadni Evropi so s simpatijo sprejeli ta pojav. , Kar se tiče notranje sestave Male entente, so se vsi ministri za zunanje stvari posameznih njenih držav -— Take Jonescu, Pašić in dr. Beneš — udeleževali razprav z velesilami. Ali okolnost, da je od teh državnikov ostal v svoji funkciji kot minister za zunanje stvari drugih držav potisnjeni v njegov ugled v inozemstvu podprt še s temt da je postal tudi ministrski predsednik — ta okolnost je avtomatično dovedla do tega, da se mu je pripoznala funkcija prvega govornika, ne pa da bi bili s tem ministri zt zunanje stvari drugih držav potisnjeni v ozadje. Ohranili so tudi nadalje svojo ne- bodečega političnega sistema, ki so javno, odvisnost in svoje pravice, ki jim gredo manifestirali zanj tudi na znamenitem ] primerno njihovemu pomenu na mednarod-zborovanju v Kijevu koncem leta 1917. V | nem forumu. istem smislu sta delovala tedanji generalni tajnik narodnega sveta dr. Beneš v Parizu in general Štefanik. Mirovna pogodba z Madžarsko in pa karlistična nevarnost sta potem še utrdila to zgradbo vojnega časa in tako se je pod imenom Male entente predstavil Evropi ta novi politični sistem Srednje Evrope. Razmerje te politične konstelacije do Italije ni bilo nikeli dovolj jasno. Z ene Člani Male entente niso imeli doslej v svojem naziranju o mednarodnih vprašanjih nobenega vzroka za razlike v mnenju in njihov skupni sovražnik, habsburški mo-narhizem, jih je še bolj zbližal medsebojno. Za Malo entento pa ni bilo brez pomena, da je v vprašanjih, ki se tičejo nje, vrhovni svet odločal brez nje. Samo ob sebi razumljivo je bilo, da posamezne države niso strani je Italija simpatično sprejela ta proti Priti do samostojnega zastopstva vrhovnem svetu. Ali istotako razumljivo je bilo, da ne bodo mogli odrekati zastopstva skupnemu njenemu sistemu, njeni združitvi v enotnost interesov. Bliža se trenutek, ko vzpostavi habsburške dinastije naperjeni tistem, ker se v tem program Male entente krije z onim Italije; ali kočljivo točko za Italijo sta tvorila udeležba in jačenje pozi-lf , „ n , , T . cije Jugoslavije, ki ima z Italijo še vedno! ^o morali v Parizu m Londonu raznu-nerešen jadranji*-! račun. Politika konta I sl'a?1 ° tcm; P^vicno, aRo se soonio-Sforze je znala najti .modus vivendi« ita-j čanje v srednje-evropskih vprašanjih more lijanske zunanje politike z ono Male en- šc, nadalje odrekati trem državam, ki so se tente ter dogovor z Jugoslavijo. Padec I udeleževale skupne vojne m katerih skup- Sforze, odhod Trumbica in spremembe na vodilnih mestih zunanje politike obeh držav niso ostale brez vpliva na razmerje med Italijo in Malo entento. Smer Della Torrette se je cstro odmaknila od smeri na moč presega ono Francije? Nič ne škodi, če se to načelo ne uveljavi takoj prvikrat. Je le vprašanje časa, kdaj pride do udejstvitve tega zastopstva. Sedanji čas je posebno ugoden za utrdi- Sforze in s tem tudi Male entente. Proti tev pozicije Male entente v evropskem zboru držav. Uspeh potovanja ministrskega predsednika dr. Beneša pomeni uspeh vse Male entente in je vstop v zbor velesil. Velevplivni Poincare je že pridobljen za mirovna misijo Male entente in angleška zunanja politika ne bo stavljala na pot nobenih zaprek, če Mala ententa nekoliko tej politiki so iskali člani Male entente utrditve razmerja do svojih starih prijateljev. Prihod Skirmunta je pomenil za Poljsko novo orijentacijo, ugodno za Malo entento. Razumljivo je, da so v Londonu in v Parizu to strnitev sil Srednje Evrope zasledo- vali z živahnim zanimanjem in opažali so poraste! drugega podpredsednika pa musliman dr. Halil beg Hrasnica s 124 glasovi Za tajnike so bili zvoljeni: Vojislav Ja-njič, radikal., Janko Rajar, SKS, musliman Husein Alić in demokrat Radoslav Agato-nović. Nato so bile izvršene volitve v veri-fikacijski, imunitetni in finančni odbor in v odbor za prošnje in pritožbe. Vprašanje prometa z valutami in devizami BELGRAD, 5. Stanje na belgraski borzi je štacijonarno. V zadnjih dveh dneh sta bila sklenjena eden ali dva zaključka. Trgovski in finančni krogi, ki so v veliki meri prizadeti pri borz* špekulacijah, so pobiti in deloma ogorčeni radi strogih odredb finančnega ministrstva k pravilniku o prometu z valutami in devizami. Večina bel-grajskega tiska pa pozdravlja korak finančnega ministra z veseljem, posebno se zadovoljava s prepovedjo uvoza luksuznega blaga. Na drugi strani pa je belgrasko Vdruže-nje bank napelo vse sile, da skuša izpod-biti veljavo najnovejšim naredbam flnan čnega ministrstva. Izdalo je tudi protest, v katerem med drugim pravi, da je z najno vejšimi naredbam i onemogočena vsaka transakcija deviz in valut in s tem onemc? gočena tudi vsaka izvorna in uvozna ki:p čija. Proti protestu Udruženja belgradskih bank je izdalo finančno ministrstvo obširno poročilo v katerem pobija ugovore bank in pravi, da so devizne in valutne kupčije med posamnimi bankami kot takimi zabra njene tedaj, če se vrše zgolj v spekulativne svrhe, dovoljene pa so na račun komi tentov. Konferenca ▼ Belgr adu od goden a do 15. t. m.? BELGRAD, 5. V zadnjem hipu se javlja da obstoja možnost odgoditve konference v Belgradu do 15. t. m. Predvsem bi lo bila želja čehoslovaške delegacije, ki ni še zbrala ves potrebni material. Razen tega pa bi bila potrebna odgoditev tudi zaradi demisije poljske vlade. Italija Reško vprašanje. — Stališče vlade RIM, 6. Italijnska vlada je poslala na Reko kom. Castelli-ja kot svojega zaupnika. Njemu je poverjena naloga, da stopi v stike s posameznimi reškimi strankami in pripravi pot za sporazum, tako da bi se ustanovila močna koalicijska vlada in bi se v mesto povrnilo normalno življenje. Vlada se hoče držati rapalske pogodbe in vsled je ravnovesje v proračunu in to bomo dosegli le s postopnim skrčenjem državnih izdatkov. Vedno v skrbeh radi kritičnega gospodarskega položaja v državi je naslovil zakladni minister tudi okrožnico na vse ministre, kjer opozarja tovariše na potrebo zmanjšanja števila avtomobilov v službi raznih državnih uprav. Številne odredbe, ki so bile izdane radi pogostega zlorabljanja teh občil, niso dovedle do danes do povolj- kom. Castellija za italijanskega poslanika na Reki. Do tedaj ima vlada namen ukreniti več temeljitih odredb za vzdrževanje reda in miru. V ta namen je podvojila število orožnikov, ki bo znašalo 1200 mož mesto 500. Uvedlo se bo tudi strogo nadzorovanje meje, tako da se prepreči pritok nepoklicanih oseb, katerih prisotnost na Reki bi znala postati nevarna. Orožje, kar ga je na Reki, se bo pobralo in zaplenilo. Preteklo soboto je obiskal ministra Schan-zerja jugoslovenski poslanik v Rimu Anto-nijevič. Po sestanku je minister za zunanje 'zadeve izjavil časnikarjem, da ni Jugoslavija izročila povodom reških dogodkov {italijanski vladi nikake protestne note. Jugoslavija zahteva slej ko prej popolno izvršitev rapallske pogodbe. Sirc-ški za pošto in brzojav genovvke konference: 12 miljonov lir GENOVA, 6. Minister za pošto in brzojav je zahteval 12 miljonov lir za uredbo pošte in brzojavnih naprav za konferenco v Genovi. V tem oziru so že skoro končane vse p-iprave. Nove direktne brzojavne in telefonske proge med glavnimi mesti Italije so že popolnoma v redu. Te dni bo tudi vzpostavljena direktna brzojavna zveza med Trstom in Genovo. Konference se bo udeležilo skoro 600 časnikarjev, ki bodo imeli v palači Pctrone svoje posebne urade, od koder bodo lahko direktno telefonirali v vse evropske pre-stolice. Sprememba v vodstvu tiskovnega urada RIM, 6. Kom. Senise je odložil vodstvo tiskovnega urada v ministrskem predsed-ništvu. Na njegovo mesto je bil menovan dr. Jos. Antonelli. Potrebe za varčnost v javnih upravah. — Dve okrožnici zakladnega ministra RIM, 6. Zakladni minister je izdal okrožnico, kjer poziva vse javne uprave na največjo varčnost pri upravljanju proračunskih fondov in najstrožje omejitve pri določanju izdatkov. Nadalje pojasnjuje x>leožnica, da bi bili vsi ukrepi za zvišanje dohodkov državne blagajne zaman, ako se ne bo zajezil tako izdatkov, ki so se v zadnjih mesecih posebno razpasli. Predpogoj za ugoden gospodarski polažaj tega ne priznava oblasti nove revolucio-. nih uspehov, narne začasne vlade. Zanella je odstopil le J . .. zase, dočim obstaja skupščina dalje. Kom. t Demisija predsednika poslanske zbornice Castelli bo skušal pridobiti vse stranke ^6- De Nikola je odpotoval v Neža to, da se skupščina čim prej skliče in da apel j. Pred odhodom je podal ostavko od izvoli novo postavno vlado. Čim bo nova predsedništva poslanske zbornice, vlada sestavljena, bo vlada imenovala j_____ Ju josiavija Narodna skupščina. — Izvolitev novega predsednika. — Gospodarske organizacije Slovenije protestirajo proti moratoriju BELGRAD, 5. V smislu novega, z 2. t. m. veljavnega skupščinskega poslovnika je narodna skupščina na predvčerajšnji plenarni seji izvolila novo predsedstvo in volila nove člane v razne odbore. V prostorih predsedstva narodne skupščine je bila poprej konferenca klubovih načelnikov. Te konference so se udeležili šefi vseh parlamentarnih klubov. Namen konference je bil doseči sporazum glede volitev predsedstva in članov odbora. To konferenco je posetil tudi načelnik Jugoslovenskega kluba dr. Anton Korošec in je na njej zahteval, da se odstopi eno predsedniško mesto njegovemu klubu. Ker so ostali klubovi načelniki izjavili, da ne morejo ugoditi tej zahtevi z ozirom na to, da določa posiov-nik samo dva, ne pa treh podpredsednikov. Korošec pa je dalje izrazil željo, da njegov klub sprejme to podpredsedniško mesto z ozirom na važne reprezentacijske in manifestacijske svečanosti, pri katerih hoče biti zastopan tudi Jugoslovenski klub. Na konferenci je bil končno dosežen spo-razum, na podlagi katerega je bilo potem v seji izvoljeno predsedništvo narodne skupščine oz. člani v posamezne odbore. Pred prehodom na dnevni red je tajnik prečital protestno resolucijo gospodarskih organizacij Slovenije proti zakonu glede odgoditve trgovskih plačil v inozemstvo. Po končanih formalnostih je zbornica prešla na dnevni red: k volitvam predsedništva in članov raznih odborov. Predsedstvo je prevzel najstarejši član zbornice Milorad Vujičić. Pri volit vi predsednika je bilo oddanih 191 glasov, dr. Ivan Ribar je dobil 149, Mihajlo Stojić 15, Ivan Mermolja 1 glas, 26 glasovnic klerikalnih je bilo praznih. Začasni predsednik je na to proglasil izid da je za predsednika zakonodajne skupščine izvoljen dr. Ivan Ribar, ki je bil od zbornice viharno pozdravljen in je takoj imel dajši govor, v katerem je očrt al naloge poslanca in zakonodajne skupščine. Za prvega podpredsednika je bil izvoljen radikalec Milorad Vujičić s 152 glasovi za fehoslovaska Češko časopisje za pomoč Rasij!. BRNO, 5. Ob priliki uradnega poročila sestanku med dr. Benešom in dr. Ninčićem pišejo «Lidove Noviny»: V prvi vrsti gre se daj za skupno poinoč Male entente Rusiji in ruskemu narodu. Čehoslovaška in Jugoslavija se čutite prvi obvezani, da pokažete celemu svetu pot, ki pripelje do rešitve ruskega vpra Sanja. Tekom sestanka sc je govorilo tudi tem, da Mali ententi ne bo prav, če bo Vrhovni svet tudi nadalje reševal vprašanja, ki se tičejo tudi Male entente, brez nje. V bo doče bo to sploh nemogoče. «Češko Slovo » smatra, da je sestanek dr Beneša in dr. Ninčiča najresnejši dogodek po sklenjenem premirju. Rusija Nove izjave dr. Ninčića o Rusiji. PRAGA, 5. Minister vnanjih stvari je ime o priliki svojega bivanja v Bratislavi pogovor z dopisnikoma «Prager Presse». Glede odnoša-iev med Jugoslavijo in Rusijo je izjavil, da je bila Jugoslavija vedno nevtralna nasproti sovjetski Rusiji. Ža Jugoslavijo je zelo težka in žalostna misel na posledice meščanske vojne v Rusiji m na strahovite posledice boljševi-škega režima. Jugoslavija se ni nikdar udeleževala nobene akcije proti sovjetski Rusiji, ju goslovenska vlada hoče ostati tudi nadalje nasproti nji neutralna, čeravno ji je znano, da je bila Rusija organizirala teroristično akcijo za porušenje sedanjega režima v Jugoslaviji Ta teroristična akcija ni uspela in vsak novi poizkus take akcije bi se ravnotako ponesrečil. Glede konference strokovnjakov v Belgradu je Ninčič izjavil, da se ne sme smatrali samo za politično manifestacijo, temveč bodo tudi njeni praktični rezultati velike važnosti za gospodarstvo. Ta konferenca se lahko smatra za eno etapo v strokovnih pripravah za konferenco v Genovi. Rusija bo zahtevala v Genovi pravno priznanje sovjetske vlade PRAGA, 6. Predsednik ukrajinske vlade Racoviko je izjavil praškemu dopisniku Rotterdamska, da bo zahtevala Rusija v Genovi pravno priznanje svoje vladavine in finančno pomoč za vzpostavo svojega gospodarstva. Racoviko je dostavil, da bodo vse ruske republike sestavile skupno zastopstvo za konferenco. Sovjetska vlada bo nudila zunanjemu kapitalu garancije, ki jih predvidjajo civilni in kazenski zakoni Rusije. Č; -rinova nota bivšemu italijanskemu ministru vnanph stvari RIM, 5. Listi objavljajo noto, ki jo je bil poslal ruski komisar za vnanje stvari bivšemu ministru vnanjih stvari Della Torretti spričo odgoditve konference v Genovi. Nota je naslovljena iz Rige dne 26. februarja ob 13'50 in se glasi: »Ruska vlada je doznala skoraj v očigled odhoda svo^e delegacije s presenečenjem, da je konferenca v Genovi od god ena, ne da bi bil določen rok za mednarodno konferenco. Ruska republika je gledala na to konferenco z vso resnostjo, ki jo zahtevajo vzroki njenega sklicanja, ki so jasno določeni v spomenici Lloyda Georgea od 4. januarja in ki so baje odobreni od drugih udeležencev na konferenci v Cannesu. Ruska republika je vsled tega imenovala za Člane svoje delegacije najbolj ugledne osebe v sovjetski vladi. Odtrgala jih je od važnih vladnih mest, poklicala jih je iz skrajnih toček Rusije in zveznih republik, porabila je ogromen čas za pripravo potrebnega materiala, ki naj bi Jil omogočil delegaciji, da se s čim večja koristjo udeleži reševanja vprašanj, ki so v programu konference v Genovi. Ruska vlada se je smatrala za upi ličeno pričakovati, da se udejstvitev sklepa, storjenega v Cannesu od ministrskih predsednikov po predidočih pogajanjih, tekom-katerih so se spravila v sklad nasprotujoča si stališča udeležencev na konferenci, ne bo odgodila. Ruska vlada ne more razumeti, da more biti odgoditev odvisna od tako slučajnih vzrokov, kakor je menjanje osebja pri tej ali oni vledi .Ruska vlada se je končno spričo nujnega značaja Lloyd Georgeove spomenice glede konference, »ko bi morala obnoviti evropski gospodarski organizem in splošni napredek vsega sveta«, ter narediti konec trpljenju miljo-nom ljudi vseh dežel, prepričala o nemo-gočnosti vsake odgoditve, ko gre za tako važno vprašanja, kakor je obnovitev Evrope. Ruska vlada je bila navajena slišati, da zavezniki posebno računajo na zvestobo svojih obvez, glede katerih so se zložili.. Takoj na dan po sklepu v Cannesu je postalo vprašanje udejstvitve storjenih sklepov sporno vsled izpremembe na vladi v eni držav, ki so se udeležile konference. To je omajalo vero v to, da se bo ta sklep končnoveljavno izvršil. Danes stavlja ministrska kriza druge zavezniške države na kocko usodo konference skoraj v očigled odhoda ruske delegacije. Ruska vlada si ni mislila, da se bo našla pred tako nestalnostjo političnih od-nošajev in ni predpostavljala, da bi mogla imeti izprememba oseb, prideljenih vladi te ali one države — in ta izprememba ne menja prav nič podlage njihove politike — kak vpliv na mednarodne obveze, sprejete pred vso javnostjo zmagovitih držav. In danes je vera v te obveze še bolj omajana vsled vesti vladnega časopisja o bistvenih izpremembah pogojev za udeležbo te ali one države na predvidevani konferenci, vesti, ki niso bile doslej uradno zanikane. Če bi se ti poizkusi uresničili, bi pomenili le zasmeh resnosti in ugleda sklepov, ki se bodo storili na mednarodni konferenci. Ruska vlada si dovoljuje po ugotovitvi omenjenih dejstev izraziti upanje, da bodo ostale zavezniške vlade zveste svoji prvotni previdnosti in da bodo pri novem določevanju roka konference primerno upoštevale vzroke, ki priporočajo kot sedež državo izven sovjetske Rusije, katere vlada nudi največje jamstvo za svojo stalnost, da se tako prepreči zopetna odgoditev radi višjih vzrokov. Sovjetska vlada mora zastavljati vse svoje sile v boju proti lakoti, ki je pritisnila v državi in proti posledicam štiriletne pogubonosne vojne vsiljene Rusiji, in si ne more dovoljevati luksusa, da prepogostoma menja svoje najbolj ugledne sotrudnike in da brez dela čaka izpremembe sklepov nestalnih vlad. Vsled tega si ruska vlada dovoljuje spričo oddaljenosti in razsežnosti svojih delegatov izraziti željo, da se obvesti vsaj tri tedne pred sestankom konference. Kar se tiče ruske vlade, se ona poslužuje pravice, ki gre vsaki državi, povabljeni na konferenco, in predlaga, naj se konferenca otvori dne 23. t. m. — Ruski ljudski komisar /a vnanje stvari Čičerin. Vorcvski o konferenci v Genovi in o pripravah za novo ofenzivo gen. Vrangla proti Rusiji LONDON, 4. Rimski dopisnik lista »Daily Herald*« je imel pogovor s predsednikom ruske delegacije v Rimu, ki mu je izjavil: »Mi smatramo, da so krivi odložitve konference v Genovi vzroki, ki jih zavezniki ne morejo odkrito povedati svojim narodom, ne da bi priznali pomanjkanje iskrenosti v svoji politiki. Odložitve ni krivo dejstvo, da zavezniški diplomati in izvedenci potrebujejo dolgo časa za proučitev nekaterih vprašanj, ki so na dnevnem redu konference. Od Versaiilesa dalje so ti diplomati vedno razpravljali o teh vprašanjih in mi ne moremo verjeti, da je Poincare tehniški manj pripravljen za * prvi predložen rok konference, nego so boljše-viki Pravi vzrok odgoditve se mora iskati diAigod. Mi vemo, da se sedaj vrše živahne priprave za mobilizacijo protirevolucio-narne vojske v Jugoslaviji, na Madžarskem in v gotovi meri tudi v Italiji Ta vojska šteje že kakih 30.000 mož. Njeni vojaki so dobro opremljeni. Glavni stan je v Karlovcu kjer se nahaja tudi Vrangel. Mi vemo tudi, da francoska diplomacija podpira Vrangela ki da namerava oslabiti naše zastopnike v Genovi s tem, da vrže Wran-gelovo vojsko proti sovjetski Rusiji v času, to bi se imela sestati konferenca. Ni samo Francija prizadeta pri tej po-ezL Mi vemo tudi, da je važna skupina 2edinjenih držav v stiku z Wrangelom in da so pogajanja dala že mnogo uspehov. Te informacije — je zaklji|čil predsednik ruske delegacije — smo C|;bili še-le pred nekoliko dnevi, toda updbn, da vam bo ahko dal v nekoliko dneh bolj podrobne informacije.« Iz Moskve se medtem javlja, da je Čičerin že odgovoril na brzojavko italijanske vlade, s katero se je ruska vlada obvestila o odgoditvi konference. Čičerin je dal izraza svojemu začudenju nad dejstvom, da se je konferenca odgodila, ne da bi se bil določil novi rok. Čičerin poudarja, da je sklicevanje na italijansko vladno krizo nezadosten vzrok za odgoditev konference in predlaga, naj se konferenca skliče defini- LONDON, 5. Daily Herald zatrjuje, da pripravlja Wrangel novo vojno proti Rusiji, v upanju, da bo tako dobil one ruske ladje, katere je Francija zaplenila po ponesrečeni krimski protirevoluciji. S temi ladjami bi; Wrangel pedvzel akcijo proti glavnim čr-nomorskim lukam. V Odesi je ljudstvo že podučeno o teh pripravah in tudi v drugih' mestih pričakuje javnost rešitve iz sedanjega položaja. Pri tem načrtu sodelujejo tudi člani družine bivšega carja. Med temi sta prva veliki knez Nikolaj in mati umorjenega carja. Poleg tega so pripadniki generala Petljure poskušali koncem februarja prodirati iz Ukrajine proti Moskvi. Sovjetska vlada je zvedela o teh nevarnostih in je Trocki že izdal proglas na rdečo armado, kjer nastopa proti temu novemu spletkarenju zapadnih držav, ki vabijo Rusijo na sodelovanje za gospodarsko obnovo Evrope, medtem ko pošiljajo na skritem svoje plačance proti nji. Sovjetska vlada bo morala zopet ukiniti razorožitev svoje armade, da nastopi proti temu hinavstvu. List vprašuje angleško vlado, če bo pomagala pri tem pustolovstvu in dovolila, da bosta Poincare in Beneš na tak način ovirala delo genovske konference. Izjave predsedaika ruske delegacije v I konca minulega februarja. V vseh teh pričakovanjih je vlada državne uslužbence kruto razočarala. V težka borbi za najetementarnejše življenske potrebščine se je obrnil v četrtek odbor tega gibanja na kve-sturo z redno prošnjo za dovoljenje za beračenje. Vo imela, na krovu štiriindvajset? topov. Med Filipovim nadzorovanjem nakladanja tovora, pri čemer je urejeval delo tudi njegov napvestejši prijatelj Kranc, ki je postal prvi pomagač, sta pretekla dva meseca. Naš junak je, kolikor mu je bilo mogoče, poskrbel, da je ■ imela Airtina udobno urejeno in meseca maja' \z «Utrecht» razpel jadra. Imel je naročilo ustaviti se v Cambrunu in Oylonu, nato pa i ta skozi Malacca ccsto in skušati priti v kitajske vode, kar je pri družbi zbudilo sumnjo, da bo naletelo pri Portugalcih na oster otpor. Moštvo Je bilo zelo številno; poleg tega le imel tudi rili p ma'>hno četo vojakov na krovu, ki so bili na razpolago superkargu, kateri fe hnel s seboj veliko denarja, da bi trgoval po kitajskih mestih, kjer niso dosti vrednosti j?olagali na holandsko blago. Lacfja je bila kar aaj&krbneie opremljena. Bila m mogoče naj- lepša in najbolj oborožena jadernica, ki jo je sploh kedaj pustila družba na pot in je bila poleg tega bogato natovorjena. «UtrecM» ije jadral z napihnjeni jadri in imel kmalu za sabo KanaL Zdelo se je, da bo vožnja srečno izpadla, kajti ugodni vetrovi so veli vso pot in pritirali ladjo že v bližino Rta dobre nade in šele zdaj je nastopila tišina. A mm a fe bila presrečna. V večermh urah sta se s Filipom sprehajala po krovu. Vseo-koli je bilo mirno in le valovi so rahlo poiu-mevali in se poigravali butajoč ob Ladjine stene — vse je vzbujalo vtis veličastno ubranosti zvezdami. «Čigavo usodo uravnajo te zvezde, ki so čisto drugačne kot one na severu?« je vprašala Amrna zroča v nebo in opazovala s trepetajočimi dragulji posut nočni svod, «m kaj neki pomeni padli meteor? Kak vzrok tiči v njegovem brzem padcu od nebes v neznane globine?* «Ti torej iščeš v zvezdah skrivnosten smisel Amana?» «V Arabiji polagajo veliko važnost na to — in zakaj ne bi? Samo radi hiči gotovo niso na nebu — zakaj potem?* «Da olepšat vajo svet Tudi imajo poteg tega oi pomen, i «No, pertem soglašaš z mano — da, i svoj pomen in naša usoda je skrita v n : Moja mati je bila onih, fd umejo brati iz ! zvezd. Ah J Zame pa so zapečatena knjigaf* «Ali ni bolje tako, Amina?» * Bolje? Ali je bolje pisati se po tleh z ljud-1 m* vred, ki so sebični in klečeplazni, ah je bolje živeti v dvomih in strahu lnot občevati z višjimi silami? Kaj ne hrepeni naša duša po ' onostraoostfr? Ali ne utripa naše srce vse ! močneje, če se zaveda, da obvlada moči, ki so drugim — — neznane? Ali ni tak ponos plemenit?* * Nevaren je — silno nevaren!« «In ravno zato je plemeni*. Saj se zdi, da hočejo zvezde z govorfti. Poglej ono svetlo, kako mi nsuigtfjeJ* Amiaine o« so bfle 5e nekaj časa uprte v nočno nebo; bila je motteča in FiKp je nemo stal ob njeni lisi* Nate je orMa k ograji in se nagnila nad zrcalno vodo. Id je bila vsa v mesečini «Ali mogoče priHccnje tvoja domišljija bitja, Amlna, ki žrve pod to gubajočo se modro gladino," ki se igrajo med koralnimi skalami in pletejo v svoje lase dragulje?*, se Je Filip naaaehnil. * Ne vem; toda čutim, da bi bilo tu spodaj prijetno živeti! Le spomni ae, Filip, na svoj sen. Kot si mi sam prav3 sem bila Uidi jaz tako biQe.» „ (Dalje). franjskem. Kmetica je imela prebodeno očesno jabolko. 2ensko je suniila krava v oko. Vsakdanje nezgode. Nedeljski zapisniki rešilne postaje in bolnišnice beležijo same padce. Prvi, katerega je doletela nezgoda, je bil pomorski kapetan Angel Coen, stanujoč v ulici Galileo Galilei it. 5. Kapitan je padel na parniku, kjer je uslužben, in si pri tem pretresel možgane. Tudi Ivan Gherdol, stanujoč v Rocolu na hribu št. 948, Anton Povh, stanujoč pri Sv. Ivanu št. 752, Enrichetta Gia-nettiejva iz ulica Giulia, in Alojzij Caharija, stanujoč v ulici San Cillino št. 77, so padli in si pri tem pretresli možgane. Vse omenjene osebe so bile odpeljane z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico. Razposajeni tržaški pobalini, Ivan Berdon se je solnčil v nedeljo na senenem trgu v bližini dirkališča. Tedaj so mu vrgli razposajeni pobalini v glavo kamen, ki mu je pretresel možgane. Berdon je bil odpeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v V. oddelek. Vesti z Goriškega Iz Rodika. Izginila je brez sledu 24. m. m. ob 9. uri zvečer 25 letna mladenka Karolina Zeleznik iz Artviž, službujoča tu v gostilni Race. Še danes ni" o njej ne duha ne sluha. Gorica, Goriška Slovenska Omladina v Gorici naznanja: Z o žirom na pritožbe od raznih strani, da se zavednim Slovencem ni poslalo vabil na prireditve 18. in 25. februarja t. 1., izjavljamo, da se opustitve vabil niso izvršile namenoma, ampak le vsled pomanjkanja točnih naslovov in točnega katastra slovenskih družin v Gorici in okolici in da so nam te pritožbe samim neljube. Izražamo pa upanje, da se prizadeta v ponovnem slučaju sami priglasijo še pred prireditvijo za vabilo, katero se jim v nobenem slučaju ne bo odreklo. Odbor G. S. O. Šolske sestre v Tomaju se zahvaljujejo za darove, ki so jih poslali za sirote sledeči: G. M. Lenarčič poštarica v Tomaju 50 lir. MiL g monsignor I. Valentinčič 100 lir, zbirka ČČ. g. duhovnikov na Bestanku v Komnu. Veleč, g dr. A. Požar 28*50 lir, občinski starejSine cb volit vi župana v Kopri vL Isti zopet 15 lir. Veleč. g. J. Kos, kurat v Štanjelu 20 lir. Vsem tem darovalcem se vodstvo zavoda š. s. naj-topleje zahvaljuje s prošnjo, da se ubogim sirotam ohrani še nadalje naklonjenost. Borzna oorotila* Tečaji« Trst, dne 6. februarja 1922. Jadranska banka •••••••••••••• 130 Cosulich .....••••••*••••>• 23 Dalmatia ...•••»•••••»«•••* 135 Gerolimicli I-130 Libera Triestina . . . ...........437 Lloyd •• Lussino 700 Blartinolich ••»••»••••••••*•• 130 Oceania 230 Premuda ...................345 Tripccvich .........................260 A m pel ca 590 Cement Dalmatia 385 Cement Spalato ................257 Tuja valuta na tržaškem trgu; ogrske krone......................—. 2.65 2.75 avstrijsko-nemSke krone •••••• —.32.— —.36 češkoslovaške krone ««••••• 31.—31.75 dinarji . .......................24,50.— 25.25 le j l .....................14.-.— 15 25 marke •*•*••••*«••«• 7 35.— 8.35 duJarU ••••••••••••• 18.50— 18.70 francoski franki..................172.25.- 172.75 švicarski franki ..............368.— .-374.-- angleški funti papirnati............83.20- 83 60 angleški funtf, zlati..............96.50.— 98.50 napoleonl..................77.25 77.75 Mali oglasi PESTUNJA se išče. Ulica 16, IV. nadstr. 447 PRODAM omaro, 2 postelji z vzmeti, nočno omarico, cfivan, 2 naslanjača, vse dobro ohranjeno. Via Istitroto 39, pritličje, Kolarič 448 SPALNICE od L 1800 naprej, kuhinje z ali brez mramora, stolice za gostilno in vrt. Skladišče pohištva, via Udinei 25. 449 POSTELJA se da v najem v sobi s prošlim vhodom. Scorcola S. Pietro 40, vrata 2. POROČNA SOBA, zračna, se da v najem. Na^ slov pri upravništvu. 439 SLUŽKINJA s spričevali se sprejme takoj. Corofieo 1, pri vratarju. 391 SLUŽKINJA« 25—30 lekia, vešča italijanščine in kuhanja se iiče za takojšnji nastop. Via Ruggero Manna 14, I, vrata 7. 44G POSESTVO v Zagrebu, ob Ilici obstoječe iz dveh hiš, se proda. V prvi hiši je gostilna, trgovina z mešanim blagom in trafika; v drugi velika vinska klet, hlev in zraven dve parceli za skladišče lesa itd. Stanovanje takoj prosto. Pojasnila daje I. Stor, Vodmat št. 16, Ljubljana. 441 SEMENA čebulčka, graha, istrskega česna, buč in semenski krompir na prodaj v via Commerciale št. 16, Peternel. 443 PEKOVSKI pomočnik se takoj sprejme. Ozira se le na dobro in stalno moč. Pekarna Mis-lej, Sv. Peter na Krasu. 444 HIŠA z dvema sobama, kuhinjo in nekoliko zemljišča se proda za L 13.000 Zg. Greta štev. 333. 445 SPRETEN kovač za štajerske vozičke se takoj sprejme. Mavec in Širca, Lokev pri Divači. 446 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema vsaki dan od 13—19. Via Udinc 12, pt. 331 POZOR MIZARJI! vsakovrstni furnir krnise se dobijo pri Ivan Kacin, Gorica, via della Croce 10 Pošilja tudi po pošti. 389 KOVAČNICA, lepro vpeljana, z vodno silo, z vso kovaško in kolarsko opravo, v zelc prometnem kraju, se da v najem ali tudi proda z vsem posestvom, miiTvnm in inventarjem. Natančnejše se izve pri lastniki: Rudolfu Bertoku, Rižana — Istra. 409 HIŠA, v vrednosti od 80.000 do 500.000, se kupi. Pojasnila v kavami Centrale, Kavčič Friderik. 419 IVAN KACIN« Gorica, Vta della Croce 10 (za Komom), izdeluje vsakovrstne hormonije za pevska društva, cerkve itd. popravlja in orgije in klavirje. Prodaja tudi na ~ ih obroke. Zahtevajte cenik. 388 NOVE POSELJE L 70.—, vzmeti 53.—, | žimnice L 45.—, volnene L 90.—, Nočne? omarice, umivalniki, chiffonniers, spalnice ? itd. po zmernih cenah v uL Fonderia 3. 46- ZLATO in »rebrne Icron« pl*£dm vc£ kot droff * kupci. Albert Povb, orar. Moralni 46 (v Hiiinf drvenega trga). 10 , POZORI Srebrne krone In zJato po najviljih cenah plačuje edini gro&ist BelUli Vita, Vic Madonnina 10. I. 16 STEKLENE ŠIPE vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan št. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 22 NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55.—, žimnice 40.—, umivalniki, nočne omarice, chiffoniers, spalne sobe od L 1900 dalje. Ford eri a 12, I. desno. 25 STARO ŽELEZO težko kupujem po L 18.—. A. Cerneca, Via Istitutto št. 8. 278 CUNJE kupujem po 30, staro železo po 20. Skladišče via Solitario 14. 51 ) v Celju s takoj prostim stanovanjem.} Pismene ponudbe pod „M. G. št. poštno ležeče, Celje, Jugoslavij. ^ MMnica Misle] Franc Trst — Vi« CaFpison 14 (133) prodaja barve, čopiče, laneno olje, povlake, kemikalije, zdravila, diSave, jesihovo kislino, milo, mineralne vode itd. po zmernih cenah. z velikim zelenjadnim in sadnim vrtom in oralom travnika v Zg. ŠiSki pri Ljubljani se proda. — Vili je nova, enonadstropna, moderna, s štirimi stanovanji posebno stavbo s pralno kuhinjo in shrambami. Lep-> je solnčna, kraj krasen ter izredno zdravo podn'1**'1* Stanovanje kupcu takoj na razpolago. — Cen: £ 1,050.000. Polzve se istotam pri g. Travnik-u, i! Šiška 41 (vila Angela) pri Ljubljani. Prvovrstni plugi 131 domačega solidnega izdelka po zelo nizkih cenah so na razpolago in ogled pri Kmetijski zadrugi v Trstu, via Rafflneria 7» Srebrne Krone fn zlato plačujem po najvišjih cenati ALOJZIJ POVH Trst, Plczza GaMdi št. z (prej Barriera) —— i Zastopstvo za Julijsko I rajino Erminno Morgenstein — T?sJ Via U90 PoOnis 3 21 '^sassmssBsar ta. peči in štedilnike po L 32 q, prosto na dom, plinove coke po L 40 q, drva po L 24 q. Marsiljski strešnik?, Za velike množine etne po dogovoru. DfiHlELE PlLLlil, Trst, Coroneo 25 7 Telefon 1306. plačam za §£U$IE ifl ZLAit^i. Lisičje, dihurjeve, vidrine, jazbečevo in zajčeve KOŽE plačujem po najvišjih cenah. 27 D. WINDSPACH, Trst, Via Cesara Battisti (Stadion) št 10, 1L nadstr-