j: . KUPUJTE i^JNE BONDE! Najslareiši [fBUKi slovenski dnevnik ' " " V Ohio ★ Oglasi v iem listu so uspešni AR NOS StWiPS ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio ★ Best Advertising Medium 2/ICTORV BUY WAR BONDS STAMPS ^^^^•r-LETO XXVm. t CLEVELAND, OHIO, SATURDAY (SOBOTA), SEPTEMBER 15, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 215 sija fK)dpira jugoslovansko zahtevo za Trst d nI ob!' g] ■i 'C D' (fabi se Nemčija Fordova družba je •¥ I 1 odslovila nadalinih '^mavila nesposobna za 50,000 delavcev "Orfočo vojno, se ne izvaja A.) papirju sprejeti program se jgnorira; obnavlja se industrije, katerih bi bila vojna nemogoča (Piše Herbert J. Seligmann za O. N. 1% ameriška osebnost, ki se je ravnokar vrnila pon(j. je v teku dolgega razgovora z vašim kores-tfi,. h da pripovedovala o opazovanjih, ki navidezno po-, ameriški vojaški kontrolni svet ni izvedel v Politike, katero so izdelali vojni, državni in za-iiiQgg ^ Department, ter gospodarska administracija za % politične smernice je bil odobril predsed- j enih držav sam. I^Gba načrtu je bilo Uničiti sposobnost iz drugič, odve- ''PfejuQ ^^ije vso industrijsko one, ki je ne-za standard v "G sme biti višji ^lasQ , '^0 osebnosti "ni \ "ič, da se izvede •^U rajh napram nem- ^^§9, If °^troinega sveta pod It) okrog Nemčije. ilf A la^ ti" e''' y s« o, \f-g'^ X A m 'i 10' / g I %4 J^^sprotno politika vo koMrol ^^cius Clay-em je , obtioy hrane v Nemčijo O industrij, brez jl- vojna nemogoča, gnoii/ industrijo umet-ter«' so ob- njim uradom kot druge okupacijske sile. Znani naciji še vedno na odgovornih mestih Niti ^»ni industrije razstre- enega erisi" pametne- 1 v ]\r častnika nisem D ne bi bil do tef nad tem, kar se lOv ,, in g . želgl priti do- indn.!^. nekoliko za-je obnove Nem- 'H tik, Pre: 5 ®® Nemci obrnili ^Usom hameriške poli-je kje 4' vzrokom. Pr- "lay je javno dejal, +,J?^ pod njim stradati INci ri= „„ u_.: _,.. Se bi mu očitalo, da ®ftici .''G bi da se boji, ako "dostojriegai" se utegnejo obrniti dj^ikar i častnikov žele "S? 'C?"'®'? P": ' vsled česar si ; spraviti ^ čim tudi ijj Tretjič, Robert radi svoje %. ^oboi v Vichy-u ie zdaj ame-' Svetovalec v Nem- je %(li tega je, da si v.-, ^erika v Nemčiji •>« ^^proH is pot obnove akcije. Ne le, da se tGŽke (jg, trije. Nobenega na- ^a bi mani npvar- Mnenje te osebnosti je, da utegne ta preobrat ameriške politike povzročiti težke in dale-kosežne zapletljaje na političnem polju. Ako bi se Zedinjene države po enem ali dveh letih umaknile iz Nemčije, bi bili temelji za zopetno industrij aliza-cijo Nemčije že položeni—in s tem tudi za zopetno nemško oborožitev. Kontrola industrije, ki je v polnem obratu, pa je nemogoča. Naglasil je naslednje: ravnatelji ne upravljajo tovarne. Obrat dela nadzorujejo oni, ki so na delu, inženirji, upravitelji, delavci. Napovedal je tudi velike ho-matije radi tega.Prepričan je, da prihajajo grenke in ostre pritožbe iz Belgije in Nizozemske, iz Češke, Norveške in Jugoslavije. V nekaterih krajih, mi je dejal, so nacisti še vedno na vodilnih industrijskih mestih. Eden vojaških governerjev mi je rekel, da bodo pri njepi ostali nacisti na poslu, ako so najbolj zmožni, da obratujejo tovarne. Največja preizkušnja te ureditve, v katepi ima vojaštvo vse v rokah brez vsake učinkovite civilne kontrole, bo prišla, ko bo oblikovan načrt za reparacije, prihodnjega 1. februarja. Komandanti bodo imeli polnomoč, da vlože svoj veto za materij al, ki bo imel biti odposlan. Vse kaže zdaj, da bodo zadržali vse, kar bodo le mogli, a narodom, ki zahtevajo reparacije, bodo vse odrekali. DETROIT, 14. septembra, — Ford Motor Co. je nocoj odslovila nadaljnih 50,000 mož, medtem ko se borba med delom in kapitalom, ki je nastala v zvezi z rekonverzijo industrije, hitro bliža svojemu višku. Henry Ford ml. je po od-slovitvi, katera je, povečala rastočo armado brezposelnih v prestolici avtne industrije, podal izjavo, v kateri je krivdo za položaj zvračal na "neodgovorne delavske skupine", o katerih je rekel, da ovirajo rekonverzijo industrije. Neki zastopnik CIO unije je nocoj rekel, da je bil sklep unij-skega odbora, s katerim se je odklonilo odobritev stavke pri Kelsey-Hayes Wheel Co., in postavilo voditelje stavke na zagovor, napravljen z namenom, da se napravi konec "divjim stavkam." FoVd Motor Co. je odslovitve, ki so bile odrejene pred današnjo, zvračala na stavko v Kel-sey - Hayes Co. tovarni. PREDSEDNIK TRUMAN NA POČITNICAH INDEPENDENCE, Mo. 14. septembra. — Predsednik Truman in njegova soproga sta danes dospela na svoj dom, kjer bosta prebila svoje prve počitnice, odkar je predsednik v Beli hiši. Ob povratku na svoj dom je predsednika pozdravilo 200 sosedov iz njegovega domačega mesta. Predsednik in žena sta potovala iz Washingtona z letalom, ki se je tekom 6-nrnega poleta ustavil v Pa-ducah, Ky., in Scott Field, III. V Kansas City sta dospela ob 8:03 zvečer. Predsednik je bil na svojem domu prošlega junija po zaključku konference v San Franciscu, ampak to pot bo ostal tukaj dalj ča- \ sa in samo počival. Med drugim bo obiskal svojo mater, ki biva v bližnjem Grandview; Mo. Njegova hči Margaret se nahaja tukaj že od junija naprej. Britske unije zahtevajo 40-urni delovni teden BLACKPOOL, 14. septembra. — Kongres tiritskih unij je danes na svojem 77. zasedanju zahteval, da se v industriji uvede splošni 40-urni delovni teden in da vlada podvzame energično akcijo za gradnjo stanovanjskih hiš. Delavski kongres je tudi odo. bril zahtevo za plačane počitnice širom britske industrije. Trgovsko ministrstvo je danes naznanilo, da je akcija za obnovo britske trgovine v polnem razmahu. Iz objavljenih številk je razvidno, da je Anglija v prvi polovici eno tretjino več blaga eksportirala kot pa importirala.. RUSI PREDL02ILI ZAHTEVO ZA DODEKANEZE, PRAVI POROČILO Z LONDONSKE KONFERENCE Sovjetski list obtožuje sestavo zapadnega bloka PLESNA VESELICA Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ bo nocoj imelo v avditoriju Slov. nar. doma na St. Clair Ave., svojo prvo veselico po dolgemu času. Za to priliko je društvo, ki je eno najstarejših in med največjimi, preskrbelo, da bo zabava za članstvo in njih prijatelje najboljša. Postreglo se bo z raznimi dobrotami, ki jih je mogoče dobiti, in za ples bo pa skrbel Pete Srnickov orkester. Društvo se priporoča za obilno udeležbo. GOV. LAUSCHE JE LAHKO OBOLEL COLUMBUS, 14. sept.—Gov. Lausche je bil danes nekoliko nerazpoložen, vsled česar je ostal v govei^nerski rezidenci in preklical vse konference v kapi-tolu. Governer pa ni v postelji. SELITEV BRIVNICE Mr. Joseph Somrak, kije vodil svojo brivnico na 16915 Wa terloo Rd., se je vrnil iz počitnic in sedaj je preselil brivnico nove, večje prostore na 15801 Waterloo Rd. Svojim stalnim in novim posetnikom se priporoča da ga obiščejo v novih prostorih MOSKVA, 14. sept. — Glasilo sovjetske vojske, "Rdeča zvezda", je danes priobčilo članek, v katerem je rečeno, da nekateri Angleži in Francozi delajo na to, da bi se organiziral blok zapadnih držav, s katerim se hoče izolirati Rusijo in druge države. Omenjeni list potem pripominja: "Carter Združenih narodov sveta ni razdelil v cone." , V članku, katerega je spisal Konstantin Hoffman, je rečeno, da ljudje, ki bi radi osnovali takšen blok, ignorirajo dejstvo, da "Zedinjene države in Rusija danes igrata vodilno vlogo v svrho organiziranja povojnega sodelovanja med narodi sveta." Beseda pesnika Otona Župančiča o Sovjetski Rusiji in Slovencih lek manj nevar- ® indv, . ^^domestile obrate Zarije. da __________ komisij, ^jo n ^hraniti nemško nekateri bri- '''^Oti >,'^iUžU; '■""liliji, "t* C}]3^siii Nemčija kot jez ® Ilu • • j® zatrdil, da je «» 6° "»bje v Nemčiji V Stikih z zuna- PRIJATELJSKA ZABAVA Dramsko društvo "Naša zvezda," ki je pred vojno priredilo marsikatero zanimivo predstavo na odru Slov. društvenega doma na Recher Ave., bo jutri, 16. sep tembra, počastilo svoje člane in prijatelje, ki posetijo zabavo, ka tera se bo pričela ob 3 uri popoldne in bo trajala do polnoči. Odbor je na delu, da bi se pri društvu zopet pričelo z dramatiko, in jutrišnji odziv na zabavi bo pokazal kolikšno je zanimanje med člani in prijatelji. Skupina, ki je tvorila to društvo, se je trudila za dramsko življenje v prijazni euclidski naselbini, in želeti je, da bi bila deležna podpore tudi splošne javnosti. Torej, ako želite dobre zabave v prijetni družbi, posetite jutri zabavo dramskega društva "Naša zvezda." Te dni smo čitali v nekem listu dolgovezno Urada ljubljanskega škofa Rozmana, v kateri je tik pred osvo-bojenjem Slovenije rohnel proti "brezbožnemu komunizmu" in opirajoč se na raznovrstne enciklike rimskih papežev, hujskal Slovence proti svojemu lastnemu osvobojenju. Kot odgovor na to skoro neverjetno blatenje slovan-stva se nam zdi govor, ki ga je imel 19. junija t. L v Ljubljani pesnik Oton Župančič, ki je na občnem zboru Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s Sovjetsko zvezo, izrekel naslednje besede: "Odprimo vsa okna na stežaj, odprimo jih na vžhod luči in zraku, da nam preženeta temo in zatohlost zadnjih let. Tudi vrata odprimo; Aleksander Sergejevič Puškin čaka zunaj, in Taras Sev-čenko, pozdraviti nas hočeta z dolgim spremstvom svojih naslednikov. Sprejmimo jih z odprtimi rokami. "Kakšna državniška zabloda,, ograditi petino zemeljske krogle z neprehodnim zidom in nam dopovedati, da je ves ta ogromni prostor kulturna divjina, torišče surovega materializma brez vsakršnih idealov, iz katerega mora vdreti k nam zanikanje dušev-nosti, uničevanja pridobitev zapadnega človeštva, zatiranje narodne zavesti in pogube slovenskega naroda. Slikati kipeče duhovno dogajanje in prerajanje vzhoda kot pogrezanje v azijat-sko barbarstvo, ki preti izpod-kopati in omajati več kot diati-sočletno zgradbo evropske miselnosti. "In tako modrost so nam tlačili v glavo prav tisto dobo, ko smo čutili najbolj nečloveško barbarstvo na lastni koži, ko so nam visoki kulturonosci rezali jermene iz hrbtov, ko je bila nad Slovenci sklenjena brezdušna sodba, ki bi jih bila čez noč za večno izbrisala s podedovanih tal, ako bi ne bilo to azijatsko barbarstvo s svojimi silnimi armadami rešilo nas in vse Evrope najstrahotnejše usode, smrti in suženjstva. "Res, ko bi bila ta petina nam prepovedanega sveta samo na pol podobna svojemu opisu, bi se morala že zdavnaj zadušiti v morju krvi in popisu razvalin. Mi pa smo vedeli in vemo, da tam raste novo človeštvo na osnovi bratskega sožitja vseh velikih pa tudi najmanjših narodov. Moskva je objela vse živo okoli sebe, strnila vse raznolike sile v veliko človeško enoto, v [kateri prispeva sleherna edini- ca po svojih posebnih lastnostih, sposobnostih in močeh k delu za skupnost in uživa plodove tega dela. To je bujno, polno-krvno življenje, kjer se gibajo roke v ritmu dela, ki ga favna znanstveni um in s katerega zveni pesem in klije umetnost. Tam se je ustvarilo mogočno sozvočje dela, znanosti in umetnosti, sozvočje, izvirajoče iz radosti in razlivajoče radosti na vse strani. "Da, kakšna zabloda, slovensko dušo, ki je od nekdaj hrepenela iz utesnjenosti in si iskala dopolnitve v slovanstvu, hoteti ločiti od velikega, čudovitega ruskega naroda, niatice slovan-stva, a ne omejeno šovinističnega, temveč občečloveško širokega, da imajo v njem prostora vse zdrave duhovne struje vsega sveta. Osiromašeli bi, ako bi še dolgo ostali izključeni od tega napetega toka duševnosti. "Sezimo hitro v roke našim tovarišem v Sovjetski zvezi, obogatimo se z njihovimi čustvi, mislimi in izsledki, z njihovimi novimi pogledi na življenj, z njihovimi najglobljimi sanjami. Mi pa ponesimo k njim Prešerna in Cankarja, in morda najdejo tudi v nas sodobnikih vsaj zrnce zanimivega in pažnje vrednega! "Gotovo pa je, da najdejo odkritosrčno tovarištvo in pravo ljubezen." ' LONDON 14, septembra—Splošen vtiš tukaj je, da je Rusija močno podprla zahtevo maršala Tita, da se Jugoslaviji prizna Trst in Istra. Istočasno se tudi poroča, da je Rusija na konferenci zunanjih ministrov predložila zahtevo, da dobi delež italijanskih sredozemskih posesti. Vtis obstoji, da bo Rusija zahtevala zase strategične Dodeka-neške otoke, ki leže ob turški obali. Svet zunanjih ministrov je danes povabil vse narode, ki so bili v vojni z Italijo, da predložijo svoje nazore z ozi-rom na sestavljanje mirovne pogodbe z Italijo. Opazovalci pravijo, da Dodekaneški otoki brez dvoma vzbujajo močno zanimanje Rusije, ker kontrolirajo južne dohode k Dardanelam, skozi katere gre pot iz Sredozemskega morja v Črno morje. Rusija je že od nekdaj želela dobiti kontrolo nad Dardanelami, ki zanjo predstavljajo vrata v Sredozemlje. Kakor znano, zahtevajo Dodekaneške otoke tudi Grki. Konferenca zunanjih ministrov je poleg povabila na države, ki so bile v vojni z Italijo, da predlože svoje nazore, povzala sedem narodov, da pošljejo zastopnike na ponedeljkovo sejo, ki bodo imeli priliko izraziti svoje mnenje glede nove italijansko-jugoslovanske meje, S to akcijo se je odprlo vrata vsem vprašanjem, ki se tičejo Italije in njenih kolonij. Na sugestijo kitajskega zunanjega ministra dr. Wanga Ši-čie, so bila poslana vabila zastopnikom Jugoslavije, Italije, Avstralije, Kanade, Indije, Nove Zelandije in Južne Afrike. Tako bosta imeli priliko predložiti svoje stališče tako Jugoslavija kot Italija glede Trsta in Istre, ki ju zahteva maršal Tito za Jugoslavijo. Kakor se razume, je Rusija podprla Titovo zahtevo za Trst in Istro, medtem ko obstoji vtis, da sta Anglija in Amerika za to, da bi Trst prišel pod mednarodno kontrolo. V komunikeju je rečeno, da se bodo diskusije glede Trsta poleg Jugoslavije in Italije udeležili tudi zastopniki britskih domini j ev. Rusija je predložil načrt za sestavo mirovnih pogodb z Romunijo, Bolgarijo in Ogrsko in da ona vztraja, da se te mirovne pogodbe vzame na dnevni red takoj po sestavi osnutka italijanske mirovne pogodbe. Kakor se poroča, je jugoslovanski kralj Peter baje opogumljen vsled pogovora, ki ga je imel z ameriškim državnim tajnikom Byrnesom, v katerem je Peter pozival Zed. države, da podprejo njegovo zahtevo za "razširjenje jugoslovanske vlade" in za za jamčenje demokratičnih volitev. Poroča se tudi, da je novo formirana španska vlada, sestoj eča iz v inozemstvu bivaj očih republikancev, prosila, da se ji dovoli zaslišanje na konferenci velike petorice. NOV GROB V SHARON. PA, ,V sredo zjutraj je po operaciji umrla Mrs. Theresa Nespor, rojena Yaklevich, bivajoča v Sharon, Pa. Zapušča soproga Joe, ki vodi garažo za popravo avtov, sinčka, pastorke, starše Mr. in Mrs. Pete Yaklevich, ki vodijo gostilno v Girard, Ohio, brata John v Vienna, O., in brata Anthony, ki se nahaja pri vojakih. Pogreb seje vršil danes zjutraj. Bodi ji ohranjen blag spomin, preostali družini pa izrekamo naše sožalje! NOVA DRŽAVLJANKA Mrs. Antonia Skozier Bambič, 15021 Thames Ave., je postala pretekli teden ameriška državljanka. Mrs. Skozier čestitamo, da se je potrudila da je sedaj Američanka! Kino gledališča zaprta. Vsled stavke filmskih operatorjev je včeraj moralo zapreti vrata 73 kino gledališč v mestu. Prizadeta so vsa gledališča, ki so raztresena po mestu, kakor tudi štiri manjša gledališča v sredini mesta. VEST IZ DOMOVINE Poznana Mrs. Albina Malova-sič, 391 E. 162 St., je v sredo prejela veselo sporočilo potom Rdečega križa, na katerega se je obrnila 27. avgusta, da je njena mati Marija Pirnat, ki je svoje-časno živela v Clevelandu, še živa ter biva v Ljubljani. SEJA PODR. ŠT. 5 SMZ Nocoj, ob 8. uri se vrši seja podr. št. 5 Slov. moške zveze, v sobi št. 4, staro poslopje Slov. nar. , doma na St. Clair Ave. SANS. Prošene so tudi druge podružni- VEST IZ NOVEGA MESTA Mrs. Josephine Levstik, 1218 E. 172 St., je pred tednom dni poslala kablogram svoji hČeri Almi Zupane v Novo mesto, od katere ježe prejela odgovor, da so ona, John Zupane in otrok zdravi. ce, da se udeležijo te seje v velikemu številu. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 15. septemb'ra, M .ENAKOPRAVNOST" , Owned and Published by AKKBIOAll JCGOSIiAV PRINTINa AND PUBUSHINO CO. fSSl BT. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-13 lasued Every Day Except Sunday# and HoUdayi BUBSCRIPnON RATES.^CENE NAROČNINI) By Oftrrler in Cleveland and by Mall Out of Town: KPo raznaSalcu y Cleveland In po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) ftor Half Year — (Za pol leta) ________________ For 3 Month« — (Za ■ mesece)______SM By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po poStl V Clevelandu, Kanadi In Mehiki): For One Year — (Za celo leto) ___________ For Half Year — (Za pol leta) _________ For > Month# — (Za • meeeo#) , _ 4.00 . ue For Europe, Boutb America and Other Foreign Countrlee: (Za Evropo, Jutno Ameriko in druge Inozcmmke driavo): For One Year — (Za celo leto) ..................................................._$#.00 For Half Year — (Za pol leta)----------------------4JS0 entered m Becond Clasa Matter April 26th, 1818 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March Srd, 1878. J. van Galen (O. N. A.): NIZOZEMSKA IN REPARACIJE v trenotku, ko so se v Londonu sestali zunanji ministri velikih sil, je zanimivo slediti razpravam o zahtevah reparacij različnih narodov. Na Nizozemskem se je v zadnjem času zelo poostrila debata, kaj naj zahteva ta dežela za kruto nemško okupacijo, ki je trajala preko 4 let. Splošno prevladuje mnenje, da se bo razpravljalo v Londonu poleg vsega drugega tudi o teritorij alnih vprašanjih, o zahtevah reparacij napram nemškemu rajhu ter o svobodi velikih evropskih vodnih cest — politika, katero močno zagovarja ameriški predsednik Truman, kot je povedal po svojem povratku iz Berlina. Poglavitno vprašanje na razpravi na Nizozemskem je to, ali naj zahteva dežela odškodnino v ozemlju za one predele, katere so Nemci preplavili in tako opustošili za dolge dobe. Preplavljen je bil približno deseti del vse površine Nizozemske. Nizozemci bi mogli dobiti tudi primerno odškodnino na podlagi posebnih tarifov na železnicah in po kanalih, kar bi omogočilo pristaniščem na Nizozemskem, da uspešno konkurirajo, z lukami drugih evropskih dežel. Oba predloga se nahajata zdaj pred odborom vlade, ki primerja prednosti in ugodnosti obeh sredstev obračuna z Nemčijo. Pridobitev dela nemškega ozemlja je ideja, ki je naletela med narodom na velike simpatije, ker je enostavna in pravična. Oni, ki zagovarjajo to misel, poudarjajo, da je Nizozemska ena najbolj gosto naseljenih dežel Evrope — približno 275 oseb na kvadratni kilometer. Dvajset odstotkov prebivalstva se bavi s poljedelstvom. Zemlje silno primanjkuje, kajti premalo jo je, za vse mlade kmete, posebno za one, ki so se lotili mlekarstva. Danes pa je 10 odstotkov rodovitne zemlje preplavljenih, a na tisoče in tisoče akrov je postalo neporabnih za obdelovanje, ker jih je prevzela vojaška oblast in posejala z utrdbami in drugimi vojaškimi objekti. Ako torej dežela ne dobi nadomestka za to izgubljeno zemljo, bo ravnovesje v tem pogledu moteno in vse gospodarstvo dežele bo trpelo. Nasprotniki pridobitve ozemlja pa ugovarjajo, da bi bilo mnogo bolje sprejeti odškodnino, ki bi deželo gospodarsko v splošnem ojačila in koristila ne samo poljedelstvu, temveč vsem. slojem. Ti krogi svare pred zapleti j a-ji, ki utegnejo slediti prevzemu nemškega ozemlja — nemška manjšina, ki bi ostala v deželi, itd. Poleg tega pa navajajo ti krogi tudi dejstvo, da so oni predeli Nemčije, katere bi mogla prevzeti Nizozemska, pred vsem žitorodni, tako da bi le malo koristili mlekarstvu, ki je najvažnejša poljedelska panoga na Nizozemskem. Treba bi bilo investirati ogromno kapitala, da se opremi zemljo tako, da bi mogla preživljati nove koloniste — torej ne bi bila odškodnina temveč nov izdatek. Obenem pa opozarjajo na to, da bi mogla Nizozemska dobiti kot odškodnino sistem posebnih tarifov na kanalih in železnicah, ter da bi pristanišči Rotterdam in Amsterdam postali poglavitni vstop v centralno Evropo, pri čemer-bi Nizozemska žela bogato žetev od vsega tranzitnega prometa. Mnogi trde, da bi mogla nizozemska pristanišča postati najvažnejša vse srednje Evrope, ter da bi utegnila služiti celo nekaterim predelom Sovjetske Rusije. Nizozemske zahteve reparacij so bile formulirane pred letom dni v Londonu. Zunanji minister van Kleffens takrat ni izrecno zahteval novega ozemlja. Naglasil je le, da mora narod doma odločati o tem, kaj hoče. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da je ideja povečane Nizozemske mnogo bolj privlačna in obenem velikemu delu naroda tudi mnogo bolj razumljiva kot načrti posebnih tarifov. Dr. STANKO JUG: Marseille Zmerom bliže smo obali. Med nizkimi in klobučastimi otoki zavijemo malo proti zapadu in tedaj se nam v divni amfitea-tralni legi pokaže kraljica Sre- dozemskega morja — Marseille. Marseille je sicer prav lepo in mikavno mesto, toda njegova privlačnost ni za turiste, ki prihajajo iz kontinentalne Evrope toliko v monumentalnih zgradbah, nasadih in muzejih, kolikor v zunanjem vrvenju in življenju ogromnega pristanišča. Trgovina s tujimi daljnimi kraji mu je vtisnila svoj posebni pečat. Kilometre ven iz pravega mesta se vrsti pomol za pomolom, imenovan po vrsti s črkami abecede, a na velikih skladiščih, ki se vrste ob njih, so napisane proge iz daljnih krajev, odkoder prihajajo ladje. Promet se vrši med piskanjem in tuljenjem strojev, cviljenjem ogromnih žerjavov, tekanjem pristaniških delavcev, grmenjem avtomobilov, škripanjem visoko natovorjenih vozov, na katerih so naložene kot v stolpih vreče sladkorja, čaja, kave, bombaža in drugih dobrot sveta. Naša ladja je privezana ob pomolu G., kjer se menda ustavljajo vse ladje iz Sredozemskega morja, zlasti one, ki so naložene z lesom, ker vidim takoj na obrežju na industrijskem tiru ogromnega, za nalaganje in raztovarjanje lesa urejenega žerjava. Morje zastav plapola na jamborih. Nedaleč od nas se je sopihajoč ustavila velika ladja: "Cormorin", razberem na njenih bokih. Velika množica valovi ob obrežju in proti ladji se vsuje gruča ljudi. Nekateri nosijo tudi fotografske aparate, za njimi vzdržujejo z zelo resnimi obrazi policisti s težavo red. Hm, sem si mislil, saj so res Marseille! tako radoved ni ali so tako prijazni, ali kaj naj pomeni to nenavadno sprejemanje. Tedaj so spustili most in po njem je pristopicalo čudno bitje, v še bolj čudni obleki. Na sebi ima neko krilu podobno oblačilo, toda moški jopič in nenavaden klobuk na glavi. Nič. kaj ne pristoja njegovemu obrazu. In za njim še drugo v slični neverjetni obleki. V hipu so za-brneli fotoaparati, tedaj pa tudi jaz nisem mogel več zadrževati svoje radovednosti in sem vprašal soseda, kaj naj vse to pomeni. Pogledal me je \ začudenimi očmi, kot da vprašam nekaj, kar ves Marseille ve in na kratko odgovoril: "Les res-capes du George Philippar". Bili so brodolomci nesrečnega pa-robroda, ki je postal žrtev strašnega požara v Rdečem morju. Korakal sem naprej po ogromni luki. Nikjer ni opaziti krize, vsaj tujec, navajen majhnih razmer, je ne opazi. Vezanih ali izven obrata stavljenih parni-kov ni videti, iz vseh dimnikov se vali dim. Hrup dela napol njuje zrak, sestavljen iz 'tisočih glasov, ki režejo prostor, smeha, kričanja, ropota vozov, piskanja siren, lajanja psov. Počasi začne človek občutiti veličino Marseilla, grandiozen pogled dela in njegov monumen talni karakter. Ne imenuje se zaman, to mesto "vrata vzhoda". Gledaš za Francozi in jih ne vidiš. Redek je oni pravi juž ni Francoz, čokat, bradat in ži-v^hen. Ljudstvo, ki je vdrlo v Marseille in si ga je osvojilo, ne prihaja iz Francije. Provensal-ski južnjak živi rajši na svoji grudi in uživa darove, ki mu jih narava siplje v izobilju na tej blaženi zemlji. On ne sili med pristaniške proletarce. Zato so se tukaj za te posle zbrali vsi ostali narodi, ki čepe kot žabe ob Sredozemskem morju^ Raz ločiti je Italijane, Špance, Grke, Arabce in Maltažane. Pridati je treba tudi lepo število zamorcev in ne malo Kitajcev in Ind-cev. Nekaj let krive svoje hrbte pod težo vreč v mavseillski lukl potem se preselijo v predmestje Saint Jean, kupijo si trgovinico, se oženijo s Francozinjo in postanejo francoski buržuji Majhen tramvaj, podoben našemu staremu ljubljanskemu, škriplje iz luke proti mestu. Moram pa Ljubljani na čast prizna ti, da je naš traifivaj proti mar-seillskemu neprimerno bolj čist. Kakih 5 kilometrov vožnje je do Canebier'e, glavne prometne in družabne žile marseillskega življenja. Tukaj je "Le Vieux-Port", stara luka, starodavni Lacydon, zibelka Marseilla. Danes ne služi več prometu prekomorskih par-nikov. V njem so zasidrane male barčice, namenjene turističnim svrham. "Une promenade en bateau. Chateau d'lf" zapeljujejo človeka prijazni čolnarji. Na tlakovanem obrežju pa čepe ribiči in popravljajo mirno svoje mreže, zatopljeni v delo, kakor bi se jih šum in ropot velemestnega življenja okrog njih ne tikal in bi živeli v času Ver-gilove georgike. Velika množica pokriva tro-tarje na Canabiere, korakajoč v lenem hodu, prerekajoč se in zaustavljajoč se pred okusno opremljenimi izložbami. Mali tr-govčici pa so razstavili svoje bogastvo kar po tleh. Na širokem vhodu iz stare luke dviga in spušča bradat prometni stražnik avtomatično svojo belo palico, znak svojega dostojanstva in kot ura se odpira in zapira brezkončna mreža tramvajev, voz in avtobusov, med njimi se »pa spretno izogibajo pešci, pristaniški delavci, oblečeni v samo srajco in kratke hlače, mornarji v ohlapnih bluzah, Židinje, pokrite s kričečimi šali, zamorke, ki kažejo ob prijateljskem svarilu prometnika med smehom svoje srebrnobele zobe. Med bankami in luksuznimi trgovinami se vrste sijajne kavarne, katerih terase segajo globoko v pločnik. Če se use-deš v enega udobnih stolov in naročiš črno kavo za frank, uživaš panoptikum, kakor so ga za časa moje mladosti' še vozili komedijanti po deželnih sejmih. Mimo tebe defilirajo vsa ljudstva in plemena sveta. Visoki, ravni in sloki Indci z dostojan-stveninii gestami in licem kot iz bakra pod ogromnim turbanom iz sive svile, Alžirci in Maro-kanci, zaviti v bele burnuse, obritih obrazov, v opankah s tkanim zlatom, drobni in prožni Kitajci, porogljivih oči, s kožo barve uvelega listja, atletski zamorci plavajočega koraka, kot bi jih izrezal iz ebenovine, gibčni Egipčani, suhi Američani in plavi Skandinavci, Japonci z zvitimi pogledi kot lisice in tisoči in tisoči tujih obrazov, ki jih je sreča ali beda zbrala v tem prekipevajočem mestu. Tako Marseille ni dolgočasno mesto. Ima več okrajev, ki so s" med seboj prav malo ali nič podobni. Stopiš par korakov od Canabiere nazaj proti stari luki na Rive-Neuve in slika se popolnoma izpremeni. Ob starih hi šah se stiska prerekajoča se množica. Na stojnicah se kopičijo gomile školjk in v koših se leskečejo ribe, v vseh bleščečih barvah neskončnega morja, od temnozelenega smaragda do krvavo rdečega rubina. Iz vse oko lice udarja duh po gnilem sadju, sodih, svežih ribah, vlagi in kolonialnem blagu. Človek ima občutek, kakor bi dihal parfum prinesen in zmešan iz vseh delov sveta. Ob stojnici, od katere prihaja cvrčanje pohanih rib, se naslanjajo mornarji vojne mornarice, velike zalogaje namakajo z zapeljivo črnino. V vijugastih ozkih ulicah, ki se iztekajo na Rive-Neuve pa prež' boginja Venera na svoj plen. Tam je kraljestvo nasladfe. Bed ne deklice, izpitih lic s prosojnimi bluzami se nasmihajo s to pimi pogledi, obešajo se na pa-sante in jim privzdigujejo klo buke. Za vse okuse in za vse narode jih je. Od črnookih krasnih Italijank do tetoviranih Al žirk, okovanih z zapestnicami iz najpestrejšega kamenje. V ne kem kotu sta začela dva zamorca # hripavimi glasovi navidezno zelo razgreto barantanje Tu pa tam zaleskeče tudi šipa z barvanim steklom. To so one zloglasne beznice, po katerih se potikajo tigri marseillske džungle. . Potnik, ki pride v Marseille, gotovo ne bo pohabil, napraviti kratek izlet ob obali na znamenito Corniche, kjer so okusna in prijetna kopališča. P o t js speljana precej visoko nad morjem v slikovitih zavojih med belimi skalami pod očarljivimi vilami. Les Bains Catalans so v poletnih mesecih središče vsega marseillskega življenja. Po Pradu, s krasnimi in starodavnimi platanami obrobljeni aveniji se vračam nazaj v mesto. Prado je luksuzni del Marseilla. Na njem se vrste v pestri izpremembi vile bogatašev med dvojnimi drevoredi, posutimi z drobnim peskom, po katerih jahajo v jutranjih in večernih urah gruče elegantnih Marseillecev. Visoko nad vsem tem vrvežem na skalovitem griču kraljuje znamenita cerkev Notre Dame de Garde z 10 m visokim pozlačenim kipom Marije Device. Cerkev služi za romarsko pot vsem romarjem. Ob zidu in s stropa vise miniaturne ladjice v vseh oblikah, od slabotnih ribiških barčic do modernih veleparnikov. Vise pa tudi po stenah sablje, jeklene čelade in krogle iz pušk, ki so jih hvaležni verniki podarili svoji zaščitnici kot darilo na spomin iz prve svet. vojne. H cerkvi, ki je izredna razgledna točka, vodi vzpenjača. S terase je krasen pogled na morje, ki se izgublja v sivo neskončnost. Male ladjice švigajo ob obrežju kot beli labuti. Tu pa tam seenaiz-lužši iz luke in zavije proti skalnatemu otoku, na katerem štrli mrko zidovje proti nebu. To je nekdanja znamenita ječa političnih jetnikov Chateau d'lf, kjer je svoj čas tudi Monte Cristo stokal in koval maščevalne načrte. Danes trdnjava ni več tako strašna. Nič ni več na njej onih ječ, ki jih je Dumas opisal s tako slikovito grozo, da človeka še pri spominu nanje preletava mraz. Trdnjava je izpremenjena v nekak vojaš ki objekt, zaradi česar je dostop na otok mogoč samo s posebnim dovoljenjem. Proti seve ru se vidi raz cerkev ogromno mesto Marseille, ki ima približno milijon prebivalcev in je prvo mesto v Frančiji za Parizom, do provansalskega predgorja, obraščenega z žlahtnimi trtami. Po predmestju Saint Jean se vračam proti luki. To je pristno predmestje velikega pristaniškega mesta. Povsod vlada naj večja umazanost. Pred nizkimi trgovinami brez oken čepe go spodarji, a njih žene se kličejo preko ceste skozi okna. Razca pani otroci letajo na črnih, od različnih živilskih odpadkov mastnih tleh. Svoj čas ni bilo tako. Predmestje Saint Jtjan, ki ga varuje fort istega imena, je bilo pred tri sto leti središče vsega marseillskega življenja. Tedaj še ni bilo one ogromne luke, ki se je na severozapadu naslonila nanj. V saintjeanskem okraju so tedaj živeli plemiči in najvišji cerkveni dostojanstveniki. Tako je Marseille pravo pri staniško mesto, mogočno v svojem ogromnem prometu in pesmi dela. Čeprav njegova zgo dovina sega v sivo davnino in so ob njegovem obrežju postopali vsi narodi od Feničanov do naših sodobnikov, v njem ni najti velikih zgodovinskih spo menikov. Njegova zanimivost je v slikovitosti življenja, ki mu ga razen v Carigradu ni najti v nobeni luki Sredozemskega morja Po dvodnevnem odmoru je "Morava" spet dvignila sidro in od-plula proti deželi pomaranč žarki Španiji. Urednikova pošta članska zabava v SDD na Recher Ave. Euclid, Ohio. — Vse društva pa naj si bo, da so podporna ali kulturna, so bila prizadeta v tej vojni, ker so bile razne ome jitve. Tudi naše dram. društvo "Naša zvezda" ni imelo nobene prireditve, toda sedaj, ko je voj ne konec in so se začele razme re v gotovih ozirih obračati na. bolje, in se je začelo članstvo zanimati glede društva, se je odbor odločil, da pripravi za-Davo, na kateri se bo videlo, ali je dovolj zanimanja od strani članstva, da se društvo še za naprej obdrži ali se ga naj razpusti. Nabava se vrši v nedeljo, 16. septembra ob 3. uri popoldne v Slov. društvenem domu na Recher Ave., in bo trajala do polnoči, da bo vsakdo imel priliko udeležiti se in se podo-mače zabavati "med prijatelji. Odbor je skrbno pripravil, da sfe postreže z dobro večerjo in pijačo. Članstvo se prosi, da oprosti, ker se ni poslalo pismenih vabil na zabavo, toda vedeti je treba, da je odbor majhen pio številu, dela in skrbi ima pa veliko.. Torej, vzemite to vabilo v poštev in udeležite se v obilnem številu. Vabimo tudi prijatelje na udeležbo. Skušalo se bo tudi pobirati članarino za prihodnje leto, ki je samo 50c letno. Na svidenje jutri v SDD na Recher Ave. Mary Medvešek. škrat "No, gospod glavni, žal mi ^ da nisem prišel sem že osmimi dnevi." "To je lepo, gospod!" ,,, "Ne tako! Da sem bil bi jedel vsaj svežo ribo!^^ ne zleze nad ničlo, tako da ® bile vse reči v grobu trdo z® Cc frv Hi njene, kar jih je obvaro razkroja. Tako se je vse ival" ■bioa ohranila dva tisoč let, ne da t)i obli' se bistveno spremenila nje ka in sestava. Poglavarjeva grobnica j®. j la kasneje izropana, kow grob je pa ostal nedotakn]^^ Nekakšno bronasto rezilo z lomljenim ročajem je po 1^^^ koj izdalo učenjaku, da so po- DRAMSKO DRUŠTVO "NAŠA ZVEZDA" Po nekakemu presledku bomo skušali oživeti naše dramsko društvo "Naša zvezda", v nedel-Ijo, 16. septembra popoldne in zvečer, v Slovenskem društvenem domu, z prijetno člansko in prijateljsko zabavo. Na razpolago bo vsega, z jag-njetovo pečenko po vrhu. Pridite in poglejte v kakšno svrho rabimo oder, kadar ni na njem prireditve. Pridite jutri, da kultura ne umrje prerano! Z dramskim pozdravom John Korošec. skušali roparji udreti tudi sc kaj, pa jih je moralo nekaj P poditi. .. V izropam grobnici so »<= j^| šli mnogi zanimivi predmeti redo" Konji v sibirskem grobu se jih roparjem ni zdelo v odnesti. Našla se je še dobro ohranjena rakev, na z rezbarijami, predstavlJ čimi ptice. Poleg so ležali ki preproge iz klobučevine, šeni s kovinskimi okovi, 1% naši' Zanimivo odkritje, ki se je pred leti posrečilo v Sibiriji, sicer ni privedlo arheologa v bog ve kako stare geološke dobe, je pa tem važnejše za zgodovino nekaterih ozemelj. Odprava univerzitnega muzeja pennsylvanske univerze v Filadelfiji je pred leti odpotovala v Sibirijo, da preišče neki grob iz bronaste dobe. Brona sta doba v Sibiriji ne sega dlje kot nekako dvajset stoletij nazaj v zgodovino, ker tam pogoji za napredek človeškega rodu niso bili tako ugodni kakor drugod. Grobnicami ki jo je preiskovala odprava, je zelo slična nekemu grobu v Nubiji, za katero je dognana starost 2,500 let. Našli so jo v vzhodnem delu Altajskega pogorja blizu Pa-zirika. Nomadi, ki so prebivali potem v stepah, so morali biti do neke mere ustaljeni, ker so imeli ža pokopavanje svojih rajnkih odbrane že posebne stalne prostore. V Altajskem pogorju je našla odprava več takih grobišč,^ ki so jih tvorile cele vrste tako zvanih "kurganov" usmerjenih od severa proti jugu. Enega teh grobov je že pred tremi leti pre-iskal član nekega sovjetskega muzeja Grizanov. Bila je izredno velika grobnica po vsej priliki kakega poglavarja in nepričakovano dobro ohranjena. Nad grobom je bila nasuta nekakšna groblja, dva metra visoka, iz velikih sirovih kamnov. Premer kamenitega griča je znašal skoraj 50 m. Prav v sredi tega nagrobnika je bila pod kamenjem štiri metre globoka kvadratična grobnica s stranicami po 7 m. Izoblikovana je bila v dve celici s stenami iz debelih brunov s solidnim lesenim podom. Severni del grobnice izven celic je bil grob za konje. Vsa ugreznina je bila poprej pokrita z bruni, položenimi v več navzkrižnih plasteh, povrh pa še zasuta s plastjo prsti. Ta kurgan je bil na kraju, kjer temperatura skoraj nikoli kovanimi v levje glave. V konjskem grobu so deset,, vse navzkriž ležečih ^ njenih konjskih trupel. so bila kakor mumificir&o^^,; celo uzde so se še ohranile-živali sta imeli nadeto še oe ^ je iz klobučevine, z kožuhovino obšito in z ^ pretkano. Vse najdene jj, čajo o zelo visokem delovalne tehnike in O «0 umetniškem okusu. Sedla la okrašena z resicami g. kami, drugi deli jahaške me pa z fezljanim, pozl^^ ^ in posrebrenim lesom. . ^li k.iže, se je za izdelovanje teh reči največ rabila klo vina, usnje in konjska ^ Najbolj dragoceno okr predmeti so bila vsekako og ja. Eno je predstavljalo cijo rogovja severnega J® pj v naravni velikosti, jastreba v borbi z ined^e^^i Ob enem izmed sedel J® ščit, narejen iz lesenih prepletenih z usnjenimi t jg vi. Med ostalimi najdenin^ ^ vredno omeniti še nekakš^.^ jj grebni voz, grobarsko oro vreče moke, vse še dobro njeno. P' Kar najbolj presence^ • jg vseh najdenih predmet^ jj umetniški občutek tistih, jih naredili. Liki orlov, ® nih jelenov, koz,- medvedo^^ ^ ptic in človeških obrazov čudo naravni. Barve so rabi j ale kakor je videti rdeča, modra in rumen^' Plemena, ki so grobnice, so v glavnein ^ od živinoreje. Stoletja yggl) šo dobo so prebivala neizmernih predelih od ^ (jil' lije do Karpatov. Morda ® y to rodovi, ki so jih Grki ^ jfi) sa Herodota nazivali s imenom Sciti ali Sarm&ti- Eager Beaver 'A*- I PREVENT FOREST Army & Navy News Ice CapaHes ^ Pred n ^ "esnik, son of OV Cesnik, ffg has returned T^-ans- '^oe gg ' ^^Gr 41/2 years ^ pilot. He ■^ide IS a %te nTi Collin wood. Colli; and r\,:""^"wood High state Univer. %, in his home with •iSaSf i, "^^-Cergol at from "^rps «, years in the Hod RWalter ""d for He served in years. fifte Hevf ^"icer 2/c Miro- • ^ son of Mr. Antonia Ce navy gah% is ' °iego, Calif. .^' Modlc There's a gerat day coming! It's the opening day of Ice Ca-pades of 1946 to be presented at the Arena on Sept. 21st and running through Oct. 7th with matinees on Sundays. --- w _ ^ _ - ■ ''JV '/ 1 ^ hor of 1048 E. Ki tno K»j ž«- aH- ;ra-# »šli ir*: (jeti , pve laV' li' toi) f ,i«- irei" ,ti-ciP" ipr^ lUČC jl"®' f" tiif' .leP' ,P' &o^\ visf' raK^ nii* Ije' P^' ki^: ri"' so ^ ,uf s/ -m P ^ 30 day Follow. report 1 Aum Alabama. ' "SUSt On., lounges?' Lurif of Mr. 'ariny tr!® Raddell left "Ian 2/ ^"'^ther, Fire 1"^!))/' ^iS F- Rad-^n, J) ^ the navy in Julia furlough is ['Sshter Army ^ 63 ^ Helen Week ,u in M ® following . ^otti p, ^ York and h, ]n.T0Pe: ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Av«. HEnderson 5311-12 ENGLISH SECTION FOR VICTORY-aBur War Bonds and Stamps SEPTEMBER 15, 1945 'Trixie Once more the producers have dwarfed &11 past efforts with a dazzling, production that far exceeds the most elaborate dreams of great stage producers liki Ziegfeld, Billy Rose, or Earl Carroll. Ten gigantic production numbers and 27 acts are expertly woven into a program that moves with speed as star follows star in the grand pageant. Among. the other lavish production numbers which set ^^08 E. j new peak for these shows is the stunning "Rainbow's End"—the sophisticated "Merry Widow Waltz,' 'and the dazzling tribute to the "First Americans." . '«42V"' Pk.Jo. I^Ce®' ® St, Pfc. it!' 7 ^900 Deise ISGip'lP^^c: Pfc T ,,j ^aranac Rd.; 1108 E. Virant, 1415 S 8 of,Mr. and %ber 976 E. 77 1H ® t)i^ • famous Remembering that laughs are " 1 home all important to crowds of today after serv- j the Ice Capades producers have ^^IgiumJ included the biggest group of ijj® Paratro He' comedy stars ever assembled. . °Per. Friends!The fun making department is iiin ^ill October 5! headed by Eric Waite—the N, further OSg, poker faced fellow who is better than ever in his two acts; and Larry Jackson who recently resumed his pošt at the top among ^odeo ' ^0» of Mr. a -»n ^'^sica Ave ativ i ice comedians after serving with H J; On September Army Air Corps in Africa ■ is now on loo Slovene Workmen's Home r- Robi o ENTERS KENT STATE Olga Janša, daughter of the well known Mr. and Mrs. Jansa, E. 55 St., will enter Kent State University this semester. . Mr. and Mrs. Elmer Mestro-vich, 14610 Sylvia Ave., announce the birth of a baby girl. Mother's maiden name was Irene Cinkole. On Sept. 5th, William and Rita Hraster, 903 Ida Ave., became the proud parents^ of a baby girl, their first child. Mother's maiden name was Rita Lawitzke. Father is stationed in Joliet, Illinois with the Seabees. He is the son of Mrs. Mary Hraster, 6422 Varian Ave. Mr. and Mrs. Frank and Anna Skabar, announce the birth of a baby girl, their first child. Mother's maiden name is Kavu-la, and resides at 9905 Prince Ave. Father, serving in the navy, awaits a leave. He is stationed in Chicago. He is the son of the well known Skabar Family, who are grandparents for the first time. Announcing the birth of a baby girl on September 10th, were Mr. and Mrs. Frank Ur-bania of 6717% Bonna Ave. Mother is the daughter of Mr. and Mrs. John Simoncic, 6524 St. Clair Ave., who are grandparents for the second t One. Bittenc. Mary—Of 2004 Nela-wood Rd. Age, 33 years. Survived by husband, daughter, father, brother and two sisters. Delesimunovic, Math — Age 60 years. Residence 884 E. 73 St. Survived by five sisters and brother. Jugoslav Election Set p. -M J ^goslqvlq I ^IX Si . IW(, in ^ ' Robinson ' are sponsoring their first enter-^ on tainment to begin at 7:30 p. m. Hi and for the Servicemen's Homecom Mp_ J^ife is the ing Fund. Be sure to attend and Chefok G keep the date in mind. Tickets ^ Ave. at 60c may be had from the secretaries of the various lodges or at the desk in the lobby. The Vadnal Orchestra will be on hand to give with the music. —M. C. Centa Reconverted Senator The Jugoslav Telegraph Agency reported in a Belgrade dispatch that general elections for a Jugoslav Constitutional Assembly will be held on November 11, 1945. Collinwood I Newsbox No. 1 By D. M. O. Howdy all! Just sit down and relax for a while while we review the latest odds and ends of the dance which took place last Sunday evening at the popular SWH on Waterloo Rd. Here goes: The smiles that Dolly Major was flashing proved to the public she must have had a grand time . . . Enjoying himself to his little heart's content was Cpl. Whitey Lovsin. 'Twas nice having you with us again Whitey! ... Our top "jitterbugs" of the evening were Oily iPolic and soldier boy Eddie Intihar. They really know how to cut the rug and there is no doubt about that . . . The Vadnal Band acquiring a new member—who happens to be popular A1 Nagel. Nice going, A1 and Ifet's you enjoy the work! . . . Pvt. Joe Godec home on a 30-day furlough, arriving with his g. f. Eleanor Crnkovic . . . Woflider what the special occasion was that called for the beautiful corsage that La Verne Kocin was sporting. Give way. La Verne... That loveable couple Ann Polis and Bob S p o r c i c certainly proved to be having one enjoyable time . . . The "Kinkoff Clan" arriving a little late but still had time to manage a few dances. Was nice meeting you and I hope we renew our friendship very soon . . . Back in the groove are Tony and Val For-tuna. The Mr. is a discharged serviceman, so welcome back and don't forget to come around more often . . . Dancing like nobody's business was our little boy Jimmy Kozel. Didn't know you were that good, Jimmy. (Guess one lives and learns!— Right?) . . . Looking like a million dollars" was our charming friend Josephine Šimenc . . . The dance ended with the Vadnal boys playing "Does Your Heart Beat For Me?" and oh— did Esther Nagode sigh. (Can we help it if that's her favorite song!) Wedding Bells ^ This morning at 9:00 o'clock, Miss Eleanor J. Debenjak, daughter of Mr. Frank Deben-jak, became the bride of Sgt. Peter Latkovich Jr._, son of Mr. and Mrs. Peter Latkovich. The wedding ceremony was performed in St. Nicholas Church, E. 36th and Superior Ave. Mr. and Mrs. Frank Udovich, 1142 E. 72 St., announce the marriage of th^r daughter Agnes, to Staff Sgt. Fred Skully, son of Mr. and Mrs. Frank Skully, 1087 Addison Rd. The ceremony took place in St. Francis Church at 9:30 this morning. DANCE SEPT. 22—SWH The Progressive Merf and Women of Collinwood are spon-hope soring a dance, which will be held next Saturday at the Slovene Workmen's Home, 15335 Waterloo Rd. The ever-popular Johnny Pecon's Orchestra will be On hand to furnish the music. Dancing will be from 8 p. m. til ??. Everyone is invited to attend. Picture Story "Liberation" The new booklet "Liberation" edited by Mr. Louis Adamic, which gives a pictured story of the Yugoslav people and their struggle for freedom, is on sale at our office. Price is 50 cents. It is necessary to remind our contributors to please send their articles to the office not later than Wednesday. Contributions received later will be held over for publication the following week. Also, please write on one side of the paper only, but you may have more than, one sheet ' of copy. Thank you! VACATIONING last' Last wfeek Mrs. Jennie Hrva Depart- tin and daughter Sally Ann weigh-,from '»ed sent greetings to all friends Charleston, Va., where ^ pounds'they were spending their vaca-L "s R' ' >-«5 V ^^OSLA- tion. ^ ^^therlands,!-- \ Swe-' ARMY AND NAVY NEWS once a'' Sgt. Edward Prudic, son of Oncq i^ay be Mr. and Mrs: Frank Prudic, two 18707 Muskoka Ave., is home on j 30 day furlough from Ger-{ DANCE TOMORROW Tomorrow, September 16th, Lodge "Združene Slovenke," No. 23 SDZ will hold a dance at the Slovene Workmen's Home, Waterloo Rd. Johnny Vadnal's Orchestra will furnish the music. Ten years ago, headlines all over the country told of 500 persons being killed when a hurricane swept Florida. That was a tragic waste of human life! But 32,000 persons were accidentally killed in the home alone last year, says the Greater Cleveland Safety Council and the National Safety Council. And most of the home accidents could have been prevented by such simple things as home safety check-ups. Why not look around the house for possible hazards right now? —^Behind- Your Bonds Lies the Might of America HOME Mrs. Jennie Grobovsek has returned to her home, 19404 Kil-deer Ave., after a recent opera tion. Friends may visit her. ANNIVERSARY DANCE On Saturday, October 6th, Lodge Svobodomiselne Slovenke No. 2 SDZ will sponsor an "Anniversary Dance" to be held at the Slovene National Home, St. Clair Ave. Music will be furnished by the popular Johnny Pecon Orchestra. "Buddy" Lewis, slugging outfielder of the Washington Senators, who spent three years in the army, is V^Par ^^Gl hogj. , 1" ^ c? 07+v, u« i shown back in Washington uniform ll^g inore Sef^ember 27th he ^is discharge from the army. LAWN BOWLING The Ladies Club of the Slovene Labor Auditorium, Prince Military News Review: Walking the streets of Collinwood in khaki . uniforms are S/Sgt. Tony Vadnal, Pvt. Joe Godec and Pvt. Frank Tercek. They have just arrived home after duty in Europe. In Navy blues we have Bill Kern and Ray Rakar. Wedding Bells: Our heartiest congratulations to Marvin Rossa and Irene Mack, who promised to honor, love and obey last Saturday morning in St. Mary's Church. In the near future Hedy Kal-ister and Louis Mervar will make their vows to each other. Engagements: MiTf and Mrs. Joe Fidel announce the engagement of their daughter Josephine to Curly Baraga of the U. S. Army. Congratulations and may those wedding bells ring soon . . . Dance: For an evening of wholesome fun and good entertainment we urge the public to come this Sunday evening to SWH on Waterloo Rd. where you'll spend the evening dancing to Johnny Vadnal and his Slovene lads. We'll be looking for you—you— and you! Last Word: Until we meet again good luck and health to you all! DRIVERS' LICENSE BUREAU Avoid Rush FAST SERVICE JOE SIMONCIC 7220 St. Clair Ave. Open 10 a. m. to 7 p. m. AFTER THE DANCE DROP IN AT Curly Rupnik's Cafe 6507 St. Clair Ave. Open till 3.30 a. m. EXPERT WASHER REPAIRS 6902 ST. CLAIR AVE. EN 4808 11:00 a. m. till 11:30 p. m. Charles & Olga Slapnik FLORISTS Beautiful Bouquets, Corsages, Wreaths, Potted Plants and Flowers for all Occasions 6026 ST. CLAIR AVE. EX. 2134 BUKOYNIK'S Photographic Studio 762 E. 185th ST. IVanhoe 1166 OHIO INDUSTRY Ohio, fourth in manufacturing among the states, leads the Nation fpr forgings, bolts and nuts, stamped and pressed metal' products. ■ It heads' the list, too, for rubber tires, clay products and office machinery. The rubber industry dates back 75 years to Dr. Benjamin Franklin Goodrich's activity thqre. Tlie iron I and steel industry dates back to VISIT NEW TINO MODIC'S CAFE 6030 St. Clair Ave. ' EN. 9691 Tou Are Always Welcome MtM»EK BERGS STUDIO 6116 St. Clair Ave. Tel. EN. 0670 Op^n daily as usual. Sundays by Appoinmfnt only C « ^ and ® than 18 will leave for Camp Atterbury, ^'^ches in Indiana. His brother Frank is i stationed in Africa. Getting into baseball shape, he will aid Senators in drive for top honors. A^e.. will meet tomorrow after.; noon at 2:00 for lawn bowling. | will find these factories humming All members are urged to be 59^ putting more resources behind present. War Bonds. U. S. Treasury Department DR. L. A. STARCE OPTOMETHIC EYE EXAMINATIONS — GLASSES ALSO INVISIBLE CONTACT LENSES Hours: 10-4; 7-8 — Wed.: 10-12 — Sat.: 10-4 6411 St. Clair Ave.-HE 1713 OVER 25 YEARS IN NEIGHBORHOOD STRAN 1 ENAKOPRAVNOST 15. septen^ Wmwn!«iiiwniwiiwnnOTnwnwiiiiPwnwiiwiiiwniwiiiiwin«iii!MiiiiHinninn[»!ii|wmwiniwiinwi»M!iiiMTn!Bif Pomladni sen ROMAN IZ ŽIVLJENJA * 0 Priredil I. H. klmii==iia=sa=sai= EtS iti iti (Nadaljevanje) Temno in žalostno kot današnji dan je njeno življenje ležalo pred njo. Bolj in gosteje prične deževati; mraz jo strese in se ozre okoli sebe. Nikogar ni bilo. Skoraj gotovo je bila edino bitje na tem tihem, žalostnem kraju. ' Sivo in nepredirno je viselo nebo nad njo. Dve vrani s hri-pavim krakanjem ste preleteli nad njeno glavo. Globok vzdih dvigne njene prsi. Z rokami si zakrije obraz in prične bridko jokati. Srce ji je potrto kot nekdaj.' Počuti se tako osamljeno in zapuščeno, da se ji krči srce. Saj nima nikogar na širnem svetu, katerega bi se mogla okleniti. Tako je bila zatopljena v svojo bolest, da ni slišala bližajočih se korakov. Šele ko ji nekdo nežno potegne roki z obraza, prestrašeno pogleda in vidi Wolfa, ki je ljubeznjivo imel oči uprte v njen obraz. — Ti tukaj, Marija — in jokaš? — jo vpraša skrbljivo. — Jutri so Verne duše in tako sem hotela Lazotu prinesti šopek cvetlic. Hvaležno jo pogleda. — Ti moja draga Marija; kako si dobra. Toda zakaj jokaš? Ali si bolna? — Wolf, sama ne vem. Kar naenkrat me je prevzelo. O, tako žalostno je, — ji žalostno pride skozi njene ustnice. Nato pa se skuša smejati in si obrisati solze, da tudi Wolf ne bi bil žalosten. ' Wolf prikima. Da, Marija, t^o žalostno, da celo zavidam svojega otroka tukaj v zemlji, — pravi žalosten. Wolfov obraz je bil tako žalosten, da se ji je trgalo srce. — Moj dragi, — ga tolaži s svojim sladkim glasom. — ne žaluj tako, poglej svojo ženo. — Moja žena? — bridko se zasmeje, — moja žena se posvetuje s šiviljami o oblekah in tako dalje. Da, ko bi bila, kot si ti, moja draga, potem bi bilo vse, vse drugače. Tako pa nimam nikogar, ki bi me razumel, ki bi imel sočutje z menoj. • — Ne delaj krivice svoji ženi, Wolf! Svojega Lazota je zelo ljubila. — Da, da, — sama sebe pa še bolj! Ne govoriva več o tem, saj vse nič ne pomaga in se po nepotrebnem mučim. Oba molčita in sta zatopljena v svoje misli. — Kako samotno je tukaj, — pravi Marija in se lahno strese, — zato se človeku tudi vidi vse bolj žalostno. Nato si oba zreta v oči; Wolf jo prime za obe roki in reče: — Takrat Marija, takrat naju to ni motilo, — in ji reče ono, na kar je ravno oni trenutek mislil. — Takrat je bila pomlad. Wolf, in te vrtnice so cvetele, — pravi Marija tiho in ga pogleda z nepopisno milobo, — zdaj pa je jesen. — Da — jesen! — in Wolf pogleda mimo nje v praznino Marijo strese mraz. Bilo prehladno in mokro. — Wolf to opaži. — Marija, zebe te. Pojdiva, dolgo že stojiva tukaj. Gotovo imaš mokre in mrzle noge. — O, to ni nič. Toda imaš prav, kajti gospa Omanova me bo zmerjala. — Ali si še vedno pri njih? (Dalje prihodnjič) Dušica Rožamarija (SVETNICA IN NJEN NOREC) Agnes Guniher Poslovenil Boris Rihteršič (Nadaljevanje) "Vse to prav dobro razumem, in zato ne potrebujem nikakš-nih čarovnij. Seveda se ni upal dotakniti teh rok, teh poduhov-1 jenih rok, ker bi bil sicer spet postal mehak in bi moral storiti prav vse, kar bi bila ona hotela. Ali pa ji je prav za prav smel odreči odpuščanje, gospod grajski župnik?" "Odpuščanje greha, ki ga je v mislih izpovedala? Temu sem se tudi jaz čudil. Morala se mu je pač prostovoljno izpovedati, kakor bi bil res njen najljubši oče, saj je k temu ni rhogel prisiliti. In pripravljena je bila na pokoro, priznala je, da je trpljenje kazen za njene grehe . . . da, celo zahtevala je kazen, želela si je božje sodbe." "Zakaj je potem potrebovala cerkvenega ključa, odveze?" je vzkliknil Harro. "Da, saj res, zaradi groba. Kako trdi ljudje so bili takrat!" nik v tvoj vrt, če se boš kdaj oženil. Tudi najboljšega drži v primerni razdalji. Takoj dobe moč . . . skrivnostno moč . . ." (Dalje prihodnjič) SOUND SYSTEM INDOOR OR OUTDOOR Posebni popust za druStva B, J. Radio Service 1363 E. 45 St. — HEnd. 302« "Uganka se skriva za tem, gospod grof ... To je zdaj vse, kar vem ... Ne sVetujem vam, da bi pismo prebrali. Zapečatil sem ga spet, kakor je bilo. še nekaj stoletij naj počiva v miru. In zdaj me pustite samega. Jutri pojdem spet' pogledat njeno visokofet." Harro je odšel mračnih misli v hišo in poiskal najprej svojega prijatelja. "Ivan, tvoj prijatelj, stari Brauneški, je moral biti, kakor seni zdajle zvedel, zelo čuden človek." Ivan Friderik je pogledal kvišku. "Harro, najbrž ni zastonj imenoval samega sebe božjega norca!" Harro je vzkliknil: "Saj je tudi bil božji norec! Svojo ženo je prepustil duhovnom, da so jo . . . kar duši me. Svetujem ti, Ivan, nikoli ne dovoli, da bi gledal kakšen žup- Za revmatizem, arthritis, živčno trganje, sinus in hrbtohol, si nabavite SUN RAY LAMP Cena $64.50 Mandel Drug Co. 15702 Waterloo Rd. naprodaj MARIE'S BEAUTY PARLOR $3.00 Preselitev brivnice Vsem svojim starim in novim poseinikom brivnice ' sporočam, da sem se preselil iz 16915 WATERLOO '(' ROAD, v nove, boljše prostore na • 15801 WATERLOO RD. Priporočam se za nadaljno naklonjenost v no- 'j vih prostorih, kjer bom kot vedno nudil točno in i prvovrstno postrežbo. > JOSEPH SOMRAK 15801 Waterloo Rd. SKEBE & ULLE PLUMBING AND HEATING CO. 15601 WATERLOO ROAD KENMORE 7248 Nanovo položimo vodne cevi in sčistimo odvodne kanale. Dajte vaše naprave za gretje na paro in vročo vodo sedaj pregledati! — Mi prodajamo plumberski in grelni materijal ter istega tudi inštaliramo. Nočni klici: MIKE SKEBE—KE 4614 -AL ULLE—IV 1788 STAR AVE.: Za 2 družini, 6 in 6 sob; tudi 5 sob za eno družino, zadaj. Cena $7,500. E. 61 ST.: 2 dvo-družinski hiši; vsaka 10 sob; tudi za eno družino, 6 sob. Podi iz trdega lesa ; breakfast soba. Se mora prodati. Cena zmerna. E. 74 ST.: Za 1 družino 8 sob; zgotovljeno 3. nadstropje; 2 zidani garaži; določena cena $6500. E. 74 ST.: Za 2 družini, 10 sob; zelo zmerna cena. E. 92 ST.: od St. Clair Ave.; 6 stanovanj, vsako s 4 sobami; posamezna gorkota. Cena $13, 500. Se mora prodati, da se uredi zapuščino. E. 102 ST.: 10 sob, za 2 družini. Cena $6300. E. 143 ST.: 10 sob za 2 družini. Cena $9200. BLIZU COLLINWOOD HIGH ŠOLE: 10 sob za 2 družini, garaži. $6400. E. 173 ST.: 2 družini, 4-4 sobe; 2 garaži. Cena $6200. BLIZU CERKVE MARIJE VNEBOVZETE: 10 sob, za družini; 5 sob za eno družino na isti loti. Se mora prodati, da se uredi zapuščino. Joseph Globokar 986 E. 74 St. HE. 6607. PERMANENTS ZA ŠOLSKA DEKLETCA do 10. lela starosti; brez shampoo ali set, do Zaprto ves dan ob sredah , Odprto od 8 zj. do 4 pop. Odprto ob večerih 6900 ST. CLAIR AVE. HE 6313—HE 0157 V BLAG SPOMIN prve obletnice smrti našega preljubi]enega in nikdar pozabljenega sina in brata AUGUST F. SVETEK Pogrebni zavod 478 East 152nd St. Tel. IVanhoe 2016 Bolniški avto na razpolago blag spomin ob prvi obletnici prerane smrti našega ljubljenega so proga, očeta, sina in brata I. feb. 1925 16. sepf. if 1944 f ' . STENSKI PAPIR - looo vzorcev LINOLEJ — LINOLEJSKE PREPROGE Du Pont barva, ki je najboljša — varniš in cementna barva za klet—Bondex. Ves materijal za popravo sinkov. Volnene preproge. Coating za strehe J. BERGE& 852 e. 185 st. — iv 6250 6919 superior ave. — he 3659 PSc. Laddie Kaucic ki je dal svoje mlado življenje v borbi za demo-^ krači j o, dne 16. septembra 1944 Težko smo se ločili od Tebe. , y ko odhajal si v službo domovine, /' nadejaloč se, da se kmalu zdrav povrneš, / ko kruta usoda je drugače odločila. In na bojnem polju Ti je vzela življenjel Britko smo zajokali ob vesti, da Tebe. ljubi sin in brat, ni več med živimi. Eno leto je že poteklo, ko žalujemo za Teboj, a spomin na Te ostane živ v naših srcih za vedno! Žalujoči ostali: JOHN in MARY KAUČIČ, starši VALERIA, poročena Debelak, MARIAN in DOLORES, sestre Cleveland, Ohio, dne 15. septembra 1945. Vpošlite Proxy Ponovno se opozarja, vse delničarje, bilo posameznike in društva, da vpošljete "Proxy'' ki so vam bile vposlane. To je nujno za to, da bo dovolj glasovnic za sejo, da se odobri prodajo še več kapitala, ki je potreben radi velikega narastka banke. Kdor ne bo hotel kupiti še delnic, ga ne bo nikdo silil, kupili jih bodo pa drugi, le odobritve od delničarjev je potreba. Naj se nikdo temu ne protivi, ker je to v korist vsem, tako delničarjem in za napredek še večje banke. Vedite tudi to, da s tem ni noben odgovoren, kakor ni tudi odgovorna nobena delnica ali delničar če bi banka ne napredovala. Vse kar direktorij želi je to, da se vsi zavzamemo za skupni napredek. Banka vam plačuje redne dividende, pri tem si pa še veča rezervo. Za tako podjetje je vsak dolžan, da mu pomaga naprej, v njegovo lastno korist. V imenu direktorij a, slovenske banke. N. A. Bank Co. ANTON GRDINA. predsednik. P. S.—Kateri delničarji, niste prejeli sedanjih pisem in pa dividend nekaj zadnjih let iz nove banke, je znamenje, da nimate vknjižen pravi naslov, takih je precej. A. G. Za delavce Mali 0# Five-Point 15107 ST. CLAW MU. Sedaj pod Imamo še več j rezervacije za kegljaške skupine DELAJTE V MODERNEMU POSLOPJU THE TELEPHONE CO. potrebuje ŽENSKE kot delavke hišnih del Downtown poslopja Stalno delo—Dobre plače Polni ali delni čas 6 večerov v tednu ' 5:10 do 1:40 zj. . Zglasite se na Employment Office 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop., dnevno razven ob nedeljah THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Prazno Lahko se takoj hiša za eno druži:^' St., med Grovewood^ terloo Rd. 5 sob sp raj. Cena $6400. Za podrobnosti se DANIEL STA 15813 Waterl^ KEnmore^ LIVARJI IZBORNA PRILIKA PRI National Malleable y Steel Casting Co. Nobenih težav vsled preosnove Civilna produkcija v polnem i produkcija . razmahu Smo 77 let na uslugo transpor-tacijskim industrijam , THE NATIONAL MALLEABLE & STEEL CASTING CO 10590 Quincy Ave. Mali oglasi B. Bunowitz Plumbing Co. 5139 Superior Ave. Prenovimo plumbersko napeljavo in sčistimo odvodne kanale brez kopanja. Pokličite zvečer. GL 9699 Prav P je Grand _ naprodaj - ^ )eč na plin. Poiz^® 71 St. E Proda s® lišo za eno družin^", nez, kopalnica, klet. Vse v naj Kdor želi, naj se zg niku na 999 E. 7" KUH za Industrijsko J« 1.* 5. zvečer d« Dobi uniforioo Tedenska P The Osborn 0 5401 Hal« Išče s« zidarje in Dobra Kdor se zani^^' . ogW 960 B. J85 fe vc 4 k 1,: Vo' da' let( k 5 lo: to boj jon ( fek »aj da bit %o doi REAL ESTATE Ako želite kupiti ali prodati vaše posestvo, oglasite se na 6603 St. Clair Ave. Imamo tu-, di zavarovalnino proti ognju, za avtne in druge nezgode. Vse to dobite pri JOHN KOVACIC 6603 St. Clair Ave. Tel. EX 1494 1920 1944 Vrnivši se slovenski vojak želi kupiti delikatesno in grocerijsko trgovino, z ali brez C 2 licenco; v slovenski naselbini. Kdor ima naprodaj, naj pusti svoj naslov v uradu tega lista.. Sgt. John Bergant ki je izgubil svoje življenje na bojnem polju v Franciji, dne 16. septembra, 1944. Brilka bila je ločitev, ko odzval si se klicu domovine. Upanje, da se nam povrneš, je izginilo, ko si padel v boju. Tvoje truplo počiva V tuji zemlji, a naša srca so polna bolesti. Spomin pa bomo ohranili na Tebe za vekomaj! Žalujoči ostali: MARY, soproga; SHIRLEY, hčerka; JOHN in FRANCES BERGANT. starši: SGT. STEVE, PVT. ANDREW. PVT. ALBERT in JOSEPH, bratje; JOSEPH, bratje; MARIAN in FRANCES, sestri Cleveland, Ohio, 15. sept. 1945 Ples in zabava vsak petek in soboto pri MATT KRIZMAN'S TAVERN 3244 St. Clair Ave. FINA ZABAVA IN VLJUDNA POSTREŽBA Okusna pijača ier dober prigrizek Se priporočamo na obisk ZA CEMENTNA DELA kot pločnike in driveways pokličite JOHN ZUPANČIČ 18220 Marcella Rd. KE. 4993 Išžes« SNAŽENJ^ Dobra PROSPECT ^ ZA clea: 1107 BOLi Aetna 3674 E. 93 ST- Co POZOR! in kokošnjak®* ^ Plačale v Harvard Mn 9008 Harvard Selimo kadarko" f Modemi Dr. H. B. Tfl*r of' / SPECIALIST uradne ure: ^ torek-Setrx THE OLD ^ 401 CHorry 8221 — Popravlja«® jjj hiše, stanovsw . strehe pokrU«®" % poprav^^V" Zanesljivo in FRANK 5715 Prosser^^ Oglašajte, Enakop*^" k. kal % Ulil ste (ia 4| ga «e Vot k \ lo ki % St Su Mi Od k V Q (a k fc ži: k, le 1] K a : & i I V