SLOVENSKI GOSPODAR
Izhaja vsako sredo. Cena: Letno Din 32*—, polletno Din 16'—, četrtletno Din 9'—, inozemstvo Din 64'—
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5
Teleion interurban 115
Cena inseratom. cela stran Din 2000*—, pol strani Din 1000*—. četrt strani Din 500*-, V, strani Din 250*-, '/„str. Din 125-, Mali oglasi vsaka beseda Din 1*20.
Znamenite izjava Nj. M kralja Aleksandra
MMi je bila Izvršena sprememba v državni upravi? Kakšno nalogo ima sedanja vlada?
Kralj je sprejel v avdijenci znanega francoskega novinarja g. Jules Sauer-weina, kateremu je dal važne izjave izpremembi režima ter o ciljih svojih ukrepov. Gospod Sauervvein opisuje svojo avdijenco tako-le
»Ko so se pred menoj odprla težka hrastova vrata, je sedel kralj v ozadju svoje velike delovne sobane za svojo pisalno mizo. Nikoli ne bom pozabil eno-urnega razgovora, v katerem mi je kralj obrazložil ogromno nalogo, ki si jo je zastavil. Niti za trenutek ni posku šal, da olepša ali da prikrije dogodke v teh velikih časih, v katerih je moral prevzeti glavno vlogo. Z globoko resnostjo me je opozoril s kratkimi potezami na vse ono, kar se je pripetilo; govoril je z glasom voditelja, ki je trdno sklenil, da krene po določeni poti in ki dobro ve, da sedaj ne more več odsto piti od svojih načrtov, predno ne bode dosežen cilj.
Kakšni so vzroki, kakšen je značaj, kakšna je končna svrha onega, kar se imenuje diktatura, ki je bila uvedena v noči od 5. na 6. januai*ja? O teh dogodkih nisem nameraval vzeti inter-vjuva (razgovora) od kralja. Toda nekatere njegove izjave so tako pomemb ne, da ne morem premagati želje, da jih reproduciram.
»To kar se v resnici lahko imenuje diktatura, oziroma še prej tiranija, se je pripetilo pred meseci. Ali ni neustavno v pravem pomenu, če se 85 poslan cev brani prihajati v narodno skupšči no? Res je, da je treba upoštevati upra vičeno razburjenje, ki ga je povzročil strašni atentat. Ako ima poglavar države in vlade dolžnost, ali jih nima tudi zakonodavec? Iz nagibov, ki niso v nobeni zvezi z dobrobitjo države, je neka stranka izstopila iz vlade. Poskušal sem z vsemi sredstvi, da rešim krizo. Hrvati so prišli in me obiskali. Njihove zahteve sem vzel na znanje, tako kakor so mi jih predložili. Nato sem pozval tudi ostale stranke. Vprašal sem jih, ali pristajajo na pogajanja na podlagi hrvatskih predlogov, z drugimi besedami, ali razmišljajo o reviziji ustave, za katero so potrebne tri petine glasov v par lamentu. Odgovorili so mi: Nikoli! Po parlamentarnih pravilih ni več obstojala možnost sestave vlade. Ker stroj ni več deloval, sem se moral sam odlo-
čiti in prevzeti nase odgovornost, da rešim svojo državo iz nemogočega položaja, ki je mejil že na anarhijo. Nisem dolgo okleval!«
Pri teh besedah se je kralj za hip u-stavil, kakor da bi pred njegovimi očmi prošle druga za drugo skrbi prejšnjih let in velike nade v prihodnjost.
»Diktatura«, je ponavljal opetovano, »je beseda, ki jo je lahko izgovoriti, toda potrebno je, da se pravično razume. Sodim, da ni diktature, ki bi bila manj opravičena, kakor je bila diktatura nekih strankarskih poglavarjev, ki so ne da bi se držali določenih strankarskih programov, suvereno odločali o tem, kdo od njihovih prijateljev bo izvoljen v posameznih okrožjih. In ako taisti strankarski poglavar imenuje na tuca-te svojih strankarjev za uradnike, ki se ne morejo izkazati z nobeno drugo sposobnostjo, kakor z ono, da delujejo za politika, ki jim od svoje strani omogoča življenje na račun države, kaj to ni diktatura?
Kar hočemo izvesti, je docela enostavno. Daleč od mene je misel, da vodim državo z avtoritativnim režimom brez kontrole. Moji načrti gredo za tem, da dam državi kasneje pravi parlamentarizem in resnično demokracijo na podlagi pravičnega volilnega reda. Moja želja je, da postane država svobodnejša nego je bila, in da naš narod izraža svojo voljo z mnogo večjo neodvisnostjo kakor v preteklosti. V to svrho je potrebno, da preživimo dobo težkega
dela. Pripraviti moramo liberalni in decentralistični sistem, ki pa naj obenem predstavlja duhovno in teritori-jalno edinstvo Jugoslavije. Naša naloga je, da očistimo in reorganiziramo u-pravo, ki razpolaga z velikim številom odličnih uradnikov, ki pa so se izbirali, plačevali in postavljali na osnovah, ki zahtevajo nujne reforme.
Ne morem vam odgovoriti, koliko časa bom potreboval, vendar sodim, da to ne bo dolgo. Brezštevilni izrazi lojalnosti (zvestobe, vdanosti), ki jih prejemam od vseh strani, so mi dokaz, da lahko računam na podporo vseh pravih produktivnih sil v naši državi. Ministrstvo, ki sem ga sestavil, obstoja iz uglednih in poštenih oseb. Na čelu mu stoji general, ker sem moral svojo avtoriteto prenesti na osebo, ki se nahaja strogo nad političnimi strankami. V naši državi pa se vojska hvalabogu niti najmanj ne bavi s politiko. Tega ji nisem dovolil, kakor sem tudi preprečil politikom, da se mešajo v vojaške zadeve. Naša vojska je docela zdrava, lojalna in zvesta svojemu vladarju. Raz-ven tega vidite v tem kabinetu odlične predstavnike visoke uprave, bank, vseučilišč, kakor tudi odlične in poštene politike. Hrvati imajo pet ministrov. To vam dokazuje, da ta del naroda nil kakor ni zapostavljen.
Na ta način nameravam s pomočjo vseh onih, ki hočejo v naši državi delati, pripraviti povratek k zdravi politiki in k polnemu napredku. Da lahko izvršim to delo nujne rešitve, sem moral izpostaviti svojo osebo, ne iščoč nikogar," ki bi me kril, niti izhoda, ki bi zmanjševal mojo odgovornost. Osebno nosim odgovornost tako za primer uspeha, kakor za primer neuspeha. Toda o neuspehu ne more biti govora, kadar je za menoj ves narod.«
SSovcucl v liaiifi Urez šo!, društev in časnikov.
Usoda Slovencev v Italiji v narodnem oziru je tako žalostna, da se popisati ne da. Težko ji je najti primera v zgodovini. Slovenska in hrvatska narodnost je v javnosti brez prava, v vseh panogah javnega življenja se zatira. Vse obljube, dane našim bratom, ko so Italijani vzeli v oblast jugoslovansko zemljo, in obnovljene ob raznih prilikah, 3o ostale neizpolnjene. Mesto obljubljene pravice in svobode je prišlo nad nje nasilje in zatiranje.
Trpljenje naših bratov se je stopnjevalo od leta do leta. Fašizem se je kmalu po svoji ustanovitvi vrgel z vso silo
na zatiranje slovenske in hrvatske narodnosti. Narodni domovi so zgoreli, voditelji ljudstva so bili preganjani in veliko število teh voditeljev, osobito še duhovniki, so morali zapustiti kraje, kjer so delovali za svoje ljudstvo, ter bežati v druge države. Ko je fašizem L 1922 prišel na vlado, je za svoje zatiral-no delo napravil dobro premišljen načrt ter ga postavil na takozvano zakonito podlago.
Najprej se je lotil šol. Bilo je po slovenski in hrvatski zemlji v Italiji lepo število slovanskih šol, ki so fašistom motile mirno spanje. Prosvetni mini-
ster Gentile je vse te šole tako »preuredil«, da so postale popolnoma italijanske. V teh šolah se ne čuje niti ena slovanska besedica. Tudi veronauk se ne sme podučevati slovansko, temveč samo italijansko. Vse javne šole med Slovenci in Hrvati v Italiji so popolnoma italijanske, zasebne slovanske šole pa so strogo zabranjene.
Za šolami so prišla na vrsto izobraževalna društva, ki vzgajajo mladino, ko izstopi iz šole. Slovenci v Italiji, o-sobito na Goriškem, so imeli veliko število izobraževalnih društev in raznih mladinskih zvez, ki so prav plodonosno delovale. V treh jesenskih mesecih leta 1927 so bila vsa ta društva razpuščena. Za izobraževalnimi organizacijami so prišle na vrsto gospodarske organizacije, zlasti zadruge, kojih so se polotili ias isti. Narodno izobraževanje mladine je onemogočeno. Slovenske učitelje, ki se niso hoteli udati fašizmu, so premestili v stare italijanske pokrajine. Krščanski nauk, edini predmet, ki se je Še podučeval v maternem jeziku, se je moral umakniti v cerkve, kjer pa fašizem preganja i duhovnike i mladino.
Največji trn v peti pa je bil fašistom naš tisk. Na Primorskem je bilo 1. 1927 še lepo število naših listov: dnevnik »Edinost«, tedniki: »Novice«, »Mali List«, »Istarska Riječ«, »Pučki Prijatelj« v Trstu, »Goriška Straža (dvakrat
na teden) v Gorici; poleg teh političnih listov pa še nepolitični: »Ženski Svet«, »Naš Glas« in, »Vez« v Trstu, »Gospo darski Vestnik«, »Naš čolnič«, »Zbor nik svečenikov sv. Pavla«, »Jaselce« in »Staničev Vestnik« v Gorici. Na podlagi tiskovnega zakona, ki daje prefektu oblast, da po dvakratni posvaritvi odstavi odgovornega urednika, so bile že leta 1927 ustavljene »Novice«. Njim je sledil tržaški dnevnik »Edinost«, lansko leto pa »Goriška Straža«, nakar se je zdelo, da bodo počasi drug za drugim prihajali na vrsto vsi ostali listi.
Toda fašističnim mogotcem je bil ta postopek prepočasen in še tembolj, ker so naši listi pisali tako previdno, da niti navideznega zakonitega vzroka za obustavitev ni bilo mogoče najti. Pa so našli nekaj drugega: odgovorni uredniki morajo biti vpisani v poseben seznam pri fašističnem novinarskem u-druženju, to udruženje pa je njihov vpis namenoma zavlačevalo preko letošnjega novega leta, ko je ta določba stopila v veljavo, in ker odgovorni u-redniki naših listov niso vpisani v oni seznam, njihovi listi ne smejo več izhajati.
Tako je fašizem z enim mahom zadušil vse naše liste. Danes ne izhaja več v Italiji niti eden jugoslovanski list, ne političen in ne nepolitičen, danes je u-ničen zadnji znak narodnega življenja našega naroda pod Italijo.
V NAŠI DRŽAVI.
Razpust hrvaških strauK. V nedeljo, dne 20. januarja, je obvestila zagrebška policija zastopnike: hrvaške seljačke stranke, hrvatske federalistične stranke, hrvaške stranke prava in hrvatske pučke stranke, da so te stranke po zakonu o zaščiti države razpuščene in je njihovo delovanje ukinjeno. Policija je tudi zapečatila prostore hrvatske seljačke in hrvatske pučke stranke, medtem ko je pustila lokale ostalih strank pri miru, ker izhajajo v njih časopisi Btrank in tLše niso prepovedani. V pro-Btorih hrvatske stranke prava je našla policija nekaj denarja, katerega je prevzela in bo spravljen na sodniji. Nepremično premoženje strank bodo opravljali posebni oskrbniki.
Jugoslovanska muslimanska stranka — razpuščena. Bosansko-hercegovska muslimanska stranka je tudi razpuščena. Voditelj te stranke je znani že večkratni minister dr. Mehmed Spaho.
Za podaljšanje prijateljske pogodbe ined Jugoslavijo in Italijo. Naš kralj se trudi, da se doseže podaljšanje prijateljske pogodbe z Italijo iz leta 1921. Kralj je odločen storiti vse, da ta pogodba ne ugasne.
Ustanovitev zavoda za pospeševanje naše zunanje trgovine. V trgovinskem ministrstvu se bo pričelo v najkrajšem času s pripravami za ustanovitev zavoda za pospeševanje zunanje trgovine po zgledu zavodov, ki obstojajo v drugih državah. Splošna naloga tega oddelka bi bila, da bi ukrepal vse potrebno za jBpspeševanje našega izvoza in naše tr-
covine. Tozadevni načrt je v glavnem dokončan. Po tem zakonskem načrtu bi imel ta oddelek iskati nova tržišča in zbirati podatke itd. Razen tega bi vršil važne posle v organiziranju najširše po ročevalske službe tako za domače kakor za tuje interesente. Posebno pozornost bi posvečal temu, da bi bili organi tega oddelka strokovnjaki s prakso. Zavodu bi se pridal še posvetovalni odbor z zastopniki gospodarskih ministrstev in gospodarskih organizacij.
Premestitev sej ministrskega sveta. Predsedništvo vlade se je iz dosedanjih prostorov preselilo v notranje ministrstvo, kamor se je preselilo tudi nekaj uradnikov iz predsedništva. V predsedniških prostorih ostane minister brez portfelja Nikola Uzunovič. Seje ministr skega sveta se bodo vršile na Topčideru v »Domu kraljeve garde«. Od torka dalje bo predsednik vlade delal samo v ka binetu notranjega ministrstva, kjer bo tudi kabinet predsedništva.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Novo albansko vlado je sestavil dos»-dajni ministrski predsednik Cotti. V vladi so ostali vsi dosedajni ministri, izvzemši zunanjega ministra Vrionija. Na njegovo mesto je bil imenovan dosedajni albanski poslanik v Beogradu, Fici, ki je zelo naklonjen naši državi. Novejša poročila pravijo, da je bilo Fi-cijevo imenovanje preklicano na pritisk velesile (gotovo Italije) in to radi tega, ker je bilo pričakovati, da bi znal biti novi zunanji minister naklonjen naši državi.
Rumunija. Dne 15. januarja je začelo rumunsko zimsko zasedanje parlamenta. Nova vlada je odločena, da bode pozvala na odgovornost posamezne člane bivših vlad. Imenovano bo posebno so-
dišče, ki bo sodilo bivše ministre in višje uradnike, ki so krivi težkega gospodarskega stanja v državi. Imenovana bo tudi posebna komisija, ki bo preiskala, na kakšen način so nekateri bivši ministri prišli do svojega ogromnega bogastva.
Na Francoskem bodo zopet pripu-ščeni verski redovi. Že nekaj časa sem veje po francoskem parlamentu katoliški Cerkvi prijaznejši duh. Na pritisk zunanjega ministra Brianda bodo na Francoskem zopet pripuščeni verski redovi. Kljub ločitve francoske države od Cerkve si bo vlada skušala ohraniti vpliv na imenovanje škofov.
Upor v Afriki — revolucija v Srednji Ameriki. V francoskem Kongu je izbruhnila velika vstaja. Domačini so se uprli francoskim oblastim, ker so te brezobzirno nabirale vojaštvo iz vrst prebivalstva. Iz Newyorka poročajo, da je izbruhnila v Guatemali revolucija, katero vodi general Ibico.
Razburkane razmere v Afganistanu. O ubežnem kralju Afganistana poročamo obširno na drugem mestu. Kako je pobegnil kralj Amanulah in kake so razmere po njegovem odstopu, nam pove sledeče poročilo: Angleško vojaško letalo je prepeljalo tako hitro odstavljenega afganskega kralja Inaja Ulaha in njegovo rodbino v Pešavar v severo-zapadni Indiji. Kralj se hoče odtod podati v Kandahar k bratu Aman Ulahu. Letalo je z odstavljenim kraljem odle-telu po dogovoru z voditeljem vstašev Bako. Le-ta je nastopil" pod imenom: emir Habib Ulah kan. On je sedaj tretji vladar tekom štirih dni in razpolaga za enkrat z vojsko 15.000 dobro oboroženih in opremljenih vojakov. V pokrajini Kabula ga povečini navdušeno pozdravljajo. Tudi iz ozemlja Šivarjev, ki so začeli upor proti Aman Ulahu, in tudi od drugih plemenov na vzhodu države potujejo v Kabul deputacije, da pozdra vijo novega kralja. Iz Kandahara se po roča, da je Aman Ulah, ki je dospel tja v torek, zopet dal sneti z grada kraljevsko zastavo. Iz dosedanjih poročil je razvidno, da je hotel Aman Ulah zapustiti Kabul najprej v letalu. Vendar pa so takrat vstaši že zasedli letališče, nakar je moral bežati v avtomobilu. To pa je bilo združeno z velikimi nevarnostmi, ker je moral potovati skozi več sovražnih položajev. V Kandaharju je Aman Ulah izjavil, da bo pozneje nadaljeval svojo vojno proti vstašem. V, Indiji imajo vtis, da je Afganistan zdaj razcepljen v več taborov in da Aman Ulah obvladuje Kandahar in sosedne obmejne pokrajine, dočim obvladujeta Baka in Saquao pokrajino okoli Kabula. Novi vladar se izdaja v Kabulu za voditelja pravovernih mohamedancev, ki vodi sveto vojno proti zapadni kulturi. Zato se je dal izklicati samo le za emirja, da bi si s tem zagotovil slično stališče, kakor Kemal paša v Turčiji in Riza kan v Perziji.
Pregnani afganistanski kralj Aman Ulah se je izklical za kralja Kandahar-ja s pomočjo mogočnega plemena Du-ranijev. Afganistan je sedaj razdeljen na tri oblasti. Spomladi, ko se bo stajil sneg, se bodo začeli po celem Afganistanu hudi boji. '
^SzaNEDEIJO flefiriM Stsso.
Spominski dan 25. januar.
Rojen je bil .Henrik Sušo leta 1295 v bližini mesta Konstance ali Kostnice. Tam je preživel tudi večino svojega življenja. Starši njegovi so bili plemenita-ši, oče cel posvetnjak, mati zelo dobra in pobožna.
Ko je imel 13 let, je vstopil kot novinec v dominikanski samostan v Kon-stanci. Prvih pet let je preživel v samostanu slično vsem drugim redovnikom, v lepem, urejenem življenju. V svojem 18 letu pa je začutil v sebi hrepenenje po kolikor mogoče popolnem življenju, da bi izpolnil kolikor mogoče natanko zapoved Kristusovo: »Bodite popolni, kakor je popoln vaš Oče nebeški!« In duša cvetočega mladeniča je začela prisluškovati temu vabljenju. A ni slišala samo tega vabljenja, oglašati so se začeli tudi drugi glasovi. Ti so govorili Henriku: »Dobro premisli! Saj je prav, da se poboljšaš, a tako pretirano strog ne smeš biti sam seboj. Začni lepo zmerno, da boš mogel dokončati! Jej, pij, veseli se in varuj se greha! Bodi dober v svoji notranjosti, a ne tako strqg, da bi se te ljudje bali. Saj si lahko vesel z drugimi ljudmi, a v srcu dober. Drugi ljudje tudi hočejo priti v nebesa, a vendar ne živijo tako strogo.«
Njegovi tovariši v samostanu tudi niso mogli razumeti resnosti, ki se je pojavila naenkrat na Henriku. Eden mu je govoril: »Kak posebnež si postal!« Drugi mu je pravil: »Tako srednje življenje je najboljše.« Tretji je govoril: »Pazi! To ne bo imelo dobrega konca!«
A razsvetljen od večne Modrosti je odgovarjal Henrik samemu sebi in svojim tovarišem; »Kdor hoče ujeti gladko jeguljo za rep in kdor hoče začeti sveto življenje z mlačnostjo, je obakrat goljufan; ko misli, da ju ima, sta se mu izmuznila.
In začel se je boriti na vso moč, da bi prispel tja, kamor ga je klicala milost božja. Trudil se je, da bi izpolnjeval in doživljal največjo zapoved Kristusovo: Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vse ga svojega srca in iz vse svoje Suše in iz vseh svojih moči in iz vse svoje misli! — Človeka mora ganiti, ko čita v Henrikovih spisih, kako je hrepenelo njegovo srce, da bi se smelo približati Bogu, da bi ga smelo ljubiti, da bi smelo se ga oklepati. Ravno tako pa si je prizadeval z vso resnostjo, da bi resnično ljubil tudi svoje soljudi. O njegovem ljubezni polnem občevanju z ljudmi pričajo načela, po katerih se je ravnal, ko so ga poklicali k samostanskim vra tom, če je kdo hotel govoriti z njim. Gledal je, da je vsakega prijazno sprejel, da ga je kmalu odpustil, da ga je odpustil potolaženega in da se pri tem sam ni omadeževal.
Da bi dosegel popolnost, je hodil junaško po poti, ki jo je pokazal Kristus z besedami: »Kdor hoče biti moj učenec, naj zataji samega sebe.« Nekaj časa je najbolj gledal na zunanje zataje-
vanje samega sebe. Živel je silno strogo; postil se je, malo je spal, opravljal je težko delo, nalagal si je še druga pokorila. Med drugim si je odrekel za dalje časa vsako pijačo. Trpel je grozno žejo, kar koprnel je vsaj po kapljici vode, a vendar se je junaško ustavljal, da je ostal zvest svojemu sklepu. Tu pa je slišal v svoji duši glas: »Bodi pogumen, Bog te hoče potolažiti in razveseliti.« Ponoči nato je videl v sanjah prebla-ženo Devico z božjim Detetom, ki je nosilo v svojih ročicah svetel vrč poln sveže vode. In Mati božja je vzela vrček in ga dala Henriku, da je pil in si uga-sil svojo žejo.
A Bogu ni bilo zadosti, da se je vzgajal Henrik sam tako junaško k popolnosti, hotel ga je vzeti še v svojo šolo. Po notranjem navdihu mu je sam naznanil, kako ga hoče vzgajati. Govoril mu je v duši: »Dosedaj si se sam tepel s svojimi rokami, kakor si hotel in si nehal, kadar si hotel in si lahko imel usmiljenje s seboj. Sedaj te pa hočem vzeti v uk sam in te izročiti drugim rokam, ki to bodo neusmiljeno obdelovale. In hujši ti bo, kakor če bi nosil križ na razmesarjenem hrbtu. Henrik se je silno prestrašil. Najprej se je njegova duša uprla. Nato pa se je z razprostrtimi rokami vrgel na zemljo in prosil, naj se ga Bog usmili in mu prizanese s to preizkušnjo. Če pa drugače ni mogoče, naj se zgodi nad njim volja božja.
Kar mu je bilo "napovedano, se je začelo izpolnjevati. Moral je prenesti celo morje bridkosti. Začeli so mu nasprotovati njegovi lastni sobratje, ki so ga sumili radi njegovih spisov, ga zaničevali, ga sovražili in tožili pri predstojnikih, tako da je bil odstavljen dvakrat od svoje službe. Zgubil je pred ljudmi 3Vojo čast in dobro ime in sicer na način, ki je moral njegovo nežno srce neizmerno boleti, ko so njega čistega obdolžili najpodleišili pregreh. Ko je divjala kuga, so njegovi nasprotniki raznesli, da zastruplja studence in tako povzroča kugo, velikokrat je bilo sovraštvo l judi proti njemu tako veliko, da je bilo njegovo življenje v nevarnosti. Poleg tega so ga dolga leta mučile razne hude bolezni. A on se je v tem trpljenju očiščeval kakor zlato v ognju. Vedno mirnejši je postajal, vedno bolj je bil vdan v voljo božjo, vedno bolj se je obračal od stvari k Bogu, neizmerno srečo je čutilo njegovo srce. Izpolnilo se je, kar mu je napovedal Bog ob začetku njegovega križevega pota, ko mu je govoril: »Bodi pogumen! Jaz bom pri tebi in ti bom pomagal.« Umrl je 25. januarja leta 1366 v mestu Ulm na Nemškem.
Na dve stvari iz življenja Henrika Sušo bi opozoril. Na sanje, v katerih pije Henrik iz svetlega Kristusovega vrčka in si ugasi svojo žejo. Kolikokrat so žejne tudi naše duše. Žejajo po veselju, po sreči. Žalibog, gre človek tolikokrat pa si hoče žejo ugasiti in pije iz umazanih mlakuž, ki zastrupijo človeka, gre človek in pije iz čaše, na katere dnu je bridek pelin, ki velikokrat ostane celo življenje. Ne, kadar so žejne naše duše, pojdimo in pijmo iz svetlega vrčka Kristusovega, ki govori v evangeliju: »Ako je kdo žejen, naj pride k meni in pije!«
In kadar se zgrne trpljenje na tebe, se spomni božjega razodetja Henriku: »Dosedaj si se tepel s svojo roko, odse-daj te hočem izročiti drugi.« Najbrž j<! bila naša roka napram samemu sebi ze lo slaba in ni napravila nobene sile, zato je prišla na nas božja roka. Če nas obiskuje, se vprašajmo: »Kaj hoče Bog od mene?« Poslušajmo odgovor, izvršimo ga in naša pot bo šla navzgor, k zveličanju!
*
Značilne besede o vojski in o miru.
Na Silvestrov večer je imel v stolnici v Monakovem pridigo kardinal Faul-haber, duhovni vodja nemških katoličanov. Govoril je o vojski in miru in je na podlagi krščanskih načel izrekel tele misli: Vsaka vojska je nesreča, a ni še vsaka vojska krivična. So razlogi, ki morejo vojsko opravičiti. Pred vojsko se morajo uporabiti vsa mogoča sredstva, da se ta zadnji, najhujši korak prepreči. Vojska se mora voditi člo veško. Nikakor ni dovoljeno s strupenimi plini pokončevati žen in otrok. Ni prav, da se v vojski skoro vsi očetje odtrgajo od svojih družin. Bremena vojske se morajo pravično porazdeliti. Ni prav, da eni med vojsko bogatijo, drugi pa gladni umirajo na bojiščih, njihovi otroci doma pa nimajo niti skorjice kruha.
Posebna želja židovskega voditelja.
Voditelj židovskega gibanja Kadini Cohn je izrazil željo, da bi papež prišel v Jeruzalem in imel tam svojo neodvisno prestolico.
Kako hoče francoska mladina proslaviti papežev jubilej. Francoska mladinska društva so se sporazumela, kako hočejo po vsej Franciji obhajati zlato mašo papeža Pija XI. Meseca aprila mislijo prirediti veliko romanje v Rim k sv. Očetu. Bilo naj bi to eno največjih francoskih narodnih romanj v Rim. Po vsej Franciji nameravajo prirediti zbirko, da bi bilo tudi siromašnejšim omogočeno potovati v večno mesto. Razen tega pa bodo celo leto po vseh društvih predavanja, ki naj seznanijo mla dino z delovanjem Pija XI. in z modernimi nalogami Cerkve. Govoriti hočejo pred vsem o misijonskem delu papeževem, o njegovem prizadevanju za zedi-njenje vzhodne Cerkve s katoliško in o katoliški akciji.
Katoliška vseučilišča med poganskim svetem. Velikokrat se Cerkvi očita, da je nasprotna znanosti. Pravi znanost« Cerkev nikdar ne nasprotuje, saj sta si znanost in vera sestri. Dokaz zato je skrb katoliške Cerkve za izobrazbo in šolstvo, ki jo vidimo v vseh dobah cerkvene zgodovine. Tudi v naših časih skrbi Cerkev za to. Tako ima prav veliko šol po misijonskih pokrajinah. Med temi je 12 vseučilišč ali unverz, tako na primer v Indiji, na Kitajskem in na Japonskem.
JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA V CELJU, nasproti pošte, Cankarjeva ulica št. 11, obvešča svoje vlagatelje, da ne odteguje istim rentnine. Obre-stovanje vlog najugodnejše. Daje vsakovrstna posojila, zlasti hipoteke na kmečka posestva pod ugodnimi pogoji.	8«
Prevalje. Katoliško prosvetno društvo na Prevaljah ni skoraj nič znano, razen po najbližji okolici. Društvo dela na tihem in se ogi-blje zunanjega sijaja. Vendar pa deluje zelo tivahno in bi se po svojih uspehih dalo vzpo-rediti v eno vrsto z marsikaterim drugim dru-ftvom. Zlasti se je društvo mogočno dvignilo v dobi zadnjih štirih let pod vodstvom vlč. g. Reharja, sedaj župnika v Guštanju in po njegovem odhodu pod vodstvom č. g. Oset Ivana, kaplana na Prevaljah. Razen mnogih iger, ki jih je društvo v tej dobi priredilo, stoje kot mejniki: »Kristusovo trpljenje«, »Dekle z biseri«, »Quo vadiš« in še par drugih. Ravno seda; nas je presenetilo z ganljivo igro »Dušica v gozdu«. Društvo ima svoj tamburaški zbor, ki je najstarejši v Mežiški dolini in ki zelo dobro uspeva. Igrajo fantje, da jih je kar veselje poslušati. V zadnjem času se je ustanovil tudi še pevski zbor, ki se je že pokazal, dasiravno je 6e pravzaprav v povojih. Posebno prijetno nas je presenetil dne 18. novembra 1. 1., ko je pri prvi sv. maši naenkrat zadonelo ubrano petje 6 kora. Zbor ima dober materija! in je tisočkrat škoda, da se mu, kakor čujemo, stavijajo razne zapreke na pot. Za gotovo smo mislili, da nas bo tudi za Božič razveselil, a čakali smo zaman. Društvo se je zavzelo tudi za to, da dobijo padli vojaki iz naše fare svoj spomenik. Tozadevna akcija je v polnem teku in bo, kot se čuje iz odbora, spomladi že odkrit. Odbor ima še mnoge velike namene, a za enkrat naj je to dovolj! Društvu, zlasti č. g. Orlu, prisrčna hvala in prosimo: še tako naprej!
Št. Lovrenc na Pohorju. V nedeljo, dne 20. t. m., se je pri nas vršila lepa slovesnost. Otvorili smo gledališko dvorano v novem Društvenem domu. Zjutraj je bilo v cerkvi skupno obhajilo celotne orlovske družine, ki je v kroju pristopila k mizi Gospodovi, po maši pa se je posvetila društvena dvorana ob navzočnosti cele orlovske družine presv. Srcu Jezusovemu. Popoldne se je vršila v društveni dvorani orlovska akademija, ki pomeni gotovo višek vseh prireditev, ki so se kdaj pri nas vršile. Vsi od najstarejšega člana in članice do najmlajšega naraščajnika in gojenke so se sijajno izkazali. Navdušenost je pri akademiji dosegla vrhunec, ker smo vprvič nastopili v lastni dvorani in se nam je tako uresničila dolgo negovana želja. Zasluga zato gre vrli šentlovrenski orlovski mladini, ki je z žuljavimi rokami ob dolgotrajnem kuluku gradila dom, darežljivim šent-lovrenskim možem in ženam, pred vsem pa vrlima domačima duhovnikoma, g. župniku Oblaku in neumornemu g. kaplanu Rančigaju. Dom še ni sicer popolnoma dokončan, a glavno jedro je že dovršeno. Zato ni dvoma, da bode letošnje poletje končna slovesna otvoritev našega Društvenega doma. Dopoldne in popoldne nam je na slovesnosti govoril v imenu Prosvetne zveze in Orolovske Podzveze v Mariboru g. dr. Jeraj.
Sv. Rupert v Slov. gor. Orlovski odsek priredi v nedeljo, dne 27. januarja, ob treh popoldne v stari šoli dve igri in sicer: »Sanje«, zanimiva igra v petih dejanjih, in »Krčmar pri zvitem rogu«, veseloigra v enem dejanju. Prijatelji naše mladine in poštene zabave, domačini in sosedje, pridite polnoštevilno! Bog živi!
Kapela pri Radencih. V nedeljo, dne 27. januarja, popoldne po večernicah, ima naše bralno društvo svoj občni zbor. Govornik pride iz Maribora in bo predaval o zadružništvu. Zato se Udeležite vsi člani tega občnega zbora in vsi, ki želite pristopiti k bralnemu društvu.
Ženski prosvetni tečaj na Hajdinu pri Ptuju. Na Hajdini se vrši v dneh 9. in 10. februarja t. i. v Društvenem domu ženski prosvetni tečaj z bogatim in pestrim sporedom, ki je združen s proslavo »Materinskega dneva«. Opozarja-
mo na ta tečaj že danes naše ženstvo iz bližnje in daljne okolice, da se polnoštevilno, zlasti dekleta, udeležijo. Natančni spored bo pravočasno objavljen v našem listu.
Št. Janž pri Velenju. Na Svečnico, dne 2. februarja, ob dveh popoldne se ustanovi dekliška Marijina družba in se vrši prvi slovesni sprejem po preč. gospodu škofijskem voditelju. Vse sosedne Marijine družbe s svojimi voditelji iskreno povabljene!
Nazarje. Tukajšnje prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 27. t. m., točno ob treh popoldne Franc Medvedovo dramo »Na odru življenja«. Vsi prijatelji prosvete uljudno vabljeni!
Teharje. Pevsko društvo »Slavec« v Teharjih priredi v nedeljo, dne 27. t. m., ob treh popoldne, v veliki posojilniški dvorani v Vojniku pevski koncert z 12 krasnimi narodnimi pesmi, pod vodstvom pevovodje gospoda Fran jo Luževiča. Prijatelji lepega petja prav iljudno vabljeni!
Rogaška Slatina. Tukajšnje pevsko in prosvetno društvo »Sloga« vprizori v nedeljo, dne 27. t. m., popoldne "v dvorani hotela »Pošta« komedijo v treh dejanjih »Narodni poslanec«, koja igra je vsled izredno šaljivih prizorov kot nalašč primerna za sedan'i predpustni čas.
Pcdelitev župnij. Obmejno župnijo Marija Snežna je dobil gospod kaplan v Kozjem, Srečko Veršič. — Župnija Sv. Peter pri Mariboru je podeljena gospodu mariborskemu vikarju Antonu Tkavc.
Najstarejša Mariborčanka — umrla.
Lepo starost 91 let je dosegla v Mariboru Julijana Ferk, sestra bivšega župnika Ferka od Sv. Marjete ob Pesnici. Doma je bila iz znane Ferk-Ciperjeve hiše v Št. Ilju v Slov. gor.
Smrtna kosa. Dne 19. januarja je u-mrla v Spodnji Novi vasi pri Slov. Bistrici posestnica Marija Jerovšek iz daleč znane in obče priljubljene Grilove hiše. Rajna je bila sestra ravnatelja Cirilove tiskarne v Mariboru gospoda monsig. dr. Antona Jerovšek. Blagi pokojni bodi ohranjen časten in hvaležen spomin, preostalim naše sožalje! — Pogreb blagopokojne se je vršil v ponde-ljek predpoldne ob ogromni udeležbi ljudstva. Na zadnji poti jo je spremljalo 15 duhovnikov, predsednik oblastnega odbora g. dr. Josip Leskovar, mariborski župan dr. Juvan in narodni poslanec dr. Josip Hohnjec. Pogreb je vodil gospod monsignor Ivan Vreže, ki je i-mel ob odprtem grobu v srce segajoč po slovilni nagovor. Izredno mnogobrojna udeležba pri pogrebu je dokazala občo priljubljenost blagopokojne pri izobra-ženstvu ter pri narodu.
Umrl je v Lobnici pri Rušah naš dolgoletni naročnik in posestnik Mihael Seifrid. Rajni je bil dober in skrben oče in sploh vzgleden v vsakem oziru. Umrl je v starosti 58 let in zapušča ženo ter pet otrok. Svetila mu večna luč,- žalujoči rodbini naše sožalje!
Požar v Mariboru. V Maribru je nasproti koroškemu kolodvoru velika tkalnica Doctor in drug. Ogenj je izbruhnil v sredo zjutraj dne 16. januarja v novem delu tovarne, ki je bil zgrajen lansko poletje. Dito hušil iz bombaževega skladišča v pritličju. Upraviče-
na je domneva, da s* se vnele velike zaloge bombaža zaradi prevelike vlage v skladišču. Gasilnega dela so se lotili najprej delavci iz tovarne. Na pomoč so prihitela gasilna društva Maribor, Po-brežje in Studenci. Gašenje je bilo prav posebno mučno in za gasilce nevarno radi gostega dima, ki se je valil iz skladišča. Gorelo je več ur in cenijo škodo na 130 tisoč Din.
Ogenj je izbruhnil v oljarni Pavla Pivca v Selu pri Spodnji Polskavi. Uničenih je več strojev in je škoda precej velika.
Saje užgale hišo. V dimniku trgovca in peka Antona Grošlja v Lešah pri Prevaljah so tlele celo noč saje. Iz tlenja nastali ogenj je upepelil hišo. Grošelj je hudo prizadet, ker je zavarovalnina zelo nizka.
Smrtna nesreča. Iz Dravograda smo prejeli to-le žalostno poročilo: Pri spra vljanju lesa po zasneženem gozdu se je smrtno ponesrečil kmetski sin Mihael Plimen. Ponesrečeni se je podal v gozd v spremstvu dveh tovarišev, ki sta mu pomagala pri težkem delu. Enemu se je slučajno izmaknil iz rok cepin ter zadel na glavo Plimena s tako silo, da je revež tri ure po nesreči izdihnil.
Cela vas v neprestanem strahu ter trepetu. Iz Arclina pri Vojniku (precej blizu Celja) smo prejeli to-le žalostno poročilo: Pred več nego enim mesecem je začela v naši prijazni vasi zločinska roka s požigi. Najprej je postal žrtev peklensko hudobnega požiga Žumrov kozolec, kojega ostanki še pričajo o zločinu. Čez teden dni nato je gorelo v kozolcu gostilničarja Franca Ločnikarja, a k sreči so požar še pravočasno opazili in ga pogasili, tako da ni nastala večja škoda. Ni še do dobra pretekel teden, že so opazili ogenj na podu gospodarskega poslopja posestnika Martina Vrečka. Tudi to pot se je posrečilo ogenj še pravočasno pogasiti. Na Silvestrovo se je zločinec oglasil pri stricu prej omenjenega Vrečka, posestniku Jož. Vreč-ku. Zapalil je v gospodarskem poslopju ter je zgorelo vse, kar je lesenega. V pondeljek, dne 14. januarja, pa se je neznanec zopet oglasil pri Mart. Vreč-ku in mu zažgal gospodarsko poslopje, ki je v svojih lesenih delih popolnoma uničeno, kljub temu, da je na mesto požara prihitelo kar pet požarnih bramb, namreč iz Celja, Gaberja, Škofje vasi, Vojnika in iz Ljubečne. Ubogi vaščani so po cele noči neprestano na straži, da bi si očuvali imetje ter golo življenje pred zločinsko roko. Mnogoštevilni požigi, ki se množijo po celi Sloveniji, so prežalostna posledica povojne podivjanosti.
Naš letalec smrtno ponesrečil. V Ze-
munu se je pripetila dne 16. januarja težka letalska nesreča. Poročnik Miloš Jovanovič je letal ob desetih predpoldne nad Beogradom, Pančevom in Zemunom. Na povratku proti Beogradu se mu je nepričakovano pokvaril motor, vsled česar se je moral naglo spustiti na tla. Ozemlje, nad katerim je plul, pa ni bilo primerno za spuščanje. Ko je Jovanovič končno pristal, se je letalo z veliko brzino zarilo v zemljo, se potem prevrnilo in pokopa-
lo pilota pod seboj. Jovanovič je bil takoj mrtev.
Rešitev iz velike nesreče. Iz Udmata pri Laškem poročajo: Kdor pozna ta kraj, ve, da je Udmat med polovico poti Rimske Toplice—Laško. Zato je že na Udmatu od nekdaj nekako zasilno prevozno sredstvo čoln, ki ga navadno ima ena izmed tam se nahajajočih hiš ob desnem bregu reke Savinje. Na dan 9. januarja t. 1. je naprosil gospod Mihael Hrastnik, da se ga na tem kraju prepelje s čolnom preko Savinje, ker je imel tam posla kot lesni trgovec. Dve ženski sedeta v čoln, vozita in čolnu se bliža ogromna množina po Savinji plavajočega ledu, ki je takoj čoln spravil iz rav notežja. Bila je takoj velika nevarnost za življenje Hrastnika in čoln vodeče ženske, ker se je čoln bližal globini in tam se nahajajočim večjim skalam. Gospod Hrastnik vidi nevarnost za vse, stopi iz čolna v vodo, prime za vesla in čoln, obrne istega v pravo smer ter tako reši omenjeni spremljevalki in sebe gotove nesreče. Gospodu Hrastniku kot načelniku Kmetijske podružnice v Laškem, katerega je Njegovo Veličanstvo naš kralj Aleksander I. na dan 1. decembra 1928 za civilne zasluge odlikoval z zlato medaljo, se ob ponovni požrtvovalnosti k čestitanju pridružimo tudi vsi, ki ga poznamo!
Dva sta si zlomila nogo. Posestnik Jernej Jesenik iz Brezna je vlačil hlode iz gozda k cesti. Pri tem je po nesreči prišel pod hlod, ki mu je zlomil levo nogo. — Desetletni Alojzij Stopar, sin gostilničarja in lesnega trgovca iz Oplotnice, pa si je pri sankanju zlomil desno nogo.
Kako bo z nagrado? V zadnji številki našega lista smo poročali, da je pobegnilo iz znane kaznilnice v Lepoglavi 14 kaznjencev. Oblasti so razpisale nagrado 100.000 dinarjev onemu, ki bi prejel ali izsledil te nevarne begunce. Orož-ništvo v Gornjih Petrovcih je dne 12. t. m. v vasi Ženavlja zasledilo dva sumljiva človeka in ju aretiralo. Na podlagi izpraševanj se je ugotovilo, da sta pobegla kaznjenca iz Lepoglave in sicer: Horvat Janez iz Kroga, obsojen na štiri leta, in Juhač Števan iz Sente, ki je baš imel sedeti le še nekaj mesecev, pa je bil prvotno obsojen na 15 let ječe. Pripeljali so ju v zapore okrajnega sodišča v Murski Soboti. Kako bo z obljubljeno nagrado, nam še ni znano.
Volkovi po jtižni Srbiji. Radi velikega mraza, ki je pritiskal v zadnjem času, se zbirajo v okolici Skoplja cele črede volkov, ki ogrožajo živino. Kmetom so napravili volkovi že veliko škode.
Bivši nemški cesar Viljem 701etnik. Dne 20. januarja so se začela v Doornu, kjer prebiva bivši nemški cesar Viljem, slavlja v proslavo njegove 70-letnice. Cesar je sprejel pred vsem čestitke generalov stare nemške vojske.
Kar dve železniški nesreči na istem mestu. Zvečer dne 15. januarja sta se zgodili na istem mestu med postajama Temešvar in Bukarešta dve težki železniški nesreči. Brzovlak, ki je popoldne odšel iz Temešvara proti Bukarešti, je v bližini Turn-Severina skočil s tira. Nesreča se je pripetila na ta način, da je počila os poštnega voza, vslcfl česar
je isti iztiril. Nesreča je zahtevala dve človeški žrtvi, dočim je bilo 20 potnikov lažje ranjenih. O nesreči je bilo obveščeno železniško ravnateljstvo, ki je takoj odpremilo pomožni vlak z vsem po trebnim orodjem, zdravniškim materi-jalom in odposlala uradno komisijo. Vsled temne noči strojevodja pomožnega vlaka ni opazil iztirjenega vlaka. Pomožni vlak se je zaletel z vso silo v iztirjeni vlak. Pri drugi železniški nesreči je zašla vsa komisija pod vlak. Doslej so potegnili iz ruševin 14 mrtvih, dočim je bilo pri nesreči nad 40 oseb težko ranjenih.
Dojenčka vrgla v razbeljeno peč. V Radimnu se je neka 161etna služkinja grozovito maščevala nad gospodarji, ki so ji storili malenkostno krivico. Imela je skrbeti za pet mesecev starega dojenčka in ker se ni mogla osvetiti gospodinji, se je maščevala nad njim. Vrgla je dete, ko so jo pustili z^>t£okom samo doma, v gorečo peč in pobegnila iz hiše. Ko sta se roditelja vrnila domov, sta začutila silen smrad, odprla vratca peči in našla zadnje kosti, ki s«o dogorevale. Trupelce so bili plameni že izlizali. Živinsko služkinjo so prijeli orožniki in jo prepeljali v ječo ter so jo jedva ubranili pred ljudsko sodbo, ki si je hotela dati nad zločinom duška z linčanjem.
Nesreča na morju. Dne 16. januarja je ponesrečil v bližini kitajske luke Hongkong parnik »Hshvah«. Utonilo je 350 oseb, med temi 30 žensk ter mnogo otrok. Rešili so le 26 oseb.
Neznosen mraz v zadnjih dneh po celi Evropi, Kako je bilo s pasjim mrazom zadnje dni v naših krajih, nam ni treba še posebej popisovati. Barometer je kazal do 20 stopinj C pod ničlo in to ne samo pri nas, ampak po celi naši državi. Po Liki in Vojvodini so še bili veliki sneženi viharji, ki so onemogočali promet radi žametov. Hujše nego ori nas je bilo glede neznosnega mraza zadnje dni po drugih evropskih državah in po Rusiji. Navajamo le nekaj vzgledov: Snežni zameti so popolnoma onemogočili železniški promet v Danski. Tam se boje, da bodo mesta odrezana od vasi in ua bodo ostala brez mleka. Iz Pariza poročajo, da je v Rokavs-kem prelivu divjala huda burja, ki je ugonobila več parnikov. Parniški promet v Rokavskem prelivu je prekinjen. V severni Italiji vlada hud mraz. V Fi-renci in v Pistoji je zapadel sneg. Na Južnem Tirolskem je sneg skoro 1 meter visok. Na Črnem morju divja silna burja. Parniki so morali ostati v pristaniščih. Po vesteh iz Odese se je v bližini pristanišča potopil neki ruski parnik, ki ga je vihar zalotil na odprtem morju. Vse moštvo parnika je utonilo. Po vsej Rumuniji vlada silen mraz. V> Besarabiji je mnogo ljudi zmrznilo. V besarabske vasi vdirajo krdela volkov in povzročajo veliko škodo. Na Madžarskem je temperatura zelo padla. Ponekod kaže termometer celo — 25° C. Enake vesti prihajajo tudi iz vzhodne Čehoslovaške, Poljske in Rusije.
Amerikanska avtomobilska industrija v Rusiji. Ameriški avtomobilski veleindustrijalec Ford je sklenil s Sovjetsko Unijo pogodbo, da ustanovi v
Moskvi veliko tovarno avtomobilov z letno produkcijo 100.000 avtomobilov. Izdelki se imajo dobavljati iz Moskve tudi na daljni vzhod. Potrebni materi-jal bo dajala Amerika, Sovjetska Unija pa dobi 50 odstotkov vseh delnic v svoje roke.
Strašen potres na Kitajskem. V kitajski pokrajini Šanci je divjal dne 17. januarja grozen potres, ki je zahteval na tisoče človeških žrtev. Nesreča je za uboge prebivalce tem bolj občutna, ker je bila ravno v teh krajih pred meseci lakota. Po pokrajini Tsumauah je razsajal v noči tako silovit potres, da ni pustil kamna na kamenu. Koliko ljudi je tukaj smrtno ponesrečilo, še ni ugo< tovljeno.
Potres v Ameriki — na stotine mrli-
čev. Južnoameriško državo Venezuela je obiskal strahoten potres. Samo v mestu Cumani je 200 mrtvih in več tisoč ranjenih. Po drugih mestih je več nego 300 mrliče v. Potres, ki je trajal 10 minut, je povzročil 12 milijonov dolarjev škode. Potresni sunki so bili tako siloviti, da so se zrušile po nekaterih krajih celo vse pritlične zgradbe. Pod razvalinami leži še bogzna koliko mrtvih. Vse telefonske zveze so pretrgane in ubogo prebivalstvo je brez prehrane.
ZLOČIN MLADOSTNIH DEKLIC.
Te dni so našli z odsekano glavo v stanovanju 451etno učiteljico Ano Pre-horst v Stoutham-u v ameriški državi Virginia. Učiteljičino stanovanje je bilo premetano, vendar so ostale vse dragocenosti nedotaknjene. Umora je bila skraja osumljena sestra učiteljice, s katero se je rajna prepirala radi neke dedščine. Obdolžena je dokazala svojo odsotnost v času umora. Policija je raz iskovala krvavo zadevo dalje. Našli so krvave odtise na učiteljičinem razmetanem perilu in ti odtisi so bili od izredno malih rok in sicer ne samo od ene roke, ampak od več.
Dognali so, da ni bila umorjena pri 12—141etnih učenkah priljubljena. Vse se je je balo radi strogosti.
Zadevo so začeli preiskavati v razredu, katerega je vodila žrtev mladinske izprijenosti. Dan pred zločinom je dala učiteljica trem deklicam in sicer: 131et-ni Betki Niholson, ravnotoliko stari Allini Rocheboroug in 141etni Evelini Jellings dolgo kazensko nalogo. Učiteljica je še morala voditeljici šole utemeljiti s posebnim pismenim poročilom, zakaj je kaznovala učenke. Ta pojasnila je pisala umorjena doma in jih oddala drugi dan ravnateljici. Na večer zločina ob 6. uri so učiteljico še videli, torej ob času, ko je imela že spisana zgoraj omenjena pojasnila. Policija pojasnila o kazenski nalogi pri preiskavi ni našla in tudi pri ravnateljici ga ni bilo.
Tri kaznovane deklice so ostro prijeli in so priznale po daljšem oklevanju, da so umorile učiteljico. Učenke so se bale, da jih bo voditeljica zatožila še staršem, kateri bi jih gotovo tudi kaznovali.
Vse tri so se podale ob 7. uri zvečer k učiteljici na stanovanje in so jo prosile, naj jih ne naznani predstojnici. Učiteljica je odklonila prošnjo in je u-
čenke še napodila. 131etna Niholson je pograbila na mizi ležeči dolgi nož in ga zasadila učiteljici v vrat. Ker je bila zadeta glavna žila, se je napadena zgru dila na tla. V krvi na tleh ležeči je še nečloveška deca s sekiro odsekala glavo proč in proč. Še le nato so zločinke brskale tako dolgo po predalih, dokler niso iztaknile onega pojasnila o kazni na voditeljico šole. Ko so opravile-še ta posel, so si umile kri in posrečilo se jim ije, da so zapustile kraj nezaslišanega zločina popolnoma neopaženo.
Po priznanju so te tri mladostne nepridiprave zaprli.
Jakob Oset v Vojniku je nabral na sedmini po umrlem Alojziju Flis 103 D za afrikanske misij one.
Za kn.-šk. dijaško semenišče v Mariboru so darovali: P. Vesenjak, nabral na zlati poroki J. in M. Zoher, Teharje, 115 D; župnijski urad Sv. Marjeta na Pesnici, nabrano na gostiji Vo-grinec-Klemenčič, Cunkovci, 150 Din; J. Mlakar, nabral na gostiji Kureš, Podlehnik, 30 D; I. Dvornik, nabral na gostiji Glojek-Kolenc, Paška vas, 73 Din; F. Cetina, Sv. Peter v Sav. 'dolini, 140 Din; L. Mihelič, nabral na gostiji Ferlinc, Sv. Jurij v Slov. gor., 120 Din; vlč. g. kanonik J. Lenart, Šmartno pri Slovenjgradcu, 300 Din; A. Sunčič, nabral na gostiji M. Kodr-na, Sv. Križ na Slatini, 160 Din; Pohrašky, nabral na sedmini Fr. Cas, Trbonje, 51 Din; iz zapuščine Terezije Črnčič, Polički vrh, 500 D; Ljudska posojilnica Celje, 2000 Din; Pintarič, nabral pri blagoslovitvi križa Kropf, Hajdina, 233 Din; iz zapuščine Jurija Čas, Sv. Miklavž pri Slovenjgradcu, 250 Din; Kodrič, nabral na gostiji Dobnik, Muta, 170 Din; župnijski urad Sv. Jurij v Slov. gor., nabral na sedmini Fr. Brlič, 80 Din; Fr. Rogoznik, Velenje, 15 Din; gdč. Marija Muller, Počehova, 250 Din; J. Šer-binek, Svečina, 100 Din; F. Hauptman, nabral na sedmini Ermut, Sv. Križ nad Mariborom, 150 Din; nabrano na pogrebu J. Majcen, Pa-cinje, 100 Din; župnijski urad Kotlje, nabrano na pogrebu M. Gorinšek, 90 Din? nadžupnik F. Korošec, Sv. Križ na Slatini, 100 Din. Vsem darovalcem iskrena zahvala! Bog povrni! Darujte za dijaško semenišče!
Ubežni kralj.
Že parkrat smo poročali o težkočah, na katere je zadel za naprednost vneti kralj Afganistana Amanulah. Radi u-peljave novotarij so se mu uprla gorska plemena in začela napram kralju z oboroženo silo. Upornike so podpirali Angleži, ker je bil Amanulah izrazit nasprotnik angleške politike. Kralj je sicer premagal v začetku upora parkrat sovražnike, a te dni je podlegel premoči. Od Angležev organizirani'Afgani-Stanci so oblegali Amanulaha v trdnjavi, iz katere je pobegnil v letalu in pri-bežal v Kandahar, kjer ga je pričakovala kraljica. Od tukaj bo skušal pobegniti preko meje, ker je v življenski nevarnosti.
Kralj je bil prisiljen, da se je moral odpovedati prestolu na korist svojega starejšega brata, ki je .bil kronan za kralja v Kabulu dne 14. januarja. Novi kralj je takoj ob nastopu razveljavil vse koristne novotarije, katere je upe-ijal z velikim trudom in požrtvovalnostjo Amanulah. Odpravljena sta predvsem parlament in ženska svoboda. Ženske bodo morale zopet nositi javno Eakrite obraze. Vsi dijaki in dijakinje,
ki so bili v svrho boljše izobrazbe poslani v šole, so odpoklicani.
Kralj Amanulah je zasedel prestol leta 1919, ko je bil umorjen njegov oče emir Habibulah-kan. Za kralja se je takoj po umoru oklical Nasrulah-kan, brat Habibulahov, toda že po šestih dne vih je Amanulah prisilil svojega strica k odstopu. Prvi dve leti svojega kralje-vanja je Amanulah prebil v vednih bojih z Angleži. Dasi se ni mogel meriti z njihovo vojaško silo, jim je bil vendar tako opasen nasprotnik, da so sklenili z njim mir v Kabulu leta 1921 in so priznali popolno neodvisnost Afganistana. Da bi oslabil politični vpliv Anglije, je istega leta sklenil podobno zvezo z Rusijo. Bil je politično zelo delaven in je dosegel, da so vse države vzele na znanje neodvisnost njegove države. S pogodbami je utrdil svoje odnošaje s Turčijo in Perzijo, nakar se je leta 1925 o-klical za kralja. Odslej se je imenoval: padišah. Kot moder vladar je skušal svojo državo utrditi tudi v notranjosti in je v tem zaostalem delu Azije pridno uvajal javnosti koristne novotarije. Po potovanju kraljevske dvojice po Evropi od decembra 1927 do avgusta 1928 se je kralju vzbudila želja, da po vzgledu Perzije in zlasti Turčije preuredi Afganistan v moderno državo. Začel je z napredkom na vso moč in njegovi ukrepi so pognali gorska plemena v upor. Po kratkih bojih so uporniki napravili konec modernizaciji, za katero še narod ni zrel in z odpovedjo Amanulaha uvedli staro stanje.
NEKAJ IZ ZGODOVINE MARIJINEGA EIPA V FRANČIŠKANSKI BAZILIKI V MARIBORU.
V baziliki mariborskih frančiškanov je na glavnem oltarju Marijin kip, ki se časti od vernega slovenskega ljudstva pod imenom »Mati milosti.
Ta starodavna podoba, ljubko izrezljana iz lesa, je najbrž delo kakega meniha v nekdanjem Zajčkem samostanu. Vendar to ni popolnoma gotovo. Znano je le, da se je nahajala leta 1746 v zakristiji konjiške nadžupnijske cerkve. Tam jo je našla mimo potujoča grofica Ivana Felicita Khunburška, jo vzljubila in kupila. Vzela jo je s seboj v Gradec, kjer jo je dala popraviti, potem pa na svoj grad Freibichl pri Lipnici. Dne 24. januarja 1747 pa jo je podarila čč. oo. minoritom v Mariboru, ki so jo naslednji dan postavili na oltar svoje nekdanje cerkve ob sedaj zapuščeni dravski vojašnici, ki je bila njihov samostan.
Tam se je začelo javno češčenje milostne podobe Matere milosti ali bolje Matere usmiljenja in tam je dobila tudi to svoje ime.
Očetje minoriti pa so bili leta 1784 premeščeni v prejšnji kapucinski samostan, ki je stal tam, kjer stoji zdaj frančiškanski. Tako je Mati milosti prišla na sedanje mesto, kjer so ji oo. frančiškani v letih 1893 do 1900 postavili njej posvečeno krasno cerkev, ki je leta 1906 dobila častni naslov bazilike.
Tukaj je zopet oživelo češčenje te milostne podobe Marijine, ki so jo nekdaj v minoritski cerkvi obiskovali številni romarji od blizu in daleč, posebno dne 25. januarja, ko se obhaja slovesni spomin, da so jo leta 1747 Mariborčani začeli javno častiti. Od leta 1911 se pa ta dan obhaja pravi praznik Matere milosti, ker je bil ta dan določen za patroci-nij bazilike.
*
IZUMIRAJO VODITELJI VOJNIH TRUM V SVETOVNI VOJNI.
Eden za drugim kapljejo v naročje majki zemlji voditelji vojnih trum v svetovni vojni. So to imena, ki so bila tiskana v dneh grozote svetovne morije dnevno z debelimi črkami po vseh listih od leta 1914 naprej.
Že med vojno je umrl šef nemškega generalnega štaba von Moltke. Hotel je streti Francijo v treh tednih, a mu je izpodletelo, odstranili sa ga z najvišjega poveljniškega mesta in to je bila njegova smrt.
Moltkeju je sledil že med vojno na drugi svet angleški vrhovni komandant Kitchener. Odlikoval se je svoj« čas kot angleški general, ko so se u-prli Angležem v južni Afriki junaški Buri. Kitchener se je hotel peljati na angleški bojni ladji med vojno v Rusijo in organizirati tamkaj ostrejši nastop ruske vojske proti Nemčiji in Avstriji. Na potu je zalotil angleško bojno ladjo nemški podmornik, ki je pokopal posadko ladje s Kitchenerjem vred v Severnem morju.
Po sklepu vojne je umrl bivši avstro-ogrski cesar Karol. Temu je sledil znani šef avstrijskega generalnega štaba Konrad von Hotzendorf.
Za Kitschenerjem sta umrla na Angleškem dva znamenita maršala angleške vojske:«French in Douglas Haig.
V Italiji je umrl najprej maršal Diaz in temu je sledil lansko leto znani Ca-dorna, kojega ime bode stalo v živem spominu vsem onim, ki so se udeležili grozot soške fronte.
Naš kralj Peter, medvojni šef srbskega generalnega štaba vojvoda Put« nik in Mišič so tudi že med preminulimi.
Pred kratkem je zatisnil oči ruski veliki knez Nikolaj Nikolajevič, o kojega smrti smo že obširneje poročali.
Časopisje poroča, da je na smrtni postelji in se bori s smrtjo znameniti
francoski maršal Foch.
*
ZRAKOPLOV, KI BO NAJVEČJI NA) SVETU.
Največji zrakoplov na celem svetu se bo imenoval »R 101« in bo dovršen že v najkrajšem času. Ta največja zračna ladija bo dolga 724 angleških čevljev, (1 čevelj je 0.305 m), 140 bo visoka in njen največji premer bo znašal 142 čevljev. Obsegala bo 5 milijonov kubičnih1 čevljev in bo tehtala 150.000 ton. Zrakoplov bo imel 50 ljudi posadke, bo lahko sprejel 100 potnikov z vso prtljago in prehrano. Ladijo bo gonilo 5 motorjev po 650 konjskih sil. Motorje bodo kurili s petrolejem. Zrakoplov bo letel v povprečni višini 500 čevljev. Iz Londo-
na v Newyork bo rabil ta velikan samo
60 ur, iz Londona v Indijo 5 dni. *
Ženska sama preletela Afriko. Dne
16. januarja t. 1. je pristala na letališču pri Londonu pogumna angleška letal-ka Bailey. Sama se je napotila v lahkem letalu iz Londona preko ogromne afrikanske puščave Sahare in pokrajine Kongo ter se ustavila v najbolj južnem mestu Afrike, ki se imenuje Kapstadt, ali po angleško Capetown. To je dosedaj najdaljši polet, katerega se je lotila in dovršila eno čisto sama oseba in povrh še ženska.
Dva predora. Anglija in Francija bi naj dobili podmorsko železnico pod Ro-kavskim zalivom. Predor bodo gradili tri leta. Stroški so preračunani na 60 milijard dinarjev. Ako bo ta podmorska železnica dograjena, bo trajalo potovanje iz Pariza v London tri ure. Železnico pod morjem bo gonila elektrika. — Drugi podmorski predor bi naj vezal Španijo in Afriko pod znano morsko o-žino Gibraltar. Načrt o podmorski zvezi med Evropo in Afriko je svoji vladi predložil španski topničarski inženir Pedro Jevenois. Španska vlada je že i-menovala študijsko komisijo. Stroški bi znašali 300 milijonov špansikh pezet, predor pa bi gradili od leta 1929 do leta 1934. Dolžina predora bi znašala 30 km. Predor bi se na španski strani pričel v bližini Torre della Pena, na marokan-ski obali pa izhodišče še ni končno določeno.
Bruhanje ognjenika. O strašnem delovanju ognjenika Krakatau smo že večkrat poročali. Ta ognjenik je na malem otoku v bližini znanega velikega o-toka Java. Te dni so opazovali, da je ta grozni vulkan bruhal v teku 24 ur 4000-krat. Eden od teh izbruhov je dosegel celo višino 1000 m.
Januš Goleč:
Mrcia - plahta - som
Slovenija nimo veliko divjačine in to radi tega ne, ker ni tolikanj grofovs-kih veleposestev v ravnini, kakor n.pr. po Hrvatskem, Slavoniji, Banatu itd. Po naših loviščih divjačino streljajo in jo razpošiljajo prekupci mrtvo v razne kraje.
Nekatera hrvaška veleposestva imajo v svojih loviščih toliko divjačine, da jo lovijo živo in tako tudi prodajajo po parih na Angleško, v Francijo in še celo v Ameriko. Žive zajce in fazane grofa Bombellesa (v bližini Varaždi-na) cenijo zelo v inozemstvu radi lepe rasti in življenske odpornosti.
Onemu, ki je vajen lova s puško, krvjo in smrtjo, je tekanje za živimi zajci ter fazani brez morilnega orožja nekaj povsem novega in zanimivega.
Nad zajce z mrežo.
Žive zajce lovijo pred vsem na poljih, kjer jih je, kakor n. pr. pri grofu Bombellesu, ravno po skrbno obdelani ravni največ.
En del lovišča zastavijo na kilometre v obsegu in v trikotu s precej visokimi in močnimi mrežami. Ko so pri-
pravljene mreže, zbajka zajce na noge s kričem, tuljenjem ter raznim ropotom do 100 gonjačev. Gonjači gredo v mogočnem polukrogu proti nastavljenim mrežam. Ubogi zajci po koncu in v diru pred človeško druhaljo, ki jih tira v past. Divjačina buši z vso silo ob trdo s kolci pritrjene mreže, ki se le stresejo, a ne odnehajo. To butanje ob mot-vozasto past ponove dolgouhci večkrat z vsemi silami. Zajca, ki se je zaletel v mrežo, kar meni in tebi nič zgrabiti, bi ne bilo svetovati nikomur. Preplašena žival brca, grize ter praska in je izredno močna. Ujeto divjačino pustijo capljati in butati po mreži tako dolgo, dokler se ne upeha in utrujeno stegnjena čaka nadaljne usode. Na ta način zaj-mejo naenkrat po več sto zajcev. Od naporov pomirjene polovijo in jih odnesejo v nalašč za to ograjene prostore, odkoder romajo potem za drag denar po celem svetu.
Si lahko predstavljate, kako hrvaški seljaki kričijo pri gonji nad zajci. Koliko krohota in smeha je, ko se zažene cela fronta preplašenih živali ob mreže in skuša za vsako ceno naprej, a je ves trud zaman.
Nad fazane s plahtami.
Fazanov je po Bombellesovih poljih toliko, da morajo avtomobili previdno voziti, da jih ne pomandrajo, ko vedno švigajo preko potov, stez ter cest.
Fazanom nastavljajo ob robih gostih gozdičev, kamor se skrivajo, plahte. Močno plahto podprejo s kolcem, za katerega je navezan motvoz (špaga) in pod njo natresejo koruze. Lovec izgine z motvozom v skrivališče ter čaka. Fazani kmalu izsledijo koruzo in se jih spravi po 10 do 15 na pašo pod eno tako plahto. Ko je zbrana precejšnja družina v pasti, potegne lovec za motvoz, ga izpodnese in nič zavratnega sluteče živali romajo izpod plahte v lovčeve za prte košare.
Ujete fazane spravijo v dolge in prostorne klfetke iz močne žice. Kletka ie seve skrbno zaprta tudi na vrhu. V notranjosti so za plaho perjad skrivališča iz smrek. Ujetniki lahko tekajo po tleh in tudi frfotajo nekaj metrov v višino. Ako se približa človek kletki, je plašljiva fazanja družina vsa na nogah. Začne se tek in frfotanje, dokler se živali ne poskrijejo med smrekami. Je treba presnete opreznosti, ako hočeš ujete fazane opazovati, kako šetajo, zobljejo, si snažijo perje in nagajajo eden drugemu.
Iz kletk razpošiljajo divjačino paroma in po naročilu v tujino.
Sova uharica — vaba za ptice roparice.
Še en poseben lovski šport gojijo logarji grofa Bombellesa in to so izredno velike sove uharice.
Kjer je mnogo divjačine, tamkaj je tudi veliko dnevnih in nočnih smrtnih sovražnikov zajcev ter fazanov. To so predvsem: jastrebi, sokoli, kragulji in druge roparske ptice. Tem previdnim krvolokom je težko priti do živega s puško, ker so izredno previdni in zagledajo iz zračne višine na polju vsako nevarnost. Najuspešnejši pripomoček
za uspešno pokončavanje teh škodljivcev je sova uharica.
Te vrste sove naročajo iz Rusije in so višje ter bolj košate kakor pri nas največji jastreb. Njeni očesi se bliščita celo pri belem dnevu kakor dve žareči baklji.
Žival je priklenjena z eno nogo za verižico in lovec jo nese na kraj lova v košari, ker s tako mogočno sovo bi sicer ne bilo varno radi krempljev ter kljuna.
Logar postavi uhljačo na podstavek, jo seve priveze in se skrije kam v bližino s puško. Uharica opazi že v izredno daljino n. pr. jastreba in začne pihati ter puhati in dajati znamenja, da se bliža njen" sovražnik.
Kakor znano, sovražijo ptiči že nedolžnega čuka, kaj še le sovo kakor je uharica! Jastrebi, sokoli, kragulji, vrane in vse se brž zbere krog sove, -ki samo piha in škodoželjno čaka, kedaj bo počil po drznežih strel njenega pokrovitelja — lovca.
Strel in na smrt zadeta žrtev prepodita sovine sovrage, a so zopet zberejo ¡n skušajo z napadi, katere poplačajo z lastnim življenjem.
Ravnokar opisani lov na roparske ptice je zanimiv ne samo za lovca, ampak tudi za nepristranskega gledalca. Hudo sovraštvo je povsod slepo in celo tudi pri tako opreznih roparicah kakor so: jastrebi, sokoli in kragulji.
Ustreljene roparje si privošči sova in raditega pokorno sedi kot vaba na podstavku.
Listnici nr€HfiiIfm
Ljutomer: Naznanilo o prireditvi došlo prepozno. — S o d i n c i: Celega dopisa nismo mogli objaviti, ker ne poznamo tamošnjih razmer in bi lahko razburkali z obelodanjenjem celo vas. — Jamnlca pri Sv. Danijelu: Poročila o navadni razigrani lovski veselici ne moremo objaviti. — P a m e č e : Dopisi so brezplačni. — Š a I o v c i pri Sre dišču: Dopisa o nesrečni smrti niste podpisali; ker ne poznamo pisave, ne moremo priobčiti poslanega. Dopisi brez podpisa ali samo ž začetnimi črkami so vedno sumljivi. — V e 1 i k a N e-d e 1 j a: Brez podpisa, torej brez usmiljenja v koš. — Ostale dopise bodemo objavili prihodnjič.
Listnica oprave.
CENJENE NAROČNIKE PROSIMO, da čimpreje poravnajo naročnino za »Slovenskega Gospoda* j a«! V drugi polovici januarja se bo vsem tistim ustavil list, ki niso vsaj deloma plačali naročnine za leto 1929. Položnice smo že priložili. Kdor je star naročnik, naj napiše zgoraj na položnico »star«, kdor pa je nov naročnik, pa »nov«. — »Slovenski Gospodar« stane za celo leto 32 Din, za pol leta 16 Din in za četrt leta 9 Din. — Uprava »Slovenskega Gospodarja« v Mariboru.
Nove Knjige.
Mohorjeva družba v Celju bo izdala letos v jeseni za leto 1930 drugo izdajo lepega molitvenika »Presvetega Srca Jezusovega«, ki jo je priredil o. Janez Pristov D. J. Pisatelj je dodal nove odstavke o Apostolstvu mož, o posvečeva-nju družin presv. Srcu Jezusovemu, na koncu pa pesmi v čast božjemu Srcu z notami. Molitvenik krase tudi lepe slike Srca Jezusovega. Udje Mohorjeve družbe ga dobijo vezanega z rdečo obrezo za 20 dinarjev, z zlato obrezo za 28 dinarjev. Vsi Mohorjani, vsi častivci presv. Srca Jezusovega, naročite ga pri duhovnikih-poverjenikih in dodajte za njega še malo svoto 20 dinarjev. Ta molitvenik naj pride v vsako slovensko in krščansko hišo!
Cene in sejmska poročita.
Vrednost denarja. 1 nemška marka 13.54 Din, 1 ogrski pengo 9.93 Din, 1 švicarski frank 10.96 Din, 1 avstrijski šiling 8.01 Din, 1 angleški funt 276 Din, 1 amerikanski dolar 56.80 Din, 1 francoski frank 2.22 Din, 1 češka krona 1.69 Din, 1 italijanska lira 2.98 Din.
Mariborske tržne cene. Goveje meso je v Mariboru po 9 do 18 Din 1 kg, teletina po 15 do 22.50 Din, svinjina po 15 do 25 Din. Kože: 1 komad konjske kože 150 do 200 Din, 1 kg goveje kože 15 do 18 Din, telečje kože 26 do 27 Din, svinjske kože 19 do 20 Din. Perutnina: 1 komad piščancev majhen 15 do 25 Din, večji 30 do 40 Din, 1 kokoš 30 do 45 Din, 1 raca 30 do 40 Din, 1 gos 75 do 100 Din, 1 puran 75 do 150 Din, 1 domači zaje majhen 10 do 15 Din, večji 20 do 40 Din. Jabolka so po 3 do 8 Din 1 kg. Krma: 1 q sladkega ali kislega sena 140 do 170 Din, 1 q otave 120 do 160 Din, 1 q ovsene, pSe-nične ali ržene slame 55 do 75 Din. Kurivo: 1 kubični meter trdih drv od 125 do 150 Din, mehkih drv od 90 do 100 Din, premog 1 q 40 do 50 Din.
Mariborske sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 18. januarja 1929 je bilo pripeljanih 17 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči od 7 do 9 tednov stari komad 225 do 250 Din, od 3 do 4 mesece stari 280 do 450 Din, od 5 do 7 mesecev stari 480 do 540 Din, od 8 do 10 mesecev stari 580 do 750 Din, 1 kg žive teže od 10 do 12.50 Din, 1 kg mrtve teže od 16 do 18 Din. — Prodanih je bilo 7 svinj.
Žitni trg. Položaj na žitnem trgu je neizpremenjen. Trgovci, ki si žele višje cene za pšenico ter se naslanjajo na dokaj slabe dovoze blaga na trg, in pro-ducenti, ki niso izgubili upanja, da se bo vzdržala na svetovnih tržiščih hosa, so uvideli, da cene za enkrat ne pojdejo višje in da se kupci drže preveč rezervirano napram nastalemu položaju. Vsled tega je zavladalo precejšnje mrtvilo. Koruza je čvrsta, vendar se cena ni bistveno izpremenila. Za pšenično moko je malo zanimanja. Povpraševanje je le po pšeničnih otrobih, vendar je cena baškega blaga previsoka, da bi se kupčija izplačala.
Žitne cene v Ljubljani. Vse samo ponudbe, slovenske postaje, plačljivost v 30 dneh, dobava promptna: pšenica 80 kg 2 odstotka za januar 285—287.50, za februar 290—292.50, marec 297.50—300, za april 302.50—305, za maj 307.50 j—310, moka Og vagon blago franko Ljubljana
420—425, laplatska koruza- 320, umetno sušena 310, primerno suha 295, ječmen 330—332.50. — Zaključkov ni bilo. Tendenca čvrsta.
Lesni trg je nadalje miren. Cene so stalne, čeprav v nekaterih krogih dvomijo o njih nadaljnji čvrstoči. Naša država je v hrastovini prilično razprodana, vsaj v normalnih sortacijah. Razprodane niso samo zaloge, ampak tudi že produkcija kampanje 1928—29. Do-sedaj je prišlo na licitacijo slavonske hrastovine 115.000 kubičnih metrov. V februarju se pričakuje oživljenja kupčije z bukovino. — Na ljubljanski borzi so bili zaključeni 3 vagoni in sicer 2 vagona hrastovine in 1 vagon oglja. Tendenca neizpremenjena. Povpraševanje je za 1 vagon lepih orehovih hlodov, od 25 cm premera dalje, od 2 m dolžine
naprej franko vagon meja.
*
Gospodarska OUvesflia.
Živinorejci! Vsi v nedeljo, dne 27. t. m., na posvetovanje zastran organizacije! Shod se vrši v dvorani vinarske šole v Mariboru. Začetek ob 9. uri dopoldne.
Sadjarsko drnštvo Sv. Tomaž n. Ormožem. Tukajšnje novo Sadjarsko dru štvo ima v nedeljo dne 27. januarja po rani sv. maši v Društvenem domu usta novni občni zbor ter volitev odbora in vpisovanje članov. Nato bo predaval gospod Levstik iz sadjarstva in o najvažnejših stvareh sadjereje. K občnemu zboru ste vabljen vsi, ki se zanimate za sadjerejo.
Dvodnevni kletarski tečaj v Ljutomeru. Za povzdigo kletarstva, ki je z ozirom na vinarstvo velevažna kmetij-sko-gospodarska panoga osobito v našem prleškem okraju, priredi Vinarska zadruga v Ljutomeru dvodnevni kle-tn "ki tečaj, ki se vrši prihodnji torek in sredo, to je dne 29. in 30. januarja t. 1., v dvorani gostilne Straser v Ljutomeru. Tečaj bo vodil strokovnjak gospod Glaser od Kapele. Vinogradniki in vsi prijatelji umnega kletarstva, pridite v obilnem številu in s tem pokažite, da se zanimate za velevažnost kletarstva, od katerega je odvisen razvoj naših vin in s tem tudi cene na trgu. Ako hočemo ohraniti svetovni sloves naših ljutomerskih vin, je predvsem potrebno, da se intenzivno poprimemo umnega kletarstva.
Letni dohodki državnega posestva Belje. Državna last je posestvo Belje v Baranji, ki je bilo pred vojno last- avstrijskega nadvojvode Friderika. Dohodki in imetje te ogromne posesti izgleda po računskih in statističnih zaključkih iz lanskega leta tako-le: Belje obsega 86.277 juter zemlje in sicer to: 19.150 juter oranice, 24.242 juter polja, 12.799 juter livade in 23.904 juter neplodnega in močvirnatega zemljišča. Ostanek odpade na vrtove in na parke. — Preteklo leto so imeli na Belju 1259 molznih krav, ki so dale preko deset vagonov surovega masla; vsaka teh krav je dala v letu povprečno 2443 litrov mleka. Konj so imeli 173, bikov 288, telet 641, nemolznih krav pa 2189. Svinj beleži Belje 2952, ovac pa 2944 komadov. Preteklo leto so dobili iz katastral
nega jutra 1198 kg pšenice, 1157 kg mešanega žita, 1263 kg ječmena, 1373 kg ovsa, 496 kg fižola, 27 hI koruze, 5810 kg krompirja, 119 meterskih stotov repe za sladkor, 2910 kg konoplje, 453 kg hmelja in 867 litrov vina. V pretekli sezoni je bilo izvožene sladkorne repe za 8800 vagonov; dobili so 1125 vagonov sladkorja. Odstotek sladkorja v repi je znašal 12.75. Rib so polovili na Belju 1,434.900 kg.
*
Vinski trg.
Vsled deževne jeseni in razlike v trgatvah se je sedaj pokazala tudi velika razlika v moči in kislini vina. Rane trgatve imajo šibko, prazno vino s precejšnjo kislino in vsebujejo samo 7—8 odstotkov alkohola, dočim imajo pod-brana in pozno trgana vina manj kisline in 9—11% alkohola. Zato je tudi v cenah precejšnja razlika. Slabša vina se kupujejo po 3—4 Din, boljša po 4.50 —6 Din, sortirano blago pa se celo išče in plačujejo ga po 7—10 Din. Posestniki, ki so izrabili dovoljenje velikega župana ter so sladkali svoja vina z 2—3 kg, so na boljšem in bodo tudi lažje in dražje prodali, nego oni, ki niso sladkali. Na cene pritiskajo tudi velike količine pridelanega vina, kajti lahko se trdi, da je lani zrastlo 4—Škrat toliko vina, nego predlani.
Toda ena dobra lastnost se opaža pri lanskih vinih. Kislina se naravnim potom naglo zmanjšuje in kdor ima zdravo vino, naj še čaka s pretakanjem do februarja. V vročih poletnih mesecih bodo ta vina dala s kislo vodo izvrstno pijačo. Cene se sicer najbrž ne bodo občutno dvigale, vendar pa bo večja prodajna možnost, ker so tudi stare vinske zaloge popolnoma izčrpane .
Do tedaj se bo tudi videlo, ali in v koliko je trsju škodoval občutni mraz, ki smo ga imeli to zimo. Upajmo, da ne bo večje škode, ker je les precej dobro dozorel. Mraz ovira tudi običajna zimska dela, kakor rigolanje, nošenje zemlje itd. itd.
*
Precepljenje starejših dreves.
Vsem podružnicam sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo!
Oblastni odbor mariborske oblasti namerava izvesti tekom letošnje spomladi pri onih posestnikih, ki bodo izpolnjevali spodaj navedene pogoje, pre-cepljanje sadnega drevja.
V poštev pridejo:
1.	Posestniki, ki proizvajajo sadje za prodajo. Posestniki, ki proizvajajo sadje za domačo uporabo, ne pridejo v poštev.
2.	Okbliši, ki imajo agilne sadjarske in vrtnarske podružnice in proizvajajo večje množine namiznega sadja za prodajo ter imajo izvežbane sadjarske pomočnike.
Posestniki se obvežejo:
1. Priskrbeti hrano za sadjarske pomočnike. ki bodo določeni od oblastne-
ga odbora za precepljanje sadnega drevja.
2.	Priskrbeti že tekom januarja ali pa vsaj tekom meseca februarja zadost no število cepičev od onih sort, ki jih priporoča »Sadni izbor za Slovenijo«, ali pa od onih sort, ki v dotičnih okoliših še posebno bogato in redno uspe vajo.
3.	Priskrbeti za cepljenje zadostno množino cepilnega voska in materijala za obvezo.
4.	Posestniki morajo dovoliti, ako še sami niso dovolj izvežbani, oskrbo in vzgojo precepljenega sadnega drevja prva leta izvežbanim močem.
5.	Dovoliti oblastnim strokovnim organom kontrolo.
6.	Precepljeni sadovnjak vedno v redu vzdržavati.
7.	Tehnično izvedbo in strokovni nad zor je poveriti sadjarskim nadzornikom.
8.	Posestnik mora prispevati za vsako cepilno glavo 0.75 Din takoj po dokončanem delu, ki se plača sadjarskemu pomočniku.
Po dovršenem štetju prejetih cepil nih glav po komisiji, ki jo določi vsaka sadjarska in vrtnarska podružnica za svoj okoliš posebej, prispeva oblastni odbor za vsako prejeto cepilno glavo 0.75 Din.
Sadjarski pomočniki, ki bodo določeni od oblastnega odbora, morajo svoje delo izvršiti kar najbolj natančno in vestno. Ravnati se morajo točno po na vodilih oblastnih strokovnih organov.
Sadjarske in vrtnarske podružnice so moralno odgovorne za:
1.	pravilno izbero cepičev od onih sort, ki jih priporoča »Sadni izbor«;
2.	za pravilno obrezovanje in vzgojo nove krone pri precepljenih sadnih dre vescih;
3.	za redno vzdrževanje in oskrbovanje precepljenih sadovnjakov.
Potrebna navodila o pravilnem pre-cepljanju in obrezovanju ter vzgoji no ve krone se bodo brezplačno razposlala v obliki letakov vsem interesentom.
Interesenti za precepljanje naj v avrho precepljanja nemudoma pošljejo prošnje preko svojih podružnic na obl. odbor. Vsak interesent naj navede:
1.	koliko sadnega drevja poseduje,
2.koliko	sadnega drevja pride v poš-tev za precepljanje,
3.	katerega sadjarskega pomočnika hoče vzeti za precepljenje svojega sadnega drevja.
Najhujši lažnjivec. Oče je imel tri sinove. Poslal jih je po svetu in jim naročil: »Tisti, ki bo prišel po treh letih domov kot najbolj izvežban, bode dqbil posestvo!« Sinovi so šli po svetu. Eden je postal kovač, eden brivec, eden pa kuhar. Po treh letih so se vrnili domov in oče jih je spraševal o njihovi spretnosti. Kovač je dejal: »Jaz sem tako izurjen, da podkujem konja, ko teče v galop!« — Brivec je dejal: »Jaz sem tako Izurjen, da obrijem zajca, ko je v naj-
hujšem diru čez polje!« — Kuhar je pa dejal: »Jaz pa vam iz konja, preje kot ga moj brat podkuje, napravim najfinejše klobase-hrenovke, iz zajca pa zaj čjo omako, preje kakor ga moj brat brivec obrije!« — Zadnji je dobil posestvo.
V času splošnega podkupovanja. — Sodnik: »Predno izrečem sodbo, ali morete morda še kaj predložiti?« — Obtoženi: »Kako rad bi in vem, da bi pomagalo, toda zadnjih 100 Din mi je moj odvetnik vzel.«
Srečal Dva brata sta vzela dve sestri za ženo. Na svatbi sta si na tihem čestitala: »Midva sva pravzaprav srečna, dva sva, pa imava samo eno taščo!«
Zakaj se je poročil. Žena: »Itak vem, da si se poročil z menoj samo zato, ker sem imela denar!« — Mož: »To ni res! Jaz sem se poročil s teboj zato, ker jaz nisem imel denarja, da veš!«
Strašno golazni! Dva potnika sta se pogovarjala o nesnagi po hotelih. Ker se je prvi zelo pritoževal nad Zagrebom mu je drugi odgovoril: »Kaj bi to! Na Rumunskem je v hotelih taka nesnaga, da imajo še stenice — uši!«
Dobro si je pomagal. K odvetniku je prišel kmet in mu je na dolgo in široko razložil svojo pravdo. »Ali mislite, da bom to pravdo dobil, če tožim?« je naposled vprašal odvetnika. — »Seveda«, je rekel ta, »prav imenitno bo šlo. Kar izročite mi tožbo!« — »Tako, tako, ve ste«, je odgovoril kmet, »potem pa rajši ne bom tožil. Povedal sem Vam namreč zadevo svojega nasprotnika.«
Dobra razlaga. A.: »Ali je res mogo če, da nekateri ljudje mislijo, da bode njih duša po smrti potovala po raznih živalih?« — B.: »Zakaj ne bi to bilo mogoče? Jaz sem že bil nekoč velik osel.« — A.: »Beži, kdaj pa?« — B.: »Ko sem Tebi posodil 100 dinarjev.«
Pri bolniku. Zdravnik: »Kakšna bolezen pa vas muči?« — Bolnik: »Hm, hm, menda bo mrzlica!« — Zdravnik: »Nič se bati, to kmalu izlečimo, sličnih slučajev sem imel že na tisoče! Če ni prvo ali drugo, je potem tretje zdravilo s pri loženim računom gotovo vsakemu razgrelo zopet kri!«
DECO
IGRA-VRTILKA.
Otroci stopijo v krog in pojejo: »Napravili smo pester krog in zdaj še zaplešimo! A nihče se nazaj ne ozre, in samo Tone obrne se!« Pri zadnjih besedah se obrne otrok, ki smo ga imenovali v pesmici, tako da je obrnjen z licem nazven in ne proti sredini kroga. Tako gre dalje, dokler ne gledajo vsi otroci nazven.
Poje se pa tudi lahko kot zadnja vrsta:
»pa vsak okol' zavrti se!« Tedaj se krog razreši in vsak otrok se obrne parkrat okoli samega sebe.
UGANKE.
Rešitev zadnje uganke: soglasniki in samoglasniki.
NGva uganka:
Imam edino sestrico, a noče meni biti slična. Je črna ona, bel sem jaz, bolj mraz ji je, a meni vroče. Beži pred mano, pa vendar ne, da daleč bi se odstranila. Tudi jaz sledim ji dan na dan, Pod isto streho pa doslej še videl naju nihče ni.
Uganka:
1.	Po strehi se lovi, pa mačka ni. Okrog peči se vrti, pa kuharica ni.
2.	Mnogim je edino zdravilo, a če mora biti,
potem mora biti
in vsakemu se bo milo storilo!
SMEŠNICE.
Ni razumela. Zdenka: »Mati, kdaj pa bomo jedli Stare Slovane?« — Mati: »Kako to?« — Zdenka: »Učili smo se danes, da so bili v župah.«
Mali lovec. Sinček očetu, ki odhaja na lov: »Ata, ti se bojiš zajca!« — Ata: »Kako to?« — Sinček: »Če pa vzameš vedno psa seboj!«
Dobro razumel. Oče sinčku: »Kako si mogel biti tako grd in reči teti, da je neumna. Pojdi in povej ji, da ti je žal!« — Sinček je šel k teti in ji rekel: »Teta, ne zameri, meni je zelo žal, da si ti neumna!«
MAČJI PLES.
Nekoč je šel kmet Matija pozno večer s polja domov. Truden je bil in se je naslonil na vrata preše, da bi si malo odpočil. Kar začuje za seboj tiho godbo. Obrnil se je in je pogledal skozi špranjo v vratih v prešo. Kaj je videl! Ves prostor je bil razsvetljen in poln mačk. Ena je stala ob zadnji steni in je igrala gosli, druga je piskala na piščal in tretja je drgala bas. Mnogo drugih mačk pa je plesalo.
Matiji so usta ostala kar odprta od začudenja. Šele pozno ponoči je šel dalje proti domu, kjer je že vse spalo, ko je prispel.
Drugega jutra je sedel pri zajtrku in je premišljeval, ali je vse to res doživel, ali pa samo sanjal. Tedaj se je priplazil črni domači maček ob steni k veliki peči. Matija ga je pogledal in mu je za-klical: »Hej, črnač, ali si bil sinoči tudi ti na mačjem plesu?«
Maček se je prestrašil, začel je pihati in je naposled skočil skozi odprto okno. Nihče ga odtlej ni več videl.
MAČKA IN MIŠKA.
Mačica in Miška sta potovali skupaj. Prišli sta do velike vode, pa nista mogli prek. Vzeli sta slamico ter sta jo položili čez vodo. In mačica je rekla miški: »Miška, idi ti prva prek!« Ali miška si ni upala in je rekla: »Mačica, iti najpo-poprej ti!« Tedaj se je mačica napotila na slamico. Ko pa je bila na slamici, se je ta prelomila in mačica je padla v vodo. Tedaj se je miška tako smejala, da ji je počil trebušček.
Miška je hitela k čevljarju ter ga je prosila: »Čevljarček, zašij mi moj jadni ;rebušček!« Čevljar je odgovoril: »Miš-ia, daj mi ščetin, potem ti zašijem trebušček!«
Nato je stopila miška k prešičku in ga je prosila: »Prešiček, daj ti meni ščetine, jaz ščetine čevljarčku, čevljarček mi bo zašil trebušček.« Prešiček je menil: »Miška, ti mi daj moke!«
Potem je šla Miška k mlinarju, rekoč: »Mlinarček, ti meni moke, moko dam prešičku, prešiček itd.« Mlinar je rekel: »Miška, daj mi pšeničke!«
Miška je skočila na polje in je prosila: »Poljce drago, daj mi pšeničke za mlinarja. On mi bo dal itd.!« — Polje je zahtevalo: »Miška, prinesi gnoja!«
Miška je stopicala k volu ter je rekla: »Voliček, daj mi gnoja za poljce! Ono mi bo dalo pšeničke itd.!« — Vol je zahteval: »Miška, daj mi vodice!«
Takoj je šla miška k potočku in ga je naorosila: »Potoček mili, daj mi vodice"! Dam jo voličku in on meni gnoj. Ta gnoj bom dala itd.!« — Potoček je izjavil: »Miška, vzemi, koliko hočeš!«
Miška je torej vzela, koliko je mogla nositi, in je nesla voličku. Voliček ji je dal gnoja. Gnoj je nesla na polje in je dobila pšenico. Pšenico je dala mlinarju, kjer je dobila moko. Moka je dobro došla prešičku, ki je rad dal ščetine. Miška je nesla ščetine čevljarju in ta ji je zašil trebušček. Tako je miška vendarle dobila, kar si je želela.
DOPISI
Kotlje. Veselo se gibljemo tu ob meji. V nedeljo, dne 20. januarja, so ponovili pri nas o-troci šolsko prireditev od 6. januarja. Obisk ... ;.oi!. - J jare, iz Guštajna in Sel je bil čez vse razveseljiv in so se mogli udeležiti tudi tisti, ki dne 6. januarja niso več mogli v šolsko sobo. Gospod šolski upravitelj Adolf Sokol je dosegel s svojim ljubeznjivim, a tudi energičnim poukom uspehe, ki smo jih res občudovali. Otroci so igrali v obeh igrah v Andersenovi dramatizirani pravljici »Mati« in v Krevhovih »Zgagah in zgagicah« tako naravno in brez vsa kega strahu, kakor bi bili sami med seboj in ne pred kritičnim občinstvom. Istotako krasne so bile žive slike, deklamacije, n. pr. »Ciciban« in petje tako otrok kakor odraslih deklet. Za take prireditve je ljudstvo v resnici hvaležno in so res lepo kulturno delo! Še večkrat! Je potrebno, zlasti tu ob meji!
Staritrg pri Slovenigradcu. Minuli torek, clne 15. t. m., smo spremljali k zadnjemu počitku vrlo gospodinjo Pavlo Šavc, po domače Mikej, v Trobljah. Šele 30 let stara je morala zapustiti moža in štiri male otročiče. — Pondeljek, dne 21. t. m., smo pokopali Mihaela Fišer, 831etne-ga starčka. V boljših letih je bil opekar. Zadnja leta pa se je moral preživljati z milodari bobrih src. Minulo soboto je bil že pripravljen avto, da starčka prepelje v vojniško hiralnico. Ob uri pa, ko so ga nameravali prepeljati, se je revež preselil v večnost in s tem prihranil občini skrb in stroške. — Na god sv. Neže nas je zapustila v 85. letu starosti Terezija Živort-nik, blaga mati gospoda profesorja Pavla Ži-vortnika v Mariboru. Več kakor štiri in pol leta je bila priklenjena na bolniško posteljo. Noge so ji popolnoma odpovedale. Vendar je vse dolgotrajno trpljenje prenašala z Jobovo potrpežljivostjo. Dobri in skrbni materi svetila večna luč!
Sclnica ob Dravi. V torek, dne 16. t. m., ob 0. uri zjutraj, je nenadoma umrl tukajšnji posestnik ln pekovski mojster gospod Aiojz Peč-nik. Pokojni je bil zaveden katoličan in je moral radi tega tudi marsikaj pretrpeti. Pogreb je bil v netek, dne 18. t. m. ob 10. uri dopoldan.
Žalujoči soprogi in otrokom naše iskreno so-žalje, pokojnemu zvestemu naročniku našega lista pa daj Bog večni mir!
Spodnja Sv. Kungota. Na Štefanovo je na Ranči umrl Janez Maček, posestnik in bivši župan, en mesec prej pa posestnik Kari Lukov-nik, katerega žena je bila pokopana v spomladi. Udeležba pri njihovih pogrebih je bila vsakokrat velika, kar so si blagi rajni gotovo tudi zaslužili.
Št. Ilj v Slov. gor. Pri nas se je naselil novi distriktni zdravnik gospod dr. Bučar iz Gorice. Na slovenskega zdravnika smo že dolgo čakali in zdaj se nam je želja vendar izpolnila. Novi doktor je begunec iz Gorice in je tam veliko trpel. Bil je pri ubogem ljudstvu zelo priljubljen. Je tudi pisatelj in je spisal za goriško Mohorjevo družbo dve knjigi o ljudski higije-nl. Mislimo, da od zdaj naprej vendar ne bode treba našim obmejnim prebivalcem po nemškega zdravnika v Avstrijo hoditi. Novi gospod zdravnik bo imel srce za ubogo ljudstvo in bo vse storil, da bo narod ž njim zadovoljen.
Sv. Ana v Slov. gor. Pri nas je smrt pridno na delu. Od novega leta smo jih že osem pokopali. Prvo smo izročili materi zemlji Marijo Gundl, kmetico iz Draženvrha. V četrtek, dne 10. t. m., smo položili k zadnjemu počitku vrlo članico Marijine družbe Marijo Šlebinger iz Žitnic. Že v zgodnji mladosti se je dala vpisati v Marijino družbo, katere zvesta članica je bila do smrti. Bolezen, katera jo je že dalje časa mučila, je prenašala vdana v voljo božjo, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, je, dopolnivši 68. leto, mirno v Gospodu zaspala. Kako da je bila priljubljena, je pokazal P9greb. Udeležilo se ga je mnogo ljudstva in skoraj vsa dekleta iz Marijine družbe z zastavo. Po v srce segajočem nagovoru vlč. gospoda župnika so ji še dekleta zapele v slovo in nato smo se poslovili od rajne Micike, želeč ji večni mir in pokoj, njenemu bratu in sestrama pa naše sožalje! Dne 12. t. m. je umrl po dolgi mučni bolezni Franc Šteinfelzer, posestnik v Ščavniški Bačkovi. Pokopan je bil v pondeljek, dne 14. januarja. Kot naročniku »Slovenskega Gospodarja« mu želimo večni mir, njegovim domačim pa naše sožalje!
Sv. Lenart v Slov. gor. Dne 13. januarja t. 1. je umrl vpokojeni višji pisarniški oficijal g. spod Jurij Šilec po daljši bolezni v dobi 55 let. Služboval je od leta 1919 pri tukajšnjem okrajnem sodišču in je bil nad vse vesten in vzoren uradnik. V težkih trefi letih vojnega ujetništva v daljni Sibiriji je dobil kal bolezni, ki ga je položila v prerani grob, ne da bi mogel uživati šele v preteklem letu izvršene upokojitve. Kako je bil blagi pokojni priljubljen, so pokazala številna udeležba pri pogrebu in številni venci, ki so se mu položili na grob. Ob odprtem grobu je spregovoril poslovilne besede njegov bivši sodni predstojnik g. dr. Ilaunig. Vestnega uradnika, zvestega prijatelja ter ljubega tovariša ohranimo vsi v najboljšem spominu!
Sv. Boliank v Slov. gor. Kakor mreža je razpredeno po naši fari samo dobro časopisje. Izjemo dela le 1 »Jutro«, 2 »Večernika«, 1 »Kmet-ski list« in 5 »Domovin«. Pa še ti naročniki teh listov nimajo iste povečini iz lastnega političnega prepričanja. Celokupen pregled izkazuje 271 krščanskih listov. Zastopani so vsi politični, cerkveni, prosvetni, misijonski in gospodarski listi. Izmed vseh pa je po številu naj večji tudi letos »Slovenski Gospodar«. Beležimo 26 novih naročnikov. Vsega skupaj ga prihaja k nam 127 izvodov. Približno na vsako četrto osebo pride po en dober list. Mohorjanov smo minulo leto tudi imeli lepo število. V Koledarju smo postavljeni na 117. mesto z 6.526 odstotkov vseh faranov. Prav malo še je hiš, kjer bi ne imeli nobenega dobrega lista ali dobre knjige. V samoizobrazbi je velika moč in se strinja s pregovorom: »Več kot zna, več velja, naj je gospod ali kmet!« — »Lovski tat«, ki je bil na Štefanovo v šoli ustreljen, je pri precejšnji udeležbi dobro izpadel. Skrajno pa je
kričeča že potreba za nabavo novega odra. Stari izgleda kot cigansko taborišče. Toda kje so sredstva?! — Tudi zima ne prizanaša. Pa ima to dobro lastnost, da dela čisti in zdravi, zrak. — Kot zadnja v starem letu dne 27. de-: cembra se je poslovila od nas Marija Potrč iz Sovjaka, stara 70 let. Bila je še samska in so jo nesla belooblečena dekleta. — Kot prva pa je tudi v novem letu dne 17. t. m. umrla žen>; ska, namreč Marjeta Toplak, kmetica z Gomil pri Bišu. Bolehala je že dalje časa. Bog jim daj večni mir! — Kakor se sliši, nam na lei tošnji pust ne bo treba ploha vleči. V Bišeč-i kem vrhu jih bo rešila Liza Kos, po domače Andrejovca. Obilo sreče!
Sv. Andraž v Slov. gor. Veselje in žalost sa. menjujeta, kakor povsod, tako tudi pri nas. Med veselo svatovsko godbo se rad oglaša —a mrtvaški zvon, ki oznanja, da je zopet odšel zemljan v večnost. Tokrat je pel slovo mrtvaški zvon blagi ženi, materi cerkvenega ključarja, Ani Druzovič v Drbetincih. V hvaležnem spominu bo ostala pokojna celi župniji, saj je odločila lepo svoto za nabavo velikega zvona. Med tem pa so se vršile priprave za poroko večletne požrtvovalne cerkvene pevke Marije Vršič z bivšim cerkvenim pevcem Francetom Vojsk iz Vitomarec. Novoporočencem želimo obilo sreče in blagoslova božjega! — Letos ni nič kaj posebne vneme za zakonski jarem. Vj adventu in v postu se nekateri kaj radi ženijo, ko pa pride tisti čas, pa je vse fuč. Smola smolasta! — Tukajšnje družbenice so bile kaj pridne pri nabiranju novih naročnikov za »SI. Gospodarja«. Čujte, nabrale so 66 novih naročnikov!. Bodete kaj pokvalili, gospod urednik?
Sodinci. Kdo še ne pozna lepe vasi, katera edina se sme kosati s katerokolisibodi vasjo daleč naokoli? Kakor malo mesto, se čuje večkrat od mimoidočih. Odkod njim sredstva, se je slišalo in se še sliši od raznih opazovalcev. Ne vidijo pa zlata vrednega napisa na jednem izmed novih poslopij, ki pravi, da: »Pomagaj si sam, in Bog ti pomaga!« V resnici pa vemo in bi morali biti ponosni, da, biti bi morali hvaležni v prvi vrsti le dvema, katera jedina sta si prizadevala, da se je pozidalo v naši prelepi domačiji toliko lepega, čije lepota in kras pa ni samo kras vasi, ampak je tudi v njeno korist. Toda dobrota je sirota! Tako pač pravi že stari pregovor, kateri pa se žal tudi prepogosto ponavlja.
Hrastje-Mota. Tukaj sta se poročila dne 20. t. m. gospod R. Kolar, gostilničar in trgovec v Gornji Radgoni, z gdč. Reziko Žitek, hčerko iz veleugledne Žitekove hiše na Moti. Na gostiji se je nabralo 120 Din za Dijaško kuhinjo v Mariboru. Novoporočencema želimo obilo sreče in božjega blagoslova!
Školča pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Tukaj je umrl dne 15. januarja po kratki in mučni bolezni Jakob Kokol. Svetila mu večna luč, preostalim naše sožalje!
Sv. Miklavž pri Ormožu. Zadnje dni se je tudi v miklavževski okolici pojavila hripa. Pri nekaterih hišah so ji podlegli vsi člani. Smrtnega slučaja do sedaj še ni bilo. — V dneh, ko na vsakem koraku lahko zasledujemo, kako u-sodne posledice ima nesrečni alkoholizem, se najdejo ljudje, ki že otroke zastrupljajo z alkoholom. To potrjuje slučaj nekega H. pri Jeruzalemu. Pred nekaj dnevi je kuhal žganje. Ko so šli mimo hiše šolski otroci, jim je naročil, naj mu gredo v gozd nabirat suhljad. Otroci so ubogali. Ko so mu prinesli suhljad, jim je dal za nagrado žganje. Kakor so otroci sami izpovedali, so izpili poldrugi kozarec žganja. Slučaj je vzbudil povsod ogorčenje in je tudi šolska oblast storila potrebne korake. Slučaj tudi na tem mestu obsojamo, ker je zločin nad človeško družbo. Mladino zastrupljati z žganjem se pravi, ubijati jo telesno in duševno. — V, pondeljek j bila pokopana 761etna Marija Ri tonja roj. Filipič. To je v kratkem času druga, smrtna žrtev v družini. Pred devetimi tedni je namreč podlegla zastrupljenju krvi njena hči, družinska mati.
Št. Lenart pri Veliki Nedelji. Smrtna kosa. Pretekli pondeljek ob osmih zvečer je umrla 'Ana Gašparič, mati stolnega kapelnika gospoda Janeza Gašpariča. Pokojna je bila skrbna in blaga mati. Bolehala je na srčni napaki, ki se ji je še pridružila pljučnica. Pogreb pokojne je v četrtek ob pol devetih dopoldne pri Št. Lenartu pri Veliki Nedelji. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje!
Prevrat pri Konjicah. Tukajšnji posestnik Valentin Grm je sebi in družini kruh služil kot Žagar v Zrečah. Pri delu v žagi ga je zgrabil stroj in ga stisnil do smrti ter ga vrgel ob tla. 40)etnega moža so prepeljali na pokopališče v Konjice.
Zreče. Na pošti smo dobili telefon in s to napravo stopili svetu bliže. Prigodilo se je, da je v Mariboru umrl železničar. Brzojavili so njegovemu bratu, posestniku v tukajšnji Bohori-ni. Brzojavko je pa naslovljenec dobil v roke šele ob času, ko je rajnik že počival v grobu. Kaj takega se zanaprej menda ne bode moglo pripetiti. Zunaj pošte so si dosedaj oskrbele tri stranke doma svoj telefon.
Zreče. V gostilni so popivali trije oženjeni pivci. Z vinom so mešali žganje. Zmešali so si pa tudi pamet. Dva vinska bratca sta tretjega tovariša, Ignacija Hren, s koli namlatila po glavi ter ga poslala nä. drugi svet!
Loče pri Poljčanah. Solze so zaiskrile v očeh, ko je spletal občinski odbor občine Zbelovo nagrobni venec, da ga položi na sveži grob dne 14. t. m. Francu Senker, posestniku iz Zbelov-ske gorice. Možu, ki je bil trdnega krščanskega življenja, deloval vsikdar na potu poštenja in pravičnosti, zato ga je tudi vse spoštovalo in ljubilo.Skozi 45 let je živel s svojo ženo v pravi zakonski ljubezni, podal lep vzgled kršč. lftibezni svojim otrokom, za katere se je mnogo trudil in tako še pred svojo smrtjo poskrbel svoji najmlajši hčeri življenski obstoj, da je tako vsa njegova družina oskrbljena kakor malokatera, da rekli bi: krščansko srce očeta, otrokom srečo spleta. Bil je izmed najstarejših občinskih odbornikov, deloval je skozi 25 let, Bi, mnogo prizadeval za dobrobit občanov ter pridobil mnogo zaslug in splošno spoštovanje. V zadnjih tednih bolehanja na vodenici mu je bila največja tolažba »Slovenski Gospodar«, katerega je zvesto čital skozi 21 let. Pa, vestni možje, kam hitite, tja v rajski svit, v nebeški mir, tam ker večna lučka svetlo, se žari, pri njej ogrevaš se, o dragi mož in oče,, naš prijatelj Ti!
Št. Janž pri Rečici. V začetku novega leta je tudi našo okolico pokrila debela snežena odeja, koji je nato sledil neznosen mraz. Najhujši
mraz je zavladal v prvi polovici meseca januarja.'V jutranjih urah je termometer padel na — 8—11 stopinj C. Vsled prehudega mraza so se ustavili tudi vsi vodni obrati, ki še sedaj ne obratujejo. Po Savinji plavajo debele plasti leda. Dne 15. t. m. je barometer znatno padel in je nato dne 18. t. m. pričelo snežiti. — Velik strah je tudi sadjarjem letošnja zima, pred po-zebo sadnega drevja, osobito nanovo posajenega, pa tudi starejše sadno drevje poka vsled mraza. Pričakovati in želeti je toplejših dni.
Ponikva ob južni žel. Dne 25. januarja t. 1. praznuje gdč. Franja Vošnjakova 251etnico svo jega tukajšnjega učiteljevanja. Doma je iz ve-leugledne hiše Vošnjakove iz Celja. V šoli je prava vzgojiteljica, ki z materino ljubeznijo podučuje svojo deco, s hvaležnostjo se je spominjamo nazaj vsi njeni učenci, od katerih so nekateri že danes očetje in matere, ki pošiljajo z velikim veseljem k njej v šolo svoje ljubljen-oe, dobro vedoč, da so v rokah druge mamice, kinijgo stori za revno šolsko mladino. Prva leta svojega tukajšnjega delovanja je organizirala nabavo šolsko-cerkveno razstavo itd. Sodeluje pri tukajšnjih društvih, tudi gasilnemu društvu pomaga od njega ustanovitve. L. 1917 podpisi za majsko deklaracijo pričajo, s kako ljubeznijo dela vedno za narod. V znak hvalež nosti in zahvale za njene velike in neprecenljive zasluge na šolskem, prosvetnem in dobrodelnem polju jo je domači občinski odbor v svoji seji dne 6. januarja t. 1. soglasno imenoval za častno občanko. V nedeljo, dne 3. februarja t. 1., ob devetih dopoldne, bomo v novi šoli praznovali s primerno šolsko prireditvijo jubilej naše blage učiteljice, ob koji priliki se njej bode izročila častna diploma. Poleg šole se še posebej vabijo k tej svečanosti vsi njeni bivši učenci ter prijatelji jubilantinje.
Sladkagora. V snegu je našel smrt Martin Jurše, posestnik v Dolgi gori. Dne 16. t. m. je vozil drva, na večer se je zamudil malo v gostilni in se je v mraku vračal domov. Blizu svojega doma pa ga je najbrže prijel srčni krč, na katerem je že dolgo bolehal, in v četrtek zjutraj so ga našli zmrznjenega. Okbli njega je sneg daleč okoli poteptan, da si je s silo hotel rešiti življenje. Bil je gostoljuben in dober sosed, To je pokazal tudi njegov pogreb. Naj v miru počiva!
Rogaška Slatina. Te dni smo končali zbiranje za novo bogoslovje. Naša nadžupnija je spravila skupaj 5601.50 Din. Večino so nabrala naša vneta dekleta. Hodila so od hiše do hiše in našla skoraj povsod odprta vrata. Križevča-ni so si s tem znatnim darom postavili časten spomenik. — Dne 19. januarja je spremljalo
zelo mnogo znancev k Sv. Trojici slatinskega gostilničarja gospoda Sterna. Izdihnil je v rokah domačega zdravnika, zadet od kapi. —= Akcija za povečanje Društvenega doma je v polnem teku. Ko skopni sneg, bodo požrtvovalni vozniki vozili pesek, gramoz in opeko na stavbišče. — Ob priliki godovanja so zložili gratulanti in domači v gostoljubni Tkalčevi hiši na Topolah 80 Din za novo bogoslovnico. Gospod nadžupnik je dodal 20 Din v spomin na prijetne urice, ki jih je prejšnja leta preži-i vel na Antonjevo na visokih Topolah. — Kri-ževska nadžupnija dobiva drugo lice. Sadovi kmetijsko-nadaljevalne šole, kmetijske in sadjarske podružnice se že kažejo. 32 posestnikov se je priglasilo za napravo moderne gnojnične jame. Za Rogaško Slatino je to razveseljiv in važen pojav, ker je pravilno narejena gnojnič-na jama z zdravstvenega stališča v tujskopro-metnem kraju velik napredek, en korak naprej v asanaciji naših vasi.
Dramlje. Tukaj je dne 12. t. m. v 77. letu u-rnrla Marija Kolar, prevžitkarica v Dobji. Da je bila obče spoštovana, je pričal njen sijajni pogreb. Vsa leta je bila zvesta naročnica »Slov. Gospodarja«. Blagor njeni duši! — Dne 21. t. m. se je poročil vrli posestnik Blaž Filej z blago mladenko Miliko Fidler, hčerko občespošto-vanega Franca Fidler, posestnika in cerkvenega ključarja v Št. Ilju. Obilno sreče! — Ko se je ta ženin rodil, je v bližnji okolici zbolela vrla mladenka Ana Mulej, katera je celih 23 let voljno prenašala mučno bolezen protina. Tako je prvi peljal svojo nevesto k poroki, drugo so pa spremljala dekleta k pogrebu. Blago pokoj-nico priporočamo v trajen spomin!
Brezen pri Vitanju. Kar zaporedoma je umrlo v naši občini troje starejših ljudi. Prva je umrla dne 27. decembra spoštovana žena in mati osmih otrok Helena Jakop v starosti 67 let. Bila je vsem lep zgled prave krščanske potrpežljivosti skozi celo življenje, posebno pa v svoji hudi bolezni. Šest dni naio je umrl 861et-ni starček Anton Rošer, prejšnji posestnik velikega Rošerjevega posestva. Umrl je nenadoma brez vsake posebne bolezni. Tudi preje ni bil skoro nikdar bolan. Njegov vnuk Anton je pa umrl lansko spomlad pri vojakih. Čez šest dni je pa umrl tudi nenadne smrti 771etni posestnik Anton Volavc. Bil je pobožen in dobrot-Ijiv mož, ki ni nikomu nič odrekel, za kar ga je kdo prosil. Tudi o njem se ne ve, da bi bil kdaj kaj posebno bolan. Vsi trije so bili z enim potom od gospoda kaplana malo pred Božičem prevideni s sv. zakramenti. Bog jim bodi večni plačnik! Vsem trem rodbinam pa naše iskre no sožalje!
Dr. O. I.:
36
Črni križ pri Hrastovcu.
Zgodovinska povest.
%	Konec.
in napol glasno je govoril sam s seboj: »Bliža se ura, ko me reši smrt, minula so leta mladosti, minulo, kar mi je obetalo srečo in veselje, bridko je bilo spoznanje, da na svetu ni stalne sreče, izpil sem kupico bridkosti do dna, odpustil sem davno že vsem, tudi tebi — mati, če si ravnala po krivici — za tvoj mir sem prosil in tudi vseh onih, ki so bili v zmoti, sem se spomnil. Umirilo se mi je moje srce, a ugasnil mi ni spomin na te, ki si zame toliko trpela, moj čisti angelj, bližaš se mi, iz sinje višave prihajaš in vodiš moje dete ob roki, kako lahno plavata sem proti meni, smehljata se, me vabita, da bi vama prišel naproti, vedno bližje, kažeta mi, tam gor v svetle višave gre naša skupna pot k nebeškemu Očetu, tam ie mir. večna sreča, da, le kličita me.
saj rad pridem, pridem vama naproti v vajin mil objem, — o Agata, o moje dete, z vama sem združen za vedno!«
In Sivolasi menih se dvigne, tresoč se na celem telesu, počasno dvigne roke kvišku, kakor bi hotel koga objeti, oči mu zažarijo rajskega veselja, mil nasmehljaj se mu razlije po obrazu, hoče še odpreti usta, a mahoma pade nazaj v naslonjač, roke mu odrevenijo, nagne glavo — zadnji žarki večernega solnca so razlili svoje zlate valove črez belo glavo meniha Tliiemo, ki je zatisnil za vedno oči.
Tako so našli sobratje tajinstvenega meniha; ko so mu odprli obleko na prsih, so zapazili na tanki zlati verižici malo podobico krasne ženske, ki je gledala v svet milo kakor angelj.
In ko so bili vsi očetje benediktinci zbrani okoli'mrtvega sobrata, povedal jim je opat, da je bil ta tihi menih — graščak Ivan Friderik Her-berstein, in podoba na prsih kaže njegovo nesrečno soprogo Agato.
Po pogrebu je izročil opat to sliko Erazmu Frideriku grofu Herberstein, ki je bil tedanji lastnik graščine Hrastovec. Zvesto je hranil ta spomin, ki ga je Friderik Herberstein tako skrbno čuval do zadnieera dne.
£ 2 5
a o a —"U »o
lU a.»
- OPJ
<0 O) •
> a c S
■Slo o
>cn Q,
«5S
o h
_ N CS
.S S
¿'S» > o-N « o o ™ c «es
s>
55 w
, | M*
4, C b N
a es
•s*
_ K co
oH
£ >
I *N 0> _ tn
<
Sv. Barbara v Slov. gor. Dan za dnevom pojo zvonovi na našem hribu ter oznanjajo, da se seli duša za dušo na drugi svet. Res bridko gospodari smrt pri nas. V soboto, dne 19. t. m., smo pokopali med drugimi Simona Nipiča iz Spodnje Korene, bivšega skrbnega gospodarja. Naj mu bo žemljica lahka! — Tukajšnje bralno društvo je imelo v nedeljo, dne 13. t. m., svoj občni zbor. Iz poročil odbornikov smo posneli veliko delavnost društva. Imeli smo lepo število gledaliških predstav. Nabavili smo si r.adijo-aparat. Nakupili smo več novih knjig. Denarni promet je bil čez 13.000 Din. Izvoljen je bil povečini stari odbor, od katerega želimo še več delavnosti. — Ustanavljamo tudi Kmetijsko podružnico in bomo imeli dne 17. februarja ustanovni občni zbor ter predavanje o živinoreji. Nabaviti mislimo tudi travniško brano. — Imamo hudo zimo, katera je menda kriva, ?ia se le malo ženijo in marsikatero dekle si bo mislilo: Prišla je pepelnica, ostala sem še samica!
Sv. Ana v Slov. gor. Ljudsko gibanje je bilo v letu 1928 sledeče: Rojenih je bilo 98, umrlo jih je 57, porok je bilo 15, sv. obhajil 12.361. Kake hude vremenske nezgode, hvala Bogu, ni bilo. Sadje je imelo lepo ceno in ga je bilo zelo veliko. Za črešnje in jabolke je prišlo v župnijo okroglo pol milijona dinarjev. Ker prinaša sadno drevje tukaj največ čistega dobička, ga bo treba še bolj skrbno in sistematično gojiti! Sadno drevje je najbolj hvaležno. — Marijina družba je narasla v preteklem letu za 57 članic. Dve gta se poročili, ena je umrla in dve sta odišli v samostan. Dne 30. decembra 1928 so vprizerile članice Marijine družbe in Dekliške zvez podučno igro »Dekla božja« s petjem, ki pretresljivo kaže, kako nesrečna je družina, kjer je oče-gospodar pijanec. Vse se je izvršilo l?po, mirno in v redu. Obisk je bil precej velik in dokodkov je bilo 703 Din. Ob enem je bil dne 29. decembra redni letni občni zbor Katoliškega prosvetnega društva. Članarino je plačalo ta dan 61 udov. — Dne 13. januarja 1929 je pa orlovska družina igrala lepo Krekovo igro: »Tri sestre«. Tako skrbi katoliška mladina za umsko in srčno izobrazbo, obenem pa za prijetno, nedolžno razvedrilo, po katerem glava ne boli. — Dne 1., 2. in 3. februarja pa bo za mladeniče trednevna pobožnost v čast Srca Jezusovega, male duhovne vaje. Vsi fantje obširne anovske župnije se morajo te lepe pobož-nosti udeležiti! Božje Srce kliče mladino: Mladenič, rečem ti: vstani!
Sv. Anton v Slov. gor. Tukaj se je zgodila žalostna nesreča, kjer je pa seveda igral glavno vlogo alkohol in še to žalibog ravno na god farnega patrona. Dne 17. t. m. so pili v kleti
Janeza Zorko njegov hlapec Anton Verlič, Jakob Hartner mladi in oženj eni Franc Voglar, vsi iž Brengove. Domov grede so se radi neke malenkosti sporekli. Vsled tega sta začela Anton Verlič in Jakob Hartner udrihati s koli po Francu Voglarju ter sta ga tako pretepla, da je ta ež drugi dan umrl vsled zadobljenih težkih ran. Franc Voglar zapušča žalujočo ženo in dva nedorasla otroka.
Prvenci. V Prvenci, župnija Sv. Marko, je naglo umrl v noči 14. t. m. še v krepki moški dobi 54 let dober krščanski oče Jurij Arnuš. Zvečer je bil še zdrav in zadovoljen. Predno je zvečer legel k počitku, je bil še prav vesel, se smejal in šalil v krogu svojih domačih. Kdo bi bil slutil, da bo čez nekaj ur na mrtvaški postelji! Umrl je med spanjem in sicer tako mirno, da so domači, čeravno niso vsi spali, komaj opazili, ko je storil zadnje vzdihe. Ta vest nam je vsem, ki še živimo, živ opomin, da vedno skrbimo za zveličanje svoje duše, da nas smrt ne najde nepripravljenih.
Vojnik. V hladni grob je bila položena v nedeljo, dne 13. t. m., s. Vilhelmina Jožefa Ogrizek, usmiljena sestra v tukajšnji hiralnici in sestra vlč. gospoda Fr. Ogrizek, župnika v pokoju v tukajšnji hiralnici. Pokojna je bila u-smiljenka 39 let, od meseca septembra 1904 pa v vojniški hiralnici. Umrla je v 65. letu svoje starosti. Pogreb je vodil ob asistenci petih gospodov duhovnikov in ob izredni množici ljudstva preč. gospod dekan Toman, kateri ji je govoril tudi poslovilne besede. Počivaj v miru! — V vojniški župniji je bilo rojenih leta 1928 153 otrok, umrla je 119 oseb, med temi iz hiralnice 48, poročenih pa je bilo 29 parov.
Sv. Peter pod Sv. gorami. »Slovenski Gospodar« je poročal o cerkvenem ropu, ki je bil izvršen za božične praznike v naši župni cerkvi. Orožništvo in oblasti so prav pridno na delu, da bi izsledile zločinca, a žalibog so bila vsa tozadevna prizadevanja zaman. Pretkani ropar je znal doslej zabrisati za seboj vsako sled. Upati je, da bo drzneža izsledila policija v ka-sem večjem mestu, ker ima gotovo na vesti še kake druge rope in tatvine. Ljudstvo pričakuje pri nas z veliko nestrpnostjo, kedo je bil neznanje, odkod se je priklatil v naš miroljubni ter pošteni kraj in kam je izginil po izvršenem cerkvenem ropu. — V novem Društvenem domu se prav pridno gibljemo. Zelo zadovoljni smo tudi z napravo novega vodovoda, ki je bil tolikanj potreben za našo vas.
Citajtc „Slov. Gospodarja"
Zgodovina • na rosne Kapljice.
»Od kod prihajaš, rosna kapljica?« je vprašala Nežika, ko je utrgala lepo vrtnico, na kateri je blestela rosna kapljica liki biser. Rosna kapljica ji sicer ni odgovorila nič, če bi pa znala govoriti, bi ji bila povedala morda to-le:
»Čeprav nisem velika, imam vendar za seboj čudovito življenje. Skoraj sem obhodila ves svet. Večkrat sem bila v visokih oblakih in zopet v temni zemlji. Tam pa ni bilo ugodno, zato sem s tovariši zopet prišla na dan kot potoček. Lepo je bilo to. Skakljali smo prav veselo po ozki strugi, dokler se nam ni pridružilo toliko drugih kapljic, da je nastal potok in pozneje reka. Jaz sem plavala kar sredi reke. Nič ni oviralo našega teka in včasi smo težko delali, ker smo kamenje in cele skale dvignili in valili naprej. Hitreje in hitreje je šlo. Prispeli smo do velike skale ter padli čez njo v globočino. »Kako lep slap«, je rekel majhen deček svoji mamici.
Za slapom ni šlo več tako naglo; reka je postajala širša in globlja. Mnogo tovarišev iz drugih rek se nam je pridružilo in tvorili smo nazadnje veletok. — Nosili smo jadrnice, parnike in druga vozila. Srečavali so se na našem hrbtu s svojimi težkimi tovori žita, lesa in še drugih reči.
Odslej je šlo še počasneje naprej in potem so nas objeli tovariši v sinjem morju. Tu mi je ugajalo. Pod mano sem videla školjke, morske rastline in najrazličnejše vrste rib. Ribe so bile skoraj vse večje od onih, ki sem jih videla v veletoku in v reki. Nekatera bitja so i-mela obliko zvezd, druga so imela drobna krilca ter so se lahko dvignila nekoliko nad vodo. Doli na dnu morja pa je bilo mirno. Jaz se nekaj dni skoro nisem premaknila z mesta, dokler nisem zašla v topli morski tok, kateri me je nesel spet dalje.
V hrastovškem gradu si še videl do zadnjega časa sliko mlade ženske nepopisne lepote; dvoje temnorujavih oči te je gledalo tako ginljivo in ob enem zagonetno, črni lasje so obdajali svetlo čelo in okoli ustnic je igral lahek nasmehljaj.
Pravili so, da je to podoba Agate, katero je dal napraviti graščak Erazem grof Herberstein.
Ivameniti križ v Črnem lesu, ki so ga ljudje obče imenovali le Črni križ, je začel razpadati, vsled česar ga je dal imenovani graščak popraviti leta 1650, kar je kazal tudi napis z začetnimi črkami E. F. G. H. — Erazem Friderik grof Herberstein.
Vremenske sile so zrahljale stavbo sredi temnega gozda in zopet je bil graščak Ivan Erazem Herberstein, ki je v spomin nesrečne plem-kinje iz Štraleka ob istočasni ustanovi grofov Ilerbersteinov v Šent Rupertu dal popraviti ta križ leta 1789. Na posebni pločevinasti deski, pribiti na križ, je bilo v več vrstah popisano, zakaj se je postavil ta križ. Natančna vsebina tega napisa se ni dala ugotoviti, ker je ta napis neznano kam zginil.
Graščina Hrastovec je prešla leta 1802 v roke Pauer-jev. Pozabljen je ostal Črni križ. Ko so
leta 1852 delali cesto iz Maribora proti Radgoni, so ga prestavili dalje na desno. Ker se nikdo ni brigal za ta spomenik, je začel razpadati, kmalu je bil le kup kamenja, ki so ga raznesli ljudje na vse strani.
In tam, kjer je stal nekdaj kameniti spomenik, rase sedaj mah in trava. Dve vitki smreki ter košat hrast označujejo tisto mesto. Drobne ptičice žvržgolijo v letnem času po teh drevesih in se veselijo življenja, ki ga je moralo na tem mestu tako rano zapustiti marsikatero mlado žensko bitje.
In če v bajno lepih mesečnih nočeh potegne rahel jug in slišiš otožne udarce šentrupertskega velikega zvona, naznanjajoče pozno uro in veje temnih smrek tajnostno šumijo, moraš nehote obstati.
Nehote se zamisliš nazaj v davne, davne čase in stopijo ti pred oči prizori, povzročeni po predsodkih ljudi v tisti dobi.
Ni sicer več nobenega znamenja na tem mestu, ki bi kazal na dogodke tedanjih dni, a v srcu ljudstva ostane vedno v živem spominu vse, kar so morali pretrpeti njih predniki, in pozabljeno tudi ne bo, kje je stal in kaj je pomenil kameniti Črni križ sredi Črnega lesa.
<o • a
9 ° S
0)
M. Sf f. J „2 -g 3 COS
A)
s£.St 3^1 >
EVJ-.
a
a g«
C 32
wt
0*3 ££
<3 so
W g .
•f-1 o
«-H «»
0) g. e
Bi5
Zahvala.
Dne 19. januarja 1.1. je Previdnost božja poklicala na plačilo po kratki mučni bolezni, potolaženo s sv. zakramenti za umirajoče v 53. letu njene starosti preblago sestro oziroma teto
Marijo Jerovšek
posestnico v Spodnji Novivasi pri Slov. Bistrici.
Zemeljski ostanki preblage pokojnice so bili 21. januarja na pokopališču v Slov. Bistrici položeni k zadnjemu počitku.
Podpisani izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zahvalo vsem znancem in prijateljem, ki so nam blagovolili izraziti povodom res nenadomestljive izgube svojo srčno sočutje in ki so na dan pogreba pokojnici posodili zadnjo pot. Posebno pa še izrekamo svojo globoko zalivalo preč. monsignoru Ivanu Vreže ki je vodil pogreb in ki je ob odprtem grobu govoril res lepe tolažilne besede, nadalje vsem preč. gg. duhovnikom, M so prihiteli k sprevodu, komisarju mariborske oblasti g. dr. Leskovarju. mariborskemu županu g. dr. Juvanu in neštetim drugim gospodom, kojih prisotnost nam je bila v veliko tolažbo.
Prosimo vse, da se pokojnice radi in pogosto spominjajo v goreči molitvi.
Spodnja Novavas pri Slov. Bistrici, dne 21. januarja 1929.
Dr. Anton Jerovšek,
brat.
Marija Jerovšek,
svakinja.
Ivana Jerovšek,
sestra.
Jožef in Ivan Jerovšek,
nečaka.
Rusko - turška vojska
in vsa njena grozota se zrcali v lepem romanu, ki obsega tri skupaj
vezane knjige:
„SNUBITEV KNEZA ŠAMILA".
Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stane 32 Din, vez. 42 Din.
Tako sem prispela zopet na morsko površino. Prijel me je solnčni žarek in bajd z mano visoko gori proti nebu. — Tam nas je sprejel oblak, ki ga je kmalu gnal veter proti kopnemu. Nekatere izmed nas je veter spravil v severne in mrzle kraje in tam so padle kot snežinke na zemljo.
Jaz pa sem ostala v toplejših krajih, in sem neko noč padla s tovariši v majhen ribnik. Ljudje so rekli: »Dežuje!« iV ribniku mi ni bilo ostanka. Toplega popoldneva me je zopet zgrabil solnčni žarek in spet sem bila na potu proti nebu. Ali solnce se je prej skrilo in padla sem na to vrtnico, kjer sem prebila vso noč.
Nežika je za par hipov pozabila na kapljico, ker je gledala proti solncu, ki se je bilo že nekoliko dvignilo izza gor. Ko pa se je zopet ozrla na rosno kapljico, je ni bilo več videti. Deklica je gledala, kam ji je bila izginila, a nikjer ni bilo rosne kapljice več. Ali morda ti veš, kam je šla?
Cenjenim floplsnlhom!
Cenjene dopisnike ponovno opozarjamo, da zaključimo »Slovenskega Gospodarja« vsak torek ob 9. uri dopoldne. Na pozneje došla poročila, obvestila in dopise se ne moremo ozirati, ker se tiska list na rotacijski stroj. Gradivo za vsako številko naj bi bilo zbrano do pondeljka, ker le v tem slučaju lahko tudi vsako vest sigurno objavimo.
Prodam posesivo blizu Rogaške Slatine, 26 o-ralov zemlje, z eno zidano in eno cimprano hišo, Naslov v upravi lista.	102
Poštena zakonska, 28 let stara, brez otrok, z dežele, vajena dela, želita primerne službe. Nastop 1. marca. Naslov v upravi lista. 99
Čevljarski cilinder HohlstroJ (linkarm) se poceni proda. Sidar, Maribor, Pobreška c. 9. 101
Naznanim Vam, da zamenjam bučnice za olje brezplačno. Mernik Ivan, mlinar, Žice 24, p. Loče pri Poljčanah.	100
Januš Goleč:
Krsta in mrivašha naznanilo.
V činu majorja je stopil leta 1914 v svetovno vojno. Bil je majhne, suhljate postave. Vsi smo kar strmeli, koliko je snedel ta možic. Ako je bila pri rokah, £i je privoščil celo salamo in še trdil, 'da ni sit. Ker smo zmajevali z glavami pri pogledu na majorjeve porcije, nam |e zaupal nekoč skrivnost z neprestano lakoto:
»Moj vedno prazni želodec je posledica prestale bolezni, ki jej pravimo »o-trpnenje tilnika«. To obolenje je razsajalo nekaj pred svetovno vojno po južnih krajih in posebno ob obali Jadranskega morja. Devet in devedeset odstot kov otrpnenja tilnika je bilo smrtnih, le jaz sem se izvlekel iz bolniške noste-
lje v oni eni procent ozdravljenja. Nad osem mesecev sem ležal pri polni zavesti; a razen rahlega dihanja in komaj slišnih utripljajev srca ni bilo na meni nobenih znakov življenja.
Zdravniki v vojaški bolnici v Trstu so napravili davno križ nad menoj. Bil sem že tako na zadnjem koncu, da me ni obiskala več žena in ne otroci. Vse je komaj čakalo, da bi me odnesli iz bolniške sobe v mrtvašnico.
Nekega popoldne sem spoznal tik ob postelji glas svaka. Bil je kapitan trgovske ladje in se je odpravljal pravkar na pot v Indijo. Govoril je skraja napol glasno polkovnemu zdravniku. Ta ga je podučil iz polnih prs, naj le govori s čisto navadnim glasom, ker sem itak že mesece v popolni nezavesti ter v zadnjih izdihljajih.
Ta moj svak je zaupal glasno zdravniku kot prijatelju, da je pripeljal v bolnico po naročilu moje soproge ko-vinasto krsto in že tiskana naznanila o moji smrti z naslovi. Vso pogrebniško ropotijo je pustil pri vratarju in je po-
skrbel, da bo vse pri rokah, ker on odpotuje. Krsta se mu zdi preozka in prekratka in radi tega me je prišel pogledat, da bi še lahko trugo zamenjal. Merilo je potegnil iz žepa in me premeril po dolgosti ter širini. Bil je mnenja, da bo že šlo, če me ne bo smrt preveč nategnila.
Naznanila so čisto v redu pripravljena in naj on zdravnik kot star in po-strežljiv prijatelj s črnilom pripiše dan smrti ter pogreba in odda na pošto.
Svak je bil še mnenja, da bi me že nebesa odrešila, saj žena in deca so se že davno potolažila.
Zahvalil se je zdravniku za prevzem krste in mrtvaških naznanil in odšel, kakor se pač odide od mrliča.
Si lahko predstavljate, kako mi je bilo pri srcu, ker me je tiščala najožja žlahta še živega v grob!
Nobeno drugo zdravilo me ni otelo gotove smrti, kakor ravno ta razgovor med svakom in zdravnikom. Od tedaj se mi je začelo obračati na bolie. Ka-
FRAN STRUPI, Celje I
Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, raznovrstnih Sip, lepih okvirov Itd. — Prevzema vsakoršna steklarska dela. — Najsolldnejše cene in točna postrežba.
Na drobno in na debelo.
Na drobno in na debelo.
ilustrovani CENIK
dobite zastonj I Zahtevajte ga od Skladišča
Jieittel iti IMf rolfl
Tovarna glasbil, gramofonov in harmonik
R, LORGER Maribor št. 106
Violine od Din 95'-. Ročne harmonike od Din 85'-. Tamburice od Din 98.-. Gramofoni od 34S'- dalje.	128G
Kože divjačine
zajčje, lisičje, knnine, dihurjeve itd. kakor tudi vse vrste surovih kož kupujem po najvišjih cenah
Makso Tandler g
Zagreb, Boškovičeva ulica 40. Brzojavi: Tauria Zagreb. Telefon 38-89.
VOZNI RED
železniških in avtomobilskih zvez Slovenije, veljaven od 7. oktobra 1928, se dobi v obeh prodajalnah tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Cena Din 2.—.
Mala oznanila V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda Din 1.20. Najmanjša cena za oglas je 8 Din. Manjši zneski se lahko vpošljejo tudi v znamkah. — Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za 2 Din za odgovor.	Dva viničarja se takoj sprejmeta, z dobrim iz-pričevalom. Dobro plačilo in oskrba. Franc Pišek, gostilna Breg, Majšperg. 79	Samostojen oskrbnik želi službe, absolviral je vinorejsko šolo, je 48 let star, ima 21 let prakse v vsem gospodarstvu.'Specijalist v vino-in sadjereji in kletarstvu. Vpraša se pod »Trezen in samostojen« na upravo lista. 91
	Tri viničarje s 4 delavskimi močmi sprejme Franjo Surtman, Gornji Gabernik 26, pošta Podplat. 69	
		Kupim črsšnjeve deske, lepe in suhe. Ponudbe na naslov: Konrad Železinger, mizarstvo v Mariboru, Tržaška cesta 63. 97
	Pridnega učenca poštenih staršev, ki ima veselje do slikarske in pleskarske obrti, sprejme Mihael Dobrave, Celje, Glavni trg 15. 90	
		Kupim pristni čebelarski vosek. Naslov: Kosi A., Frankopanova ulica 49, Maribor. 98
		
Bukova drva suhe, vsake vrste trdi les kakor tudi bukove in hrastove prage (švelerje( kupi Rudolf Der-gan, Laško. 65	Vajenec, priden in pošten, se sprejme: Parna pekarna, Sv. Ilj v Slov. gor. 94	
		Za rejo slabotne in zaostale živine ter za okrepčanje breje in mlade živine, je potrebno uspešno TEŽAKOVO OLJE ZA ŽIVINO ki se dobi pri: M. TEŽAK, Zagreb, Gunduličeva 13. 55
	Učenca poštenih staršev sprejme pekarna Al. Pečnik, Selnica ob Dravi, z vso oskrbo. 96	
Železna peč na en cilinder se proda. Vpraša se v gostilni M. Novak v Savcih. 80	Čevljarskega učenca sprejmem. Franc Kokol, Laško. 89	
		91 ubirajte naročnikov za nas mladinski lisi Mas dom" 1 3iSBRSBSBaSBEiQllBSaeBBBI
Rum si sami naredite poceni, če kupite »Ru-mov cvet« v drogeriji Wolfram, Maribor, Slovenska ulica. 1514	Dobro službo dobi hlapec, vajen konj in vseh kmetijskih del. Pod šifro »Dober hlapec«. 88	
	Prodam posestvo v Rošpohu št. 20, Spod. Sv. Kungota, J. Slugič, pošta Pesnica. 95	
Kravar (Kuhmeier) s tremi močnimi delavci se išče za skorajšnji vstop. Ozira se le na res zmožne osebe, proti dobri plači. Twickel-novo oskrbništvo Maribor, Krčevina. 92		
	Harmonike hromatične, dobre, za prodat: Fr. Fojtl, Brezje, p. Maribor. 93	
zati sem začel znake, da bo ona kovina-sta krsta še dolgo čakala na moje ostan ke pri vratarju.
Po par mesecih sem na začudenje vseh popolnoma ozdravel in zapustil bolnico. Žene nisem pogledal več in ne otrok. Nabavil sem si novo uniformo in čakal v njej na prihod ladje, s katero se je vračal iz Indije svak. Pomorščak pogumnega srca je bil moj sorodnik, pa — da ste ga videli, kako je prebledel in se stresel, ko je zagledal pred seboj prikazen moje — osebe. Ko sem ga prijel za roko, jo je izmaknil, kakor da bi se bil dotaknil kače. Brez ovinkov sem mu zabil v uho, da mi je pripomogel na zopetno življensko pot samo on s predčasno kupljeno krsto in mrtvaškimi naznanili! Še tedaj, ko sem krenil na odhod, se ni zganil, ni spregovoril, ker me je imel za iz groba vstalega mrliča. Od tedaj do danes tudi svaka nisem več videl.
Fantje, zdrav sem, le vedno lačen. Vem pa iz lastne prebridke izkušnje, v koliko nadlego je človek celo najožjim
sorodnikom, ako je obupno in dolgotrajno bolan.«
Omenjeni major je dosegel pri našem polku čin polkovnika in je umrl kot vpokojenec lansko leto v Gradcu. Ni mu upihnilo luč življenja otrpnenje tilnika, ampak posledice medvojnih muk in težav.
Ko me je obiskal po prevratu v Mariboru, mi je pošepnil:
»Sedaj sem si kupil sam kovinasto krsto za lastno truplo in imam pripravljena že tudi mrtvaška naznanila!«
Sveče
cerkvene voščene Ia, Ila, lila, bele cerkvene, okrašene ali rdeče, zvitke vseh vrst, kadilo — kupite v
Tiskarni sv. Cirila v Mariboru
Izšla je zgodovinska povest
trni kri! pri Hrasta«
t
E. F. .G. H.
dobi se v TIskarni sv. Cirila v Mariboru. — Knjiga stane Din 18.—, vezana Din 28.—.
110223535348485323000101020101022348232323235353230000000053534848535323534823535348534848
»SSIHBS&BSBHBBHSSB
aiSilBHEHBBBISagSHEHBBailBIBBBil»
Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarno varnem zavodu ki obstoja že 64 let
GELISHA MESTNO HRANILNICA
v Celju, Krekov trg
(v lastni palači pri kolodvoru)
Prihrankom rojakov v Ameriki, denarja nedoletnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega ln občinskega denarja posveča posebno pažn|o.
Za hranil, vloge jamči poleg premoženja hranilnice
še mesto Celje
z vsem premoženjem in vso davčno močjo.
Hranilnica daje posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri. — Vse prošnje rešuje brezplačno. i
i H
i
i®
¥ E
H
S i
I i
S@®®®®®S®@®®®®®®®®®®@®®®®®
ZaDRUŽNii GOSPODARSKA BilHKA d.d.
Podružnica Maribor
V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. — Izvršuje vse bančne posle najku-lantneje. — — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tekočem računu.
Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razredne loterije
i i F" II" II "II" II"JlP I
Vsakdo najde nekaj!
Koliko bi muke, časa in jeze prihranili, kadar bi znali, kako malo denarja je potrebno, da si nabavite dosti tega, kar Vam vsaki dan neštetokrat aonaša koristi in veselje, ^salti dan nastanejo
floui čudežni izumi
vsakovrstnih predmetov za dnevno uporabo. Treba, da samo enkrat prelistate veliki ilustrovani sijajni cenik svetovne otpremne tvrdke
H. Sutiner, Ljubljana
- štev. 99 Z -
Čudili se bodete, koliko je stvari, katere potrebujete tudi Vi, pa jih še ne poznate. Povrh tega Vam nudi ta cenik velikansko izbiro oblačilnih, hišnih tert oaletnih predmetov, kak.it tudi potiebščin za vsako priliko.
Cenili dobite brezplačno
ako še danes pošljete Vaš točni naslov na tvrdko H. Suttner.
Dekleta, ženske in moški
cenijo dobri učinek, že 32 let preizkušenih proizvodov : Fellerjeva Elsa-pomada za obraz ter zaščito kože, za negovanje obraza, vrata in rok, proti solnčnim pegam, sojedcem itd., nadalje Fellerjeva Elsa-pomada fa rast las, za kožo glave, proti prhljaju, izpadanju las itd. — 2 lončka ene ah po en lonček od obeh pomad franko po pošti pri vnaprej poslanih 40 Din pri lekarnarjuFELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg 341. Hrvatska. Ako «e pošlje 48 Din vnaprej, se priloži le eno Fellerjevo milo zdravja in lepote »ELSA«.
- š <?;•■>-v- —'*•*'•?• ' -v--i ' idl
a «	io
2	ifl
■S. -a	w
M -S
O)
<D >
<D
<D C
'c ©
>N
■a o
h a
> o
2 * •
a « «
—	"S >« o ■§ « M
O
» e
S2, >3 „t
—	o a
M M
O v a a "
.M CB
O N -S- O g
g «2 U £ h
O
<
w
M
O
biO
O
u
M o
c/3 <3J
> o
-M
C/3
cs
u
se
s A ^ a on
3 £
A
as*"
60 9 > —
<Z3
S g ¿2.3
.'¿t ' >rn
2	g 'o 05
3	ci ^ o
CU
- S r I S
— o
o 55
'o >
^ (j Offl O m t r
te« S
Q co > -O M >
O d
iS? A
¿28
ctl
3 «i ° -9 -
t; ° «H 2 10 2 — -9
.„ ® 3 > S
O -V c fl 2
v a
a
E 3
<5 OŠ ^ c«
o ~ S m S3 q »4 >u
0> -M t)
rt- O
s §
«■So
g. >5 N
o, -o
O C
•3®
Jaz imam veliko izbiro.
I n« prinašam od modnega blaga najno-^^^ vejše in najlepše.
J kupujem samo dobro blago na veliko, zato je poceni.
Jaz kupujem naravnost od tovarne. Jaz imam stalne ceni, Jaz rabim denar. Jaz prodajam poceni!
Franc Kolerič, trgovina, Apače.
Svinjske kože
kupi po najvišji dnevni ceni Hugo Stark, Maribor, Koroška cesta 6.
57
za mrtvaSke rakve in tančice
nudi najugodneje ¡Jpgp J^jjjg
Maribor, Vetrlnfska ulica 26
Zaloga galanterije, drobnarije, pletenin, 67	papirja, mila, vrvarskih Izdelkov 1.1, d.
OKRAS
KUPIM KOSTI
ščetine, staro železo in vse deželne pridelke.
Najceneje kupite: 48
manufakturno, špecerijsko blago, vsakovrstno železnino, pluge, »Alfe« i, t. d. pri tvrdki
Karol Sima, Poljčane
Katar v spolovilih.
„ ... „BISSULIN" m« pri nadaljnih več kot 1000 živalih ni pustil na cedilu".
Zmnozdravnik D. Deutsche Tlerarzt. Woch. 1911, Nr. 11.
„BISSULIN"je v prvi vrsti pripraven varovati živino pred nalezljivim katarjem v spolovilih.
Zmnozdravnik Dr. D. Mflnch. T. Woch. 19S8 Nr. 4
„BISSULIN" se dobi le na odredbo živinozdravnika H.TROMMSDORFF, CHEM. FABRIK, AACHEN , „ (Brošura) Knjižica s sliko bolezni brezplačno pri
463 „logi: ,LYXOS* MR.K.VODK, ZAGREB, JORJEVSKA UL.8
Pohištvo — Preproge
posteljnina, vložftl, modrasi, zastari, posteljne odeje, pohištvena tkanina i. t. d„ najboljše in nalcenBji pri
MM PREIS, jH9RIB0R.6osposiiaul.Z0
Brezplačni ceniki. i«o Brezplačni ceniki.
Bučnice in solnčnice
neluščene in luščene, zamenjuje in kupuje vedno najugodneje. — Prvovrstno bučno olje. Trgovina Fr. Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer.	88
Kože divjačine
zimske (decembra do marca), veverice, bele podlasice in druge kupuje po najvišjih cenah: J. Ratej, trgovec, Slov. Bistrica. 1465
Oglašujte •m
Kupile si Vaše obleke, perilo i. t. d. le v veletrgovini
flntonffleciin «Mariboru
Gosposka ulica tO
kjer najdete največjo izbiro pri najnižjih cenah.
vsake vrste, smreko, jelko, borove, tudi hrast, bukev, oreh, lipo itd., okrogel, rezan in tesan, tudi stoječ v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah kupuje lesna industrija DR. GOR-JANC & CIE, KRANJ IN VURMAT (Dravska dolina). — Plača se vedno takoj.	83
QfjQ
najboljše in najvarnejše pri
Spodnještajershi ljudski posojilnici v Mariboru
Gosposka ulica
r.z.zn. z.
Ulica 10. oktobra
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. MT Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev.
Kfi nobenega rentnega davka
ter dobijo obresti izplačane v celoti brez kakega odtegljaja.	i
m
■BlliHaHHMIHiiHiHIfiHiiBilBliHBBHIHHHBIHiEBiHlili
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
Ljudski posojilnici v Celju
•............. registrovani zadrugi z neomejeno zavezo 1 1 '
v lastni hiši, Cankarjeva ulica ši. 4 poleg davkarije
Bi
^niiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii,.
Stanje hranilnih vlog nad 70,000.000 Din. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodneje šlml pogoji.
^iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiir
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.
^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIHIIIIIIIIIIIIHIIIIlilllllllllllllllh. Posojilnica je kot kmetska zadruga
prosta rentnega davka.
NHHIIIHiniHllllllllilllHIllllllllllllllllltttlllllllllUir
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar V Mari« boru. — Izdajatelj Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar y Mariboru,