V Ljubljani, 5. marca 1912.
Šestnajsti letnik, številka 1.
bližnjemu na pomoč!
Izdaja odbor deželne zveze kranjskih gasilnih društev. — Urejuje tajnik Fran Ks. Trošt na Igu pri Ljubljani. — List izhaja poljubno po potreb-v nedoločenem času, vendar vsaj štirikrat na leto, in ga dobivajo člani zveze brezplačno Oznanila stanejo cela stran: 37 K 60 h, l/2 strani 18 K
80 h, !/4 strani 9 K 40 h, ’/8 strani 4 K 70 h, pri večkratnem natisu primeren popust.
f Dr. Ljudevit Cwiklicer.
V	pondeljek dne 15. avgusta 1910, sem zagledal do-brovoljnega starčka v gasilskem kroju, ki mi je šel nasproti in mi radostno podal desnico, pozdravivši me na naših slovenskih tleh v beli Ljubljani. Vtripnilo mi je na toli ljudo-milosti srce veselja, da zopet vidim prvega starosto slovanske gasilske zveze, ki je pa prišel nenaznanjen in nepričakovano v krog gasilcev iz daljnega Dobromila v Galiciji, zakaj on se je čutil najbolj srečnega v krogu svojih bratov gasilcev, kakor naš očka Doberlet. In ta dobri mož, ta vneti gasilec ni več med živimi, umrl je dne 7. decembra 1911 v Krakovu in bil dne 10. decembra ob velikanski udeležbi pokopan.
Cwiklicer je pristopil v krog gasilcev kot akademik leta 1866 v Krakovem in dosegel čast stotnika. Dovršivši študije postal je doktor medecine, je bil načelnik gasilnega društva v Podhajcach, na to v Dobromilu, bil je ravnatelj deželne gasilske zveze, načelnik župe premyšelske, mnogoletni odbornik deželne gasilske zveze, in član tehnične komisije. Ustanovil je več gasilnih društev in deloval sploh v prospeh gasilstvu.
Leta 1903 27. julija je bil izvoljen na gasilskem shodu v Bohniji za prvega starosto slovanske gasilske zveze in kot tak predsedoval je I slovanskemu gasilskemu shodu v
Pragi dne 15. avgusta 1903. Vnet Slovan Poljak dober govornik, se je veselil, da smo se Slovani medsebojno dobro sporazumeli, veselil se je slovanskega gasilskega shoda, ki je imel biti 1. 1906 v Krakovu. S prijateljem dr. Miczinskim sta bila sestavila program in imela pripravljalna dela — ker je bil shod štiri tedne pred vršitvijo odpovedan, vršil se je le gasilski občni zbor.
Ljubil si svoj slovanski rod, prijatelj Cwiklicer, kakor malokdo, a nad vse ti je bilo gasilstvo, v katerem si osivel. Proslavljali so razni govorniki na grobu Tvojem Tvoja dela, ki se jih bodo naši zanamci še spominjali.
Spavaj sladko v rodni zemlji, rodnega svojega mesta, v katero si dospel dva tedna pred svojo smrtjo. Blagor in pokoj ti!	Trošt.
Automobilne motorne brizgalne.
Že več časa se bije boj med bencinovo in električno močjo. Bije se boj za prednjaštvo gonilne moči v gasilstvu. Bencinov motor si je v kratkem času pridobil kot prometno sredstvo odlično stopnjo, vendar gasilstvu ni zadovoljil; in sicer zaradi nezanesljivosti, ker se je večkrat pripetilo, ko se je hotelo na požarišče odpeljati, da je motor odpovedal tedaj, ko se je bilo treba odpeljati na požarišče, s čimer se je izgubilo mnogo časa, in so gasilci prišli prepozno ali pa jih sploh ni bilo na požarišče.
Zato je marsikatera požarna bramba, ki je uvedla bencinov motor, ga zopet opustila. Med temi je bila celo ona v Parizu, ki se je dolgo časa vnemala za bencinove avtomobile, in napravljala z njimi drage poskuse, a jih je slednjič zopet odstranila.
Bencinovim motorjem so sledili elektromobili, ki jih je gonila električna sila, ki se pa spočetka tudi niso obnesli. Tako so v Hamburgu prvi odklonili elektromobile; tudi v Hanovru niso bili zadovoljni z njimi.
Pri obeh prometnih pomočkih so bile potrebne poprave in dopolnila, preustroj vseh delov. Očividno je, da so tukaj delovali najboljši strokovnjaki, zakaj skoro vsa, posebno pa poklicna gasilna društva so bila v zadnjem desetletju nestrpna za avtomobile, ki nudijo po svoji hitrosti neprecenljive prednosti, glede reševanja pri požarih in tudi glede cmejevanja ognja.
Po naporu strokovnjakov sta se obe prometni sredstvi popolnili in prav je, da se seznanimo s temi stroji.
Dozdeva se, da bo elektromotor bencinovega izpodrinil, ker ta ne more dokazati popolne zanesljivosti, dasi trdijo njega izdelovatelji nasprotno. Praktično se je že pri prvih tvrdkah dokazala nezanesljivost. Izdelovatel ji ne morejo podali poroštva za pravi tek bencinovih motorjev.
Elektromobil je zmagal in že danes opremljajo gasilstvo skoro v vS' h večjih mestih Evrope z gasilskimi elektromobili. — V zadnjem času sta si omislili še mesti Amsterdam in London, ki sta imeli že 15 bencinovih motorjev, elektromotorje.
Bogu na čast,
«fl
W^w
Edino Parižani ne soglašajo z drugimi mesti. Uvedli so elektromobile, v zadnjem času pa jih odstranili in zopet uvedli bencinove motorje. Delovanje najnovejših strojev ni do sedaj znano. — Lahko pravimo, da je tu odločevalo dopadajenje odločilnih gasilskih krogov v Parizu — zakaj splošno mnenje in sklepi odličnih strokovnjakov so vendar važnejši, kakor osumljeni glas Parižanov.
Da se odstranitev bencinovih motorjev ublaži, so njih izdelovatelji prišli z novo idejo, da so namreč bencinov avtomobil združili s sesalko, in tako napravili avtomo-bilno brizgalnico. Ta misel sicer ni nova ali se je izborno obnesla posebno s tem, ker je na sprednjem vozu bencinov motor prirejen, ki oskrbuje prevoz aparata Če se motor iz prednjega voza razstavi in ga brizgalna uporabi, nastane tako avtomobilna brizga, za katero pristoja hitro idoča pumpa
Med te spadajo takoimenovane centrifugalne in rotacijske brizge, katerih opis sledi.
Prva je konstruirala avtomobilno-briz-galno tvrdka C. Metz v Heidelbergu že pred nekaj leti.
Leta 1907 je ta tvrdka napravila avtomobilno brizgo z bencinovim motorjem, ki jo vidimo v prerezu na podobi 1; podoba 2 kaže to brizgo od zgoraj. Stroj sestoji iz čve-terovaljnatega bencin motorja od 35 do 40 HP, ki je prirejen po dolžini na vozu Moč voza se prenaša s pomočjo spreminjaka na zadnji del, ki se z njim voz premika. Med prvimi in zadnjimi kolesi je spreminjak, s katerim se uravnava hitrost vožnje. Nad spreminjakom je spojina, s kojo se motor z zadnjih koles prenese na centrifugalno sesalko, ki se nahaja sredi voza.
Automobilna bencin-centrifugalna brizgalna gasilstva v Frankobrodu n Al.
Centrifugalka je dostopna obojestransko, tako, da se rabi na obeh straneh za črpati in brizgati; opremljena je z dvojnatim iztokom.
Motor napravi v minuti 900 do 1200 vrtljajev, brz na vožnje je 30 km na uro Centrifugalna brizga napravi 1800 do 2000 vrtljajev v minuti in rabi zato 15 do 20 HP. in doseže pritisk 6 do 10 atmosfer ter daje v minuti 600 do 800 litrov vode.
Automobilna bencin-centrifugalna brizgalna gasilstva v Frankobroilu n/M.	Čene	Z
Automobilna bencin-centrifugalna brizgalna gasilstva v Frankobrodu n/M.
Nad	brizgo	je okrogel reservar,	s potrebnimi	pripo-
močki, ki je istočasno brizga z ogljenčevo kislino, in je s sesalnimi	cevmi	opremljena; iz tega	rezervara se	lahko
centrifugalna brizga z vodo poplavi, da se omogoči črpanje. Ako se uporabi plinasto brizgalno, se spojina v centrifugalno brizgo prekine. V vodohramu (rezervaru) je do 500 litrov vode.
Na obeh straneh vodohrama je 11 sedežev za moštvo in nad temi na močni podlagi pripravn« prostor za lestvo. Na zadnjem koncu voza je motovilo za 200 m cevi.
Težkoče provzroča ohlajenje bencinovega motorja; pri vožnji je to mogoče s preprosto pripravo,^ kjer nastali	prepih
vodo dovolj ohlaja.	Če pa motor	stoji in
je moč prenešena na brizgo, se ne more doseči dovelj ohlajerija. Pipa za izpuščanje vode v motor je z vodom, ki prenaša silo na brizgo spojena ; ohlajenje se vrši le tedaj, ako brizga deluje.
Delovanje stroja	je pri ustniku
20 mm 45 do 50 m curkove dolžine.
Brizga ima vakumeter, da se pritisk in črpanje, s kojim se dela, meri.
Na vozu so hidrantni nastavki z vsemi pritiklinami, dalje lekarna in male rešilne priprave, tako da je ta voz popoln za prvo pomoč.
Najno^ejši stroj te vrste je avtomobilna brizgalna mestnega gasilstva v Frankobrodu na Meni.
To	je	popolni brizgalni voz z močnim	gonilnim strojem.
—	Gasilski	ravnatelj v Frankobrodu je	stvaritelj te naprave, h	kateri so prispevale s svojimi izdelki najugledneje
tvrdke. Bencinov	motcr je dobavila največja tvrdka	Evrope
Deymler,	in	sicer	je to čveterovaljni motor z 42 do	44 HP.
Ta motor je na sprednjem delu voza nad kolesi primerno opremljen in se čudovito z vodo ohlaja. Dostopen je po odstranjenju vidne omarice. Za strojem je sedež šoferja, dveh šaržev in za temi podolž 8 do 10 sedežev za moštvo. V sprednjem delu je omara za spravo orodja, rešilnih priprav in lekarne; na zadnjem delu voza je motovilo za 200 m cevi. Zadnji kolesi sta posebno močni, a vsa imajo polne gumaste	obroče.
Blatni ščitki, ki pokrivajo kolesa,	so posebno široki, stopnične deske so	prevle-
linolejem.
Brizga je sredi voza, centrifugalna biizga iz tvornice G Schiele v Franko-brodu. ki daje pri 10 atmosf. 1000 litrov vode. Čim manjši je pritisk, toliko večja dobava vode, kat je posebnost centrifugalne brizge. — Največja možnost je pri 5 atmosf. 2000 1 vode. Ker deluje brizga pri različnem pritisku različno, je tudi curkova dolžina odvisna od množine vode. Nepobitno je, da je brizgalna imela najboljši uspeh. Ali doseči je le 10 atmosf. pritisk, če je večji pritisk, prestane delovanje brizge in se z njo ne more delati.
Ta brizga je posebno uporabna pri velikem požaru in da je v bližini dovolj vode, kakor na obali morja ali kjer so velike reke ali vodovodi prve vrste. Ako je pa uporabiti več stotin metrov cevi, pri vzdigajočem se podnožju ne bode služila brizgalna, ker je pritisk čez 10 atmosfer.
Gasilstvo v Frankobrodu je uvažalo vse nedostatke pri vseh preskušnjah stroja. Da je dokazalo, kako množino mogočnih curkov ta brizga v veliko daljavo meče, se je le en del cevi naravnost od stroja uporabljalo. Vsled velike množine vode se je pokazala prednost tega stroja z najboljšim uspehom.
Delovanje z 8 curki.
Migljaji pri nakupu brizgalnic.
Dejstvo je, ki se ne da oporekati, da vzlic velikim stroškom, ki jih je imelo gasilno društvo oziroma občina za gasilstvo, nima pripravne brizgalnice. In vendar je brizgalnica najpoglavitnejše orodje gasilcev, ker od brizgalne ni samo
Pogled brizgalne v sredini voza.
Centrifugalna brizga, ki je nameščena v sredini voza, se s pomočjo voda, ki je spojen s prevodnim kolesom, ki služi za premik avtomobila, spravi v tek, ker se prenese moč motorja na brizgo. Ker je od obeh strani dostopna, ni treba voza obračati.
V	zadnjem delu voza je vodohran za 300 litrov vode, da se brizga poplavi in pripravi v tek.
Ta stroj je bil raznoliko preskušen, in sicer spojen s hydrantom je deloval na osem cevi z 10 mm ustniki in dosegel pri 6 atmosferah pritiska 25 m curkove daljave. Delovalo se je z brizgalno naravnost iz reke Mene pri navpični globini 6 m dvomlazno s 30 mm ustniki in doseglo 50 m curkove daljave. Največja uporabna množina vode je bila 2000 litrov v minuti.
Motor je deloval nepretrgoma dve uri brez vsake hibe; njega največja delavnost je 44 HP. in napravi v minuti 1000 vrtljajev. Naj večja hitrost je 30 km v minuti.
Popolni stroj napravi mogočen utisk, zakaj težak je s pripadki do 5000 kg.
Parižko poklicno gasilstvo je napravilo slične kombinacije, namreč od tvrdke Fr. Heide. Delovanje stroja je enako Frankobrodskemu Obojestransko se hvali te bencinove motorje, ker služijo kot parna brizga, kot voz za orodje in celo kot brizga z ogljikovo kislino. Vprašanje je le, ako bo bencinov motor v sedanjem izboljšanem stanju zanesljivejše deloval, kot do sedaj in bo stalno odgovarjal nalogi, ki jo vanj stavi gasilstvo.
odvisna množina vode^ ki naj jo brizga, ampak tudi število jo služečega možtva. Žalibog se še danes pri nakupu briz-galnic dogajajo napake, in to vsled preziranja odločujočih faktorjev, nevednosti pa tudi — neumnega ponosa.
Marsikje je vzrok prevelika štedljivost, drugje zopet prevzetnost. Ob kratkem hočemo podati nekoliko migljajev pri nakupu brizgalnic, da s tem vsaj nekoliko odpomoremo, kesanju, ki se večkrat pojavlja.
Pri nakupu brizgalnic store često napake nova, kakor tudi že stara gasilna društva; prvim manjka izkušnje, drugim je iskati vzroka drugje. Vprašanje o nakupu ne pride v raz govor pri zborovanjih in načelniki ne obrazložijo tukaj svojih izkušenj, ki so se jim nudile. Kako prav je sedaj, ko so tudi pri nas okrajne zveze, da se to vprašanje pri skupščinah razmotriva, posebno, kjer se ustanove tehnične komisije.
Prvo, kar je pri nakupu brizgalnice natančno preuda riti in se razgovoriti, je izbera za društvo, kakor za občino pripravne brizgalnice.
Naj se vzame cenik ene ali druge tvrdke v roko, pa se mora človek čuditi, kaj se vse v tej panogi izdeluje. Tu je težkoča za gasilca, da izbere pravo. Marsikdo je izbral, misleč, da je zadel pravo, pozneje se je pa pokazala velika napaka.
Vsaka brizgalnica ima svoje prednosti in svoje hibe, Ako je brizga pripravna za ta ali oni kraj, ni še to pravec, da bi bila dobra tudi za soseščino, ker so tam drugačne razmere. Ni vse eno, če ima društvo dvo- ali štirikolesno, vozno ali snemalno brizgalnico, ali je tu eno- ali dvocevna, velika ali mala: tu se mora ozirati na moč društva, vodne razmere, lego kraja, komunikacije s sosednimi kraji itd. Ako vse to ne upoštevamo ali le deloma, večkrat ne izberemo prav.
„Denar je vladar sveta“ pravi pregovor. Tudi pri nakupu brizge pridejo te besede, se ve v drugačni meri, do veljave. Res je, da pride pri nakupu brizgalne denarstvo v poštev, ne sme pa biti to vzrok, da se nabavi slabejša, za kraj neprimerna brizgalnica, ker je cena nižja; ker tako bi se slabo gospodarilo. Najboljše je komaj dobro. Kaj pomagajo brizge, če so cenene ali razmeram premajhne ali prav velike, drage pa je občina majhna in premalo moštva?
Tehnika današnjega časa je toliko napredovala, da se pripravijo z razmeroma malimi stroški v primeri s prejšnjim časom res dobre in rabne brizge. Torej le ne preveč štediti, zakaj blago se ravna po denarju. Tu ni skopost na pravem mestu, neprava izbira radi varčnosti in kmalu potrebne poprave jemljejo gasilcem veselje.
Priporočati je brizgo, da se brizga takoj plača, ker tvrdke dajo tu rade večji ali manjši popust. Žal, da to ni povsod mogoče, ker je vedno premalo denarnih sredstev. Vendar naj to ne ovira, da bi se moralo kupovati ravno slabejše blago, saj tvrdke dajo gasilnim društvom in občinam najkulantnejše plačilne pogoje.
Tam, kjer so v občini posojilnice, ali vsaj v bližini, je uporabiti te. Občina najme znesek v domači posojilnici, kjer so obresti vedno manjše, kakor pri tvorničarju in tudi ne nastanejo nikdar neprilike.
Večina občin pa je mnenja, da naj se stroški za gasilske priprave krijejo iz subvencij. To je povsem krivo domnevanje: ker subvencije so le pripomoč, ako občina nič ne stori, se dolg leta in leta ne poplača, ker največ se da za obresti. Vsaka občina je postavno zavezana pripraviti gasilno orodje, in oblasti dovoljujejo v to svrho še prav rade naklade posebno na žganje. Na podporne člane se zanašati ali celo na prispevke delujočih članov, bila bi prava nezmisel.
Vozno ali snemalno brizgalno? To je pred kupom uvažujoča točka, ker obe brizgi imata svoje ugodnosti in neugodnosti in je popolnoma od razmer v občini odvisno, katero vrsto je izbrati.
Vozna brizga se priporoča tam, kjer se lahko povsod z vozom pride, tudi, kar je glavno, do vode. Za njo govori dejstvo, da lahko takoj deluje, kar je na požarišču velike važnosti, ker ni treba brizgalne snemati, se prihrani čas in
se izogne nezgodam. Tudi poškodbe stroja samega so bclj redke.
Snemalne brizgalne imajo prednost pred voznimi tam kjer so z večjim vozom teže dostopni kraji, kjer je dostop do_vode težaven, posebno pa po zimi, ker se lahko spravijo na sani, dočim se ob velikem snegu z vozno brizgalno nikamor ne more. Tudi je dobro, če imajo brizge obojestransko črpalno stran, da je ni treba pri vodi. kjer še večkrat prostora ni, obračati, kar zopet vzame mnogo časa.
Tudi imamo brizge, ki delujejo na vozu in so obenem snemalne. Te brizge so posebno pripravne za hribovite kraje.
Dvokolesno ali čveterokolesno ?
Dvokolesne brizge so pripravne za one občine, ki niso razsežne in kjer je malo gasilcev in kjer so površinske razmere take, da se s čveterokolnicami težko vozi. Dvokolne brizgalne so dandanes tako konstruirane, da zadostujejo vsem zahtevam, se lahko prevažajo, zahtevajo za strežbo malo moštva in so skoro povsod dostopne.
Čveterokolnice so pripravne za večja društva, kjer je njihov prevoz težji in zahtevajo več možtva, prednost je, da se z brizgo pelje tudi več orodja in možtva, tudi se ne pripeti toliko nezgod.
Pri nakupu naj se pri dvokolesnih brizgalnah pazi, da je poleg ojes za konjsko vprego tudi oje za ročno vprego, ker se večkrat primeri, da treba brizgo voziti samotež.
Eno- ali dvocurno — dvomlazno?
Tudi to je važna točka. Kjer je malo možtva in ne ravno dobre vodne razmere, se je zadovoljiti z eiiccurno malo brizgalno, niso samo ceneje, ampak zahtevajo tudi manj možtva in cevi. Za vse potrebe pa naj se koj pri nakupu misli na „razdelne vilice“, ki omogočajo, da z njimi curek blizu požarišča razdelimo.
Ako je dovolj možtva, so krajevne in vodne razmere ugodne in je več zelo ognjanevarnih objektov ima prednost dvocurna brizgalna. Ta brizga ni ravno veliko dražja in mimo prve, in ima prednost, da če je tudi pomanjkanje vode, se lahko z dvema curkoma z ožjimi ustniki z uspehom deluje, in se ogenj od dveh strani gasi.
Kar sem v začetku omenil, ponovim še, pred nakupom naj se vpraša izkušene strokovnjake za njihovo mnenje, pri sejah in zborovanjih okrajnih zvez naj se taka važna tehnična vprašanja do dobra razmotrivajo.
Ko pa dospe nova brizgalmca, naj se preskusi, ako odgovarja zahtevam oziroma pogojem, ki so se s tvrdko sklenili, zato mora biti navzoča pri predaji poleg tvorničar-jevega zastopnika nepristranska komisija, sestoječa iz strokovnjakov v okraju.
Večji požari v zadnjem času.
12. septembra ob 10. uri zvečer je nastal požar v pristanišču v Antverpnu, vnelo se je lesno skladišče, ter se je ogenj vsled suhote silno razširil na površje več hektarov. Vse gasilstvo v Antverpnu je bilo na požarišču, toda brezuspešno. Prišli so s posebnimi vlaki tudi gasilci iz Bruslja in Genta, ravno tako vojaštvo. Požar je pospeševal veter tako, da je tudi veliko poslopij in tudi tovorni kolodvor pogorel.
21. septembra je nastal požar v mestnem oddelku Ba jezid v Carigradu. Ob 9. zvečer je bilo uničenih že 150 hiš in Bajezidova mošeja. Za gašenje je manjkalo vode. Ko je potegnil veter so se vnele druge hiše, tako da je več kot 400 hiš pogorelo, preden so ogenj lokalizirali.
V	Osjeku je uničil požar 9. novembra mlin „Union“. Ko so prišli gasilci na požarišče, )e bilo glavno poslopje že vse v plamenu. Štiri stotnije vojakov je prišlo na pomoč. Delavci so se vsi rešili, le en mlinar je zadobil po celem životu močne opekline. Škoda znaša nad dva milijona kron, ker je zgorelo tudi veliko moke Dvoje sosednih poslopij, ki sta se že vneli, se je posrečilo rešiti. Mlin je bil še le pred kratkim prenovljen.
24 novembra je pogorela velika tovarna v Obrovs e pri Brnu. Od velikih poslopij se je rešilo liai§ckč eunpil
stanovanje. Zgorela je štirinadstropna predilnica in dvonadstropna suknarna, kakor tudi strojnica. Škode je nad štiri milijone kron. V tovarni je delalo okolo 1000 delavcev.
V Visokem blizu Sarajeva je požar uničil 400 hiš, mošejo in turško učilnico. Neka Turkinja je zgorela, več ljudi je zadobilo močne opekline. Gasilcem se je posrečilo ogenj omejiti, vendar znaša škoda en milijon kron.
12. decembra je začelo goreti na Coneg Island tako zvanem pristanu v Novem Jorku ; ogenj se je silno naglo širil in vpepelil večino poslopij. Veliko število gasilcev je gasilo, vendar ne s posebnim uspehom, ker je pihal močan veter. Ker je bil ogenj po suhem skoro nepristopen, so morali gasiti raz čolne. Ljudje, ki so se z parnikom peljali proti Novem Jorku, so mislili da gori mesto. Škoda se ceni na približno 24 milijonov kron.
V Berlinu je nastal 26. decembra v kinematografu majhen, neznaten ogenj, ki bi ostal neopažen, če ne bi bil zavpil strojnik, ki je bil pri aparatu, vsled opekline na roki. Vsled vpitja je nastala panika med poslušalci, vse je drlo proti izhodom, več otrok je bilo vrženih na tla: dva sta bila zmečkana, osem pa težko ranjenih. Povišala se je nesreča še s tem, da so ljudje od zunaj vdrli v gledališče in s tem zaprli pot.
V blaznici Makarota pri Rimu je nastal 27. decembra vihar, ki je preobrnil več električnih drogov, da je žica popadala na vrt. Dva bolnika sta hotela žico pobrati, a bila sta vsled močnega električnega toka takoj mrtva. Drugi trije so prihiteli k njim, pa so bili tudi takoj žrtve električne iskre. Ravnatelj, misleč, da je to kak tepež, je prihitel ali tudi njega je zadela smrt. Nesreča se je dovršila v malo minutah.
Vsled električnega toka je nastal 4. januarja v palači grofa Batjanija v Budapešti v Salonu požar, ki je uničil mnogo pohištva, redkih dragocenosti in zbirke.
V Novem Jorku je 9 januarja pogorelo poslopje zavarovalne družbe „Ekvitable“. Poslopje, eno najvišjih v mestu, je stalo v sredini mesta. V poslopju so bile razne pisarne in v obokanih prostorih je bilo spravljenih za več milijonov dolarjev vrednostnih papirjev in dokumentov. Več oseb, ki so poskakale iz gorečega poslopja na cesto, se je pobilo. Poslopje je izglodalo dve uri po nastalem požaru, ki je nastal v restavraciji, kot goreči plavž. Gasilci so se morali omejiti na varstvo sosednih poslopij. V gorečem poslopju se je nahajalo do 2000 oseb. Gašenje dvanajstnad-stropnega poslopja je bilo silno otežkočeno, posebno pa še zaradi hudega mraza. Škoda, ki jo imajo razne družbe, znaša nad 20 milijonov dolarjev.
11, januarja je nastal nevaren ogenj v palači nadvojvode Friderika na Dunaju. Palača je stara, dasi večkrat prenovljena, vendar je po starih načrtih izvedena in ima tri nadstropja. V drugem nadstropju so ob pol sedmih zjutraj zapazili ogenj, ki je pa divjal že celo noč neopažen. Gorelo je stropno tramovje, ki povzroča gasilcem tudi pri novih stavbah težkoče, ker se morajo podpreti in odkriti tla. V palači so pripravljali za svatbo in prav v salonu nad-vojvodinje neveste je nastal ogenj. Gasilci so bili poklicani in tudi takoj na mestu, in udrli so v z dimom napolnjene prostore, ko so odprli okna, se je videlo, da je vse v plamenu. Ob 8. se je vdrl strop jedilne sobe. Gasilci so podpirali in skušali priti ognju v okom, morali so poškodovati dragocene tapete in štukature, da so ogenj odkrili, kar se jim je do devete ure posrečilo in ogenj je bil ob 10. uri popolnoma pogašen, ki bi pa bil sicer uničil celo palačo.
11. januarja dopoldne ob 10. je izbruhnil požar v hlevih tovornika Moserja na Dunaju blizu arzenala, ki je bil toliko bolj nevaren ker mejijo na hleve skladišča aspanške železnice. Ogenj so gasilci s domočjo vojaštva omejili na goreči predmet. Škoda je precejšnja.
V Kašlu na Češkem je nastal 21. januarja ogenj. Vsled odseva je prihitelo gasilstvo iz sosednih vasi, ko je pa hotelo gasiti, niso brizge funkcionirale, ker so vsled prevelikega mraza zamrznile.
V Petrogradu je nastal 21. jan. ogenj v šele 19. jan otvorjenem gledališču „Cesar Nikolaj“, in to vsled električnega toka. Poškodovan je oder, dekoracije in garderoba.
Novice.
Fran Papier. Dne 15. decembra 1911 je umrl mnogo-zaslužni nadučitelj in gasilec v Borovnici, Fran Papier v 70. letu svoje starosti. Papier je bil rojen 1. 1842. v Ovsi-šah na Gorenjskem in je nastopil učiteljsko službo leta 1862.; služboval je v Cerknici, Ratečah, Horjulu in naposled v Borovnici, kjer je bil vsega skupaj 36 let. Leta 1885. je bil pri ustanoviteljih prost, gasilnega društva v Borovnici, kateremu je tudi veliko let uspešno načeloval in bil naposled njega častni član. Leta 1894. je bil izvoljen v odbor gasilske zveze, kojega član je bil do leta 1904. Leta 1903. se je udeležil kot delegat I. slovanskega gasilskega shoda v Pragi. Zadnja leta ga je mučila huda bolezen, posebno zadnje čase je bil res usmiljenja vreden, in smrt ga je rešila zemeljskih težav. Papier je bil prijeten družabnik, nadvse gostoljuben, marljiv in priden učitelj, izboren pevec in organist. Tudi pesnil je rad in svoje pesmice uglasbil.
Pogreb njegov v Borovnici je bil nadvse sijajen, zakaj ljudstvo je ljubilo svojega dobrega učitelja nadvse. Blag mu spomin I
Gasilno društvo v Št. Vidu nad Ljubljano je imelo dne 5. januarja 1912 svoj 24. letni občni zbor. Društvo ima 24 delavnih članov, priredilo je več vaj in običajno predpustno veselico z igro in petjem, udeležilo se je več gasilskih slavnosti in veselic ter Florjanove maše v Ljubljani. Gasilni odbor je skrbno v večkratnih sejah vse za gasilstvo potrebno urejeval. Računski zaključek nam je izkazal 250 K prebitka, ki smo ga porabili za poplačilo orodja. Na dobro obiskanem zboru se je načelnik vsem, ki so v prospeh gasilnega društva delovali, lepo zahvalil in prosil za nadaljno pomoč, lepo vstrajnost in edinost.
Predpustna veselica dne 2. februarja 1912 se nam je prav dobro obnesla. Poučna burka s petjem je napravila veliko smeha, igralci so svoje vloge dobro izvršili, domači pevski zbor pod vodstvom g. Hafnerja nas je z lepim petjem kratkočasil, tudi Jerala „frajtar“ nam je svoje dogodke dobro povedal, s prijetnim večerom smo bili sploh zadovoljni. Veselica nam je donesla 258 K v korist poplačila gasilnega orodja. Za lepi denarni uspeh se vsem prirejevalcem veselice in gospodičnam učiteljicam zahvaljujemo z nado, da nam zopet pridejo na pomoč.
Okrajna gasilska zveza Šent Vid - Pod Šmarno goro št. 2 je ustanovljena. Načelnik okrajne gasilske zveze je pri vseh društvenih občnih zborih prisostvoval, tukaj je uvidel in se prepričal o potrebi izvrševanja lepega namena in kako podpirati, gojiti, širiti ter enotno urediti gasilstvo v okraju. Pokazala se je velika potreba ustanovitev okrajnih gasilskih zvez. Koliko lepe prilike ima ta odbor gasilnim društvom pomagati; razgovori v sejah pričajo in dajejo veliko upanja v prospeh gasilstva. Za enotno uredovanje smo priredili tiskovine za zapiske občnih zborov, računske zaključke, denarni promet, račun izgube in dobička ter za bilance. Tiskovina je prirejena z vsem v navadi in potrebnim besedilom, tako da bo treba na tiskovini kaj malega z besedami, drugo le s številkami izpolniti, bati se ne bode, da bi kdo kake važne dogodke v društvu pozabil ali prezrl. Enotno zapisovanje zapisnikov in računov, bode veliko olajšalo revizije, ker bode takoj jasen pregled delovanja in napredka v društvu.
Velik požar preprečen. V Št. Vidu nad Ljubljano je v noči 9. februarja 1912 ob 11. uri nastal velik ogenj v parni sušilnici tovarne mizarske zadruge. Ogenj je švigal že v podstrešje in žugal, da upepeli vso tovarno z zalogo pohištva. Gasilni društvi iz št. Vida in Vižmarij sta bili takoj na mestu. Po spretnem in napornem delu, se je posrečilo ogenj omejiti in v treh urah pogasiti. Velika nevarnost je bila za sosedne hiše, posebno pa za strojno delavnico, v katero je že plamen švigal. V delavnicah je bilo polno napol obdelanega lesa za okna in vrata; poleg delavnice pa velika zaloga nad 160.000 K vrednega pohištva. Gotovo je, da sta gasilni društvi nad 300.000 K škode preprečili le pri mizarski zadrugi. Gospodje orožniki so prav pridno vzdržavali red.
Kako je ogenj nastal ni mogoče dognati. Da se je ogenj tako hitro naskočil, je sreča, ker je bilo gasilno orodje s cevmi v sosednji hiši shranjeno, to je pomagalo, da se je hipoma pričelo gasiti, med tem sta pa gasilni društvi iz Št. Vida in Vižmarij prihiteli z večjim gasilnim orodjem na pomoč,	pričelo se je	v vsem obsegu	gasiti in	rešavati s
popolnim uspehom. —	Razdelitev	manjšega	gasilnega
orodja, hranjenega na več krajih, je jako priporočati; tu pri nas imamo že od početka ustanovitve gasilnih društev gasilno orodje hranjeno na več krajih in večkrat se nam je	to prav dobro	obneslo, ker se	je takoj	v početku
ognja z	malim orodjem veliko doseglo	ter že večkrat velik
požar preprečilo.	A.	Bele.
Iz Črnomlja Ker že dolgo ni bilo nič slišati o našem gasilnem društvu, blagovolite tudi iz naše Belokrajine, v „Gasilca“ nekaj vrstic sprejeti.
Vsled globoko tekoče in oddaljene vode, kakor tudi malo ljudstva za trombati brizgalne in vodonoše.v nam je izkušnja pokazala, da nismo kos naši nalogi za uspešno gasitev požara, posebno ker so nekatera poslopja in pristave v daljavi do enega kilometra.
Da pa ta nedostatek odpravimo, je sklenil že pred dvemi leti občni zbor, da si nabavimo parno brizgalno. Za to izvoljeni odsek se je trudil, povpraševal pri raznih tvrdkah glede primernega stroja, kakor tudi cene, imel obilo sestankov, posvetovanj in kalkulacij, prišel do zaključka, da nam s primernim strojem postreže tvrdka „Union“ na Dunaju glede cene in kvalitete, ki pa tudi za naš okoliš popolnoma odgovarja. V mescu septembru 1911 smo naročili pri tvrdki .Union“ parno brizgalnico, ki jo je tvrdka nanovo naredila in 6. novembra smo jo že imeli v Črnomlju.
Parna brizgalna je opremljena z najnovejšimi modernimi pripravami, se imenuje „Preciosa“, je dvomlazna, črpa in pritiska vodo levo in desno, kuri se lahko z drvmi ali premogom, črpa vodo osem metrov globoko, brizga pa po ceveh do enega kilometra daleč, kakor tudi do 70 metrov vertikalne višine. Pri glavni vaji in predaji smo dosegli potrebno vajo v 12. minutah, brizgali na dve cevi v daljavi 160 metrov in je curk brizgal čez enonadstropni grad. Pri dve in pol urnem delu smo porabili 75 kilogramov premoga. Cel stroj, kakor tudi voz s kolesjem tehta 1320 kg in daje na minuto 600--650 litrov vode. Posebno pripravno je pa to, da voditelj in kurjač stroja ne rabita biti izprašana, ker je kotel koncesije prost in ga vsaka bolj pripravna oseba lahko nadzoruje in ž njim ravna.
Obenem z brizgalno smo naročili 160 metrov novih konopnih cevi, z novimi patent navijaki in smo opremili tudi naše stare cevi z gori omenjenimi navijaki, kar bi posebno priporočali vsem cenjenim gasilnim društvom, da se omogoči hitra in ročna zveza cevi.
Oziraje se na dopis v „Gasilcu“, da ni dobro zmeraj prirejati veselice v prid društva, ker končajo v mnogih krajih z deficitom, mora ob takih prilikah društvo res previdno delati in sestaviti primeren dobičkanosen program.
Naše društvo je priredilo dne 6. januarja 1912 društveno veselico z majhno vstopnino, in s sledečim programom: 1. srečolov, prodaja šaljivih papirnatih čepic, prodaja kotiljonov in serpentin in financijelni uspeh je bil jako po-voljen, zakaj veselica je dala 250 kron čistega dobička.
V	mescu juniju ali juliju priredimo veliko slavnost na prostem z naslednjim programom:
1. 30-letni jubilej obstanka našega društva;
2. blagoslovijenje parne brizgalne;
3. dekoracija sedmih članov s 25-letno jub. svetinjo;
4. otvoritev novega mostu;
5. slavnost prve zareze lopate h zgradbi naše belokranjske železnice itd.
Seve, natančen program, kakor tudi čas se objavi pravočasno.	Ivan	Korže,	t. č. strojevodja.
Perovo pri Kamniku. Delovanje našega gasilnega društva v pretečenem letu je bilo kaj živahno. Komaj leta 1911 ustanovljeno, izkazalo se je prav koristno. Dne 7. maja je bil blagoslov brizgalnice. 7. junija je bil ogenj v Štnarci,
kjer je pogorela streha pri hiši in hlev. Hiša in sosedna poslopja, ki so s slamo krita, so se rešila. 5. oktobra je bil ogenj v Podgorju, gorela je dvonadstropna hiša, ki se jei razen male poškodbe na strehi rešila, pogoreli so pa hlev in pod, ki so bili polni sena in slame. Ogenj se ni razširil. Dne 20. novembra je gorel dvojni kozolec (triba) v sredini s slamo kritih hiš, pogorel je, ali sosedna poslopja so se obvarovala, društvo je bilo v 20 minutah z orodjem in 15 možmi na mestu požara. Društvo je imelo mesečne redne vaje skupno s kamniškim gasilnim društvom. Vse si je društvo samo nabavilo, ima brizgalno, 480 metrov cevi in druge potrebne priprave ter tudi ročno lekarno. Podpore pa društvo še ni odnikoder dobilo.
Vatrogasnl koledar sa šematiztnom vatrogasnih diu-štava i časništva u kraljevinama Hrvatskoj i Slavoniji, Dal maciji, te Bosni i Hercegovini, za godinu 1912. Tečaj četvrti. Izdali i uredili Mirko Kolarič i Bogumil Toni.
Koledar obseza	razun	oznanil 110 strani.	Na čelu ima
podobo predsednika	Hrv.	slavonske	gasilske	zveze Aleks.
Mrucija; poučne sestavke; o uporabi gasilskega orodja; o društvenih tiskovinah; o uporabi mehaničnih lestev; iz va-trogasne beležnice. Statistiko gasilnih zvez in obširen še-matizem Hrvaško-slavonske gasilne zveze, ki pa ni popolen; ker še društva, ki so pri zvezi, niso vsa poslala podatkov, a veliko gasilnih društev sploh ni pri zvezi — kar je pač žalostno in bi ne smelo biti.
Fromme s Österreichischer Feuerwehr-Kalender für das Jahr 1912. 39. Jahrgang, je izšel v navadni obliki. Poleg poučnih člankov	ima	štatistiko	nemških	gasilnih zvez,
a omenja na kratko	tudi	slovanske	gasilske	zveze in slo-
vanske gasilske časopise. Lična knjižica stane 2 K.
Tvrdka V. I. Stratllek v Visokem Myte naznanja, da g. 1. S. Benedikt v Ljubljani ni več nje zastopnik. Gasilna društva naj se obračajo naravnost nanjo, ki bo skušala po možnosti postreči svoje naročnike. Sprejme tudi spretnega zastopnika za južne kraje.
Pravila. Ker je več društev Izrazilo željo, da bi rada Imela priročno Izdajo društvenih pravil, smo tako Izdajo tudi priredili. Pravila, ki so splošno uvedena, imajo obliko male brošurice, in jih rabijo lahko odborniki pa tudi drugi člani društva kot priročno knjižico. Cena pravilom je 10 h Izvod In se dobe pri zveznem poslovodji Franc Ks. Troštu na Igu pri Ljubljani. Denar je naprej vposlati za toliko izvodov, kolikor jih društvo želi.
Gasilnim društvom smo razposlali v januariju navadne letne tiskovine v izpolnitev. Društva naj store svojo dolžnost In tudi vpošljejo prispevek za leto 1912, ker od letošnje letnlne se bo poslalo polovico vsaki okrajni zvezi, ki so začele svoje delovanje. Na pomoč!
Sbornlk. Hasičsky kapesni kalandar na r. 1912. Vydalä zemskä ustredni hasičska jednota kralovstvi Českeho. Re-dakci Jos. Machačka Ročnik XI Cena 1 K 20 h.
Tako je naslov gasilskemu koledarju češke gasilske zveze, ki obsega 224 strani. Lična knjižica ima raznovrstno vsebino, predvsem životopis s podobo pok. luc. Jindrich Michalek a, razne poučne članke in sestavke; štatistiko gasilstva sploh, osobito pa gasilnih zvez, ki so združene v slovanski gasilski zvezi.
Borovnica. Dne 28. januarja 1912 je izbruhnil požar ob 12. uri ponoči v tovarni stolov g. Šviglja na Bregu pri Borovnici. Ogenj je zapazil sosed in takoj sklical domače ljudi. Gospodar Švigelj je takoj zapregel konje, da hite v Borovnico po brizgalno. Tukaj je bilo pa že gasilstvo zbrano, ker je čulo pisk loke mobile, katero je strojevodja odprl. Ob pol ene ure začelo se je že z gašenjem Na pomoč so prihitela gasilna društva Podpeč, Verd in Vrhnika. Delovalo se je na obrambo hiše in drugih poslopij. Ker strojnice, ki je bila vsa v plamenu, ni bilo možno rešiti in uspeh je bil, da je zgorelo sai.iO to, kar se je vnelo. Po odhodu drugih gasilcev ostali so Borovniški še celi dan na pogorišču in
delali z vnemo, dasiravno trudni in premočeni. Društvo ima več škode na obleki in ceveh. G. Švigelj ima ogromno škodo, ker je v skladišču zgorelo veliko izgotovljenega blaga in zavarovalnina škode ne pokrije.
Gasilska , Naša pesem“
vglasbil za moški zbor Stanko Premrl je izšla in se dobi pri tajniku izvod po 15 h. Denar je poslati v znamkah.
Gasilski koledar za leto 1912 je razprodan.
J. S. Benedikt
Ljubljana, Prešernove ulice
tvoruiška zaloga posainentirnega blaga in raznih potrebščin za gasilna društva.
Naramnice za gasilce docela po postavnem predpisu.
Gasilske čepice z medenim ali tudi z zlato-vezenim znakom.
Signalne vrvice, rokavne žno-rice, rokavice, kravate itd.
Dobre konopne cevi, pasovi za moštvo itd.
Preskrbe se tudi vse di-nge potrebščine za gasilce po najnižjih, cenah.
Za gasilna društva olajšalni plačilni pogoji; pri skupnem naročilu enakih vrst primeren popust.
Ustanovljena leta 1869.
Mnogoštevilnokrat odlikovana tovarna gasilnega orodja tvrdke
Konrad Rooeibaoer
v Linču ob Donavi.
Zastopnik
Fran Samsa v Zagrebu
Gunduličeva ulica št. 21.
Telefon štev. 1586.
Priporoča se vsem cenjenim gasilnim društvom, občinam in tovarnam za cenjena naročila vseh potrebščin
gasilnih predmetov.
Bencinmotornih brizgalnic najnoveji sestav, vse ostale prekaša, parnih brizgalnic, voznih zgalnic, patentirano snemalko „Triumf“. Velika zaloga predmetov za osobne opreme, nitetno orodje, izvrstne cevi, čelade, pasove, gantne sekirice, čepice itd.
Nnjpovolneji plačilni pogoji.
ko ji bri-
P
„Učiteljska tiskarna“ v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
— Frančiškanska ulica štev. 8
priporoča slavnim županstvom ter vsem e. kr. in drugim javnim uradom svojo
popolno zalogo uradnih tiskovin,
slavnim hranilnicam in posojilnicam se priporoča tudi v izvrševanje hranilnih knjižic; slavnim narodnim in drugim društvom v izvrševanje vabil, pravil, plakatov, diplom, ki jih izvršuje v navadnem ali v večbarvnem tisku najokusneje. I
Postrežba točna in solidna.	Cene	zmerne.
OxruUci zHstouj in ^loštuine prosti.
POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
„UNION“
ker te ure so najb lj ti pežne in natančne, dobe se pri
FR. ČUDNU
urarju in trgo\ eu. Ljubljana.
Delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Union" v B:e u in Genevi.
Uhani, prstani, briljanti.
Za jubilejno ustanovo.
1 Zalepne znamke, ki naj bi jih gasilci prilepljali na svoja pisma, ter s tem doprinašali majhen dar za jubilejsko ustanovo. Te znamke se dobe pri zveznem odboru v polah po 50 komadov. Pojasnila daje in znamke razpošilja zvezni tajnik. Tovariši, rabite pridno te znamke pri vsaki priliki, posebno pri gasilskih prireditvah, za šaljivo pošto itd.
Važno za inženirje, stavbne podjetnike, hišne posestnike in hišne upravitelje.
fctjffllf
M
in
L
d
tj
Proti sajam in prahu popolnoma varno zaprt dimnik, kjer je tudi vsaka nevarnost po ognju izključena, omogočujejo samo patentna
dvojnata vrata
s trojnatim proti ognju varnim zalvorom.
(C. kr. avst. pat. št. 26.175 od 1. junija 1906.)
Konstrukcijo teh dimniških vrat, ki se lahko dajo vstaviti v novih ali pa že v starih poslopjih, so strokovnjaki že večkrat preizkusili in splošno pripoznali tem dimniškim vratom prednost pred vsemi drugimi.
Mestni magistra; ljubljanski priporoča ta vratca z razpisom 21 avgusta !y0/; deželni glavar kranjski pa z okrožnico z dne 11. maja 1908 vsem županstvom na Kranjskem. —• Pojasnila daje
L. Sti-icel, dimnikarski mojster. Dobivajo se pri Lud. Strici» kakor tudi pri tvrdki Avg. Žabkar.
Ponarejanje patentnih vrat se kaznuje po patent, zakonu
Svojik n voj im!
Svoji k svojim!
Prva čeSka tvornica brizgalnic, sesalk in gasilskih priprav. Kovinska livarna.
Priporočena od češke gasilske zveze in prostovoljnih gasilnih društev.
V. J. STRATILEK, VYSOKI IIIIYT0 ČEŠKO.
Priporoča svoje parne, električne in bencinove brizgalnice najnovejšega In najpopolnejšega •sestava. Štirikotne in dvokolne brizgalne na zmeteh in brez teh najlepše in dovršeno zložene.
Mmrncf Brizgalnice s 40% pomanjšano silo na obeh IiOYvD'w, straneh sesajoče in brizgajoče. Ročne nosilne ======= berglaste brizgalne. ..................:	   =
I. vrste konopne cevi, spiralni
močni sesalci, normalni vijaki.
::	Vsakovrstne lestve. ::
Gasilske oprave po predpisih.
Jamstvo 5 let. Nizke cene. Ugodni plačilni pogoji.
—- Ceniki zastoDj, =====
Odlikovana na 20 razstavah z zlatimi in srebrnimi  — kolajnami.	■-
Pri naročilih čez 20 K pošlje sc blago franko in dovoljuje sc popust.
Kot dvokolna vozna brizga,
gpriHiniiinnrKiiii
> iiilKi^itiipiii>iiii'< *i! 11,1	>	i	■	i'ii, • j ft^iJtjliijjjj)
Kot sančna brizga.
Strojnotvorniška družba	»
„UNION“ na Dunaju.
(D. z o. z.)
Pisarna in skladišče: Dunaj VIII/2, Hernalsergürtel.
Tvorni«*»“: Toplice im ^»rgental na beškem.
delovanje! Lahki plačilni pogoji!
Raztegnjena.
Popolna garancija! Nizke cene! Najuspešnejše
Novoustrojena patentovana sančna snemalno brizgalna s prosto se pregibajočo osjo in snemalnim kolesjem, najpripravnejša za hribovito kraje. En sam gas;lec z lahkoto brizgo sname in zopet uredi.
Nosilne
premikalne
lestve.
Sklopljena.
Strešne in kljukaste lestve.
Brizgalriice in vodonoši, dvokolesne in štirikolesne ali nosilne.	Vsakovrstne	osebtie	Oprave.
c** Cevi, konopne in lanene, sirove ali gumirane. Normalna spojila
vijakov avstrijske gisilske zveze»
Dvokolesne in štirikolesne premikalne lestve.
jmm
Ustanovljeno leta 1820
Ustanovljeno leta 1820.
Priporočena tvrdka po češki zvezi gasilnih društev.
C.kr.priv.tvornica brizgalnic, hidroforov, sesalk, lestev, cevi in oprave za gasilce
Praga - Smihov	R	A.	Smekal Čeh blizu Olomuca
Podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9
Prva češko - moravska tkalnica lanenih in konopnih cevi, mehanična delavnica in livarna, odlikovana na
raznih izložbah s 129 zlatimi in srebrnimi kolajnami.
Priporoča vsem c. kr. oblastem, občinam in gas !nim društvom, razne brizgalne, tehnične in gospo darske stroje vsake vrste ia veli.ine, cevine in razne lestve, itd. — Telovadno orodje za šole in društva, motore, acetilinske aparate itd.
i
1
I
1
1
1
'“i
Najnovejši izum tvrdke R. A. Smekala so brizgalnice, ki zajemajo in mečejo vodo z desne in leve strani ter imajo ravnotež tako sestavljen, da potrebuje stroj 40% manj delavske moči nego stroji ostalih tvrdk Ta izum je bil leta 1903. odlikovan v Pragi na razstavi z največjo nagrado: zlato kolajno in diplomo. Na Kranjskem, Primorskem, Štajerskem in Hrvatskem in ostalih deželah je prodanih teh strojev že nad 100 ter imamood različnih gasilnih društev zelo laskava izpričevala.
Podružnica v Zagrebu je prodala takih brizgalnic na Kranjskem za kraje: Krško, Kostanjevica, Bohinjska Bistrica, Metlika, Šenčur, Koroška Bela, Zgornja Šiška, Dravlje, Idrija, Predoslje, Sora, Stob, Trzin, Žabnica, Rovte, Velika Loka, Kamna gorica, Stožice, Valtavas in Št. Peter pri Rudolfovem; na Štajerskem: Ojstrškavas, Gomilsko, Okoslavci, Možganjci in Prekopa; na Primorskem: Kobarid, Idrsko in Bovec;
na Hrvaškem: Ravnagora, Delnice, Lipik, Dolnja Stubica, Požega, Kešinci, Samobor, Vrginmost, Lokve, Gradec, Ludina, Vrbovec, Koprivnica, Pakrac, Popovača, Stara Pažova, Dugoselo, Hlebenje in Sv. Ana.
Razen teh strojev izdelujemo zelo praktične male brizgalnice »univerzalke« na dveh ali na štirih kolesih, ki so za prvo pripomoč prav praktične, bodisi za gasilna društva ali pa za občine, ki imajo malo denarnih sredstev.
mehanične
Dalje izdelujemo vse ostalo gasilno orodje in potrebščine kakor čelade, pasove, sekirice, ročne in ne lestve najnovejše vrste. Delavske in paradne obleke, čepice in gasilna znamenja po najnižjih cenah.
Občinam in gasilnim društvom olajšalni plačilni pogoji na obroke.
Za VBe stroje se jamči pet let.
Založil odbor zveze kranjskih gasilnih društev. — natisnila »Učiteljska tiskarna» v Ljubljani.