DNEVNIK - Cena 35 lir Leto XVII. - Št. 243 (5017) Na Zahodu čakajo na odgovor Hruščeva Preden se odločijo za nove korake Odgovor Hruščeva britanskim laburističnim poslancem - Kennedy poudarja P°litiko «odločenosti in prožnosti» - Adenauer poklical Gretveja v Bonn k us k je zahteval od Adenauerja, naj jasno obrazloži svojo politiko iftfVA, 12 _ aiavl’ Predsednik sovjetske vlade Hru- "^nizaciii jV s.vo-)em odgovoru japonski protijedrski 'oditelji h pripravljen sestati se z zahodnimi ^ Položaja skuPno z njimi najde izhod iz sedanje- Ne j0,„Jobtožuie ZDA No j« slepe ulice, v ^tožitvp Zašl° vPrašanje Nvitpv J ,ln . opravičuje 1 trditvi -i le^rslrih poskusov da je bila So-Neti „iZVeza prisiljena ^ mnr K®pe’ zato da «u-% ^ K; ®bltnega napadal-*> voju0j 1 uPal svetu vsili- ?t0vo?jj?a.s.s pa je objavila c.oiu ea r“seeva na pismo, ,L Uristični )e poslal angleški .VjPno , P°slanec Shinwell Simi Dn:,ru6itr‘i 58 laburi- Neao dl3"01’ V odg°volu ib PriPravlien=e sov'ietsK:a vla-? se 2 Jana napraviti vse, ?Ptej /godnimi državami to. J sPora2ume o N« -R.a|ani ?ek n* Ndn. 2 . ---.X. w nasled- ^ a^amčen dostop v 02vSpt«iein #il ' <• Pr i»'re Ha rvi“‘“- z- Priznanje Ne m Nisi. 3. Pri- ii! like JU demokratične zvezne republike p obeh držav v d« “rožja reP°ved dobavlja-Natna ,0Pema nemškima >nei:5- V Srednji Ev-»2* niti .fmele biti razme-Vskesf NATO niti sile Aeri-, Pnkta. v! je Sov„Pr,edsedntk Kenne-J* 4„ °rU dan« na umiti* bil čaUU .Karoline. kjer ii? 0e veJf 1 doktorat za litfvVil' da m„Med drugim je 'of lemeiNra ameriška po-Utoistj U hkrati «na od-m m prožnosti)). Vče- ' li* razgovar- K?0skvi m Poslanikom SVM Thompsonom in s u Lonri„ 0Valcem Bohlenom. C Pore, nu Pa je predstav-l* ru.‘8n Officea izjavil, poiki Posvetovanj med i počasnej" va na 22. kongresu sovjetske komunistične stranke, ki se bo začel 17. oktobra. Predstavnik je izjavil, da so zahodne države navezale s Sovjetsko zvezo »vse mogoče stike* ih da zaradi tega «ne ostane mnogo pred otvoritvijo kongresa*. Dalje je predstavnik izjavil, da so za sedaj opusjili idejo konference zunanjih ministrov štirih zahodnih držav. Kancler Adenauer je poklical v Bonn svojega poslanika v Washingtonu Gretveja, da mu poroča o dosedanjih razgovorih med Vzhodom in Zahodom. Pred odhodom iz New Yorka je Grewe na vprašanje časnikarjev izjavil, da je mnenja, da njegova ocenitev položaja, ko je izjavil, da je po njegovem mnenju razgovor med Kennedyjem in Groznikom korak nazaj, ni povsem zgrešena. Trdil pa je, da pri tem misli, da je edino le stališče Gromika pomenilo kcrak nazaj. Adenauer je govoril danes na sestanku svoje parlamentar. ne skupine in je dejal, da je nujno potrebno naglo sestaviti novo vlado zaradi kritičnega mednarodnega položaja. Izrekel je upanje, da bo novi kancler izvoljen med 24. in 26. oktobrom. Danes se je Adenauer razgo-varjal tudi z Gretvejem, ki se je vrnil iz ZDA. Govori se, da se je ameriški državni tajnik Dean Rusk pritožil Gretveju zaradi neiskrenega ravnanja bonnske vlade, ki skuša manevrirati na način, da bi ameriška vlada ostala nepopustljiva, kar se tiče Nemčije in Berlina, in da bi popustila glede .*PV»n' ^ nJU govora Hrušče, l>ni,,liii ................................... m Kongres angleških konservativcev °trdili so pristop nemu tržišču es je pozval vlado, naj omeji priseljevanje oseb, ^ nimajo zagotovljene zaposlitve v deželi 4NauwN' 12- — Kongres o'dobrU vi a h kater° Poziva H'6, klasje nai 'čim preJ J; p ihianz svoje namene Mvu B„n? PodPore, ki jo 'ii tarart; “leškemu kmetij- JfOUt aa;iešknOS!edic'. ki Jih ^t^jihieu 0 kmetijstvo u ml!?««, Pristop Velike —,ST„ skuPnemu tržita Pred ' za kmetijstvo i1* •» ®°bntvijo reso- a?°tovilo, da bo-,{liJstVu sistem subvencij JV(BritamJamenili' pa naj J v !ržišču ,pnstopi skup' NaJe je ja .t ne. Isti mi- 2nija pristopi skup-L skupnost, tul*« h-,01 vkli - - -■ dodal, da bo ev- Brita„Vkliučevala tudi ! laa EFTa^1J0 in nekatere S ?. 230 U,'.,,tvorile tržišče \ :■ ki -U111djoni prebival-i ' 2»dd*lo ® eskim poljedel-'>4o»W*si?aU?e^šnte možno-k„°v. anJe svojih pro-‘&8res . uNU° resoj,,bkrati odobril j, J«va 0 vlart ho, ■ ki poziva KNs ado. naj omeji na. k 4ori?i apji jUJlk' Britaniji. '■ da‘ 1"jnirter Butler Ve0darPUdpi.ra to rt's0' V. ?k Pa^ je podčrtal, za neki ukrep proti nljauPa Priseljencem j. 2a to, da se 'Ju\s‘i oh onwealth °v 7 »^nov^ in tes-Lvropo. odohrViativne stvan. NV{t PouhI ,resolucijo, ti« *čir>, ^elike arla da je v ^ Pl>' Britaniie Ha at.”® sodelova-'- - Phega , ih' .JNdu Vi b * skUDnoS0^delovanje z K >, v PPe«a tržišča, ki ^ih1' vn PoliuxU z 8°SP°* ^ °hwelike 1nn!mi obvez-V Vk a!tha .Britanije do ‘Vtud; 1P držav EF- *>hu ‘ sip n sk'adu z 1 *”■ VN"#vi razsodbi S^SS-11 - “■»»* bij' t.i prvi oU011 bo odjavil'' o- Ptesep U vic* decem- t»l!j. toSno t.-I6 kot. " , in, kri j -«li' -d>oi U sSSo* s°s ^^kaVo^' ° sedem' ^>kbt?ibp m pr o- mentov. ^rije sodnici s e ii S to*. , s dvojim de-razpravi ■s.—‘Davar* pi- še, da bo Eichmannov branilec Servatius lahko vložil priziv pri vrhovnem sodišču Izraela, če bo Eichmann obsojen na smrt. V tem primeru končna razsodba ne bo znana pred prihodnjo pomladjo. WASHINGTON, 12. — Ameriška komisija za atomsko e-nergijo je sporočila, da so v Sovjetski vzezi preizkušali danes novo atomsko bombo v bližini Semipalatinaska. Do sedaj so v Sovjetski zvezi preisku-šali okoli 20 atomskih bomb, odkar so obnovili poizkuse s tem orožjem. Večino poizkusov so izvršili na Novi Zemlji. vseh ostalih vprašanj, ki se, sinoči v Beogradu ganskoju- Nemčije ne tičejo. Rusk je pozval Greweja, naj Adenauerja opozori, da je nujno potrebno razčiščenje odnosov med Bonnom in Washingtonom in da mora bonnska vlada določiti jasno linijo glede aktualnih vprašanj. Obsedno stanje v BOGOTA, 12. — Kolumbijski predsednik Lleras Camar-go je odredil raztegnitev obsednega stanja na celotno kolumbijsko ozemlje. Do sedaj je obsedno stanje veljalo le v nekaterih krajih. Predsednik je to sporočil nekaj ur potem, ko so zatrli poizkus oboroženega upora vojske. Predsednik je dodal, da so raztegnili obsedno stanje zaradi ((naraščajočega vala neredov v vsej deželi in tudi zaradi poizkusov upora« Predsednik je izjavil, da se bc posluževal izrednih pooblastil samo za vzpostavitev reda v deželi. Pozval je prebivalstvo, naj podpre vlado v njeni akciji. Obtožil je nekatere politične skupine, da hočejo zrušiti režim, m je dodal, da pripadajo te skupine desnici in levici ter da iščejo zunanjo podporo, da bi dosegle svoj namen. Prihodnje leto bodo volitve za novega predsednika republike. Večje število vojakov in častnikov, ki so sodelovali pri poizkusu upora, je dezertiralo in zbežalo v gorovje severne Kolumbije. Večina vojakov pa se je pozneje vrnila v vojašnice. Gagarin prejel Kolumbovo medaljo GENOVA, 12. — Sovjetski veleposlanik Kozirev je na tiskovni konferenci izjavil, da Jurij Gagarin ni mogel priti v Italiio. ker se nahaja v bolnišnici, «kajti tudi kozmonavti lahko zbolijo«. Juriju Gagarinu so namreč v Genovi podelili danes Kolumbovo medaljo, ki jo dobi vsako leto tisti, ki se je najbolj izkazal pri važnih znanstvenih pridobitvah. Kozirev je pohvalil pobudo genovske občine in drugih italijanskih mest, ki so povabila Gagarina. Dodal je, da ni izključeno, da bo do obiska prišlo, v prihodnosti na podlagi sporazuma z italijansko vlado. Nato je veleposlanik dejal, da so še vedno na svetu ljudje, ki pripravljajo tretjo svetovno vojno. Toda Sovjetska zveza je prepričana, da se je vojne moč izogniti. Gospodarski sporazum med FIRJ iu Gano BEOGRAD, 12. — S podpisom sporazuma o trgovini, plovbi in gospodarskem sodelovanju, sporazuma o gospodarskem in znanstveno-tehnič-nem sodelovanju in sporazuma o plačah, so se končale goslovanska gospodarska pogajanja. Trgovinski sporazum predvideva povečanje trgovinske izmenjave v letu 1961-52 na dva in pol milijona ganskih funtov v vsaki smeri, s tem, da izmenjava v letu 1965-66 doseže 10 milijonov funtov v obeh smereh. Sporazum o gospodarskem in znan-stveno-tehničnem sodelovanju predvideva šolanje ganskih študentov in usposabljanje drugih strokovnjakov v Jugoslaviji. Poleg tega je bilo Gani o-dobrenih 1.8 milijona ganskih funtov kredita, to je skuono s prej odobrenim kreditcm 3.6 milijonov ganskih funtov za nabavo investicijske opreme v Jugoslaviji. Jugoslovan- ska vlada je izrazila pripravljenost, da prouči z gaisko vlado možnost povečanja tega kredita na 5 milijonov ganskih funtov. Ganska delegacija je danes odpotovala z letalom na Češkoslovaško. Vodja delegacije je pred odhodom iz Jugoslavije izjavil, da edino socializem lahko reši probleme, pred katerimi so Gana in druge afriške države. Samo s tesnim sodelovanjem s socialističnimi državami se Afrika lahko osvobodi imperialističnega in kapitalističenga izko-irščanja in pospeši socialistično izgradnjo na področju znanstva, tehnike in kulture. Gana se trudi, da zgradi takšen socializem, ki je v skladu z njenimi razmerami. Prvi razgovori delegacije CGIL v Bt (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — V centralnem svetu Zveze sindikatov Jugoslavije so se začeli danes razgovori med jugoslovansko sindikalno delegacijo pod vodstvom predsednika centralnega sveta Svetozarja Vukmanoviča in delegacijo Generalne konfederacije dela Italije — CGIL, ki jo vodi generalni tajnik Agostino Novella. Na današnjem sestanku je delegacija Zveze sindikatov Jugoslavije seznanila člane italijanske delegacije z razvojem in problematiko delavske samouprave, razdelitve dohodka, samouprave po javnih službah, odnosov komuna - podjetje, s problemi planiranja oziroma enakomernega razvoja države in z vprašanji socialističnega razvoja kmetijstva. Po razgovorih je predsednik Svetozar Vukmano-vič priredil v hotelu ((Metropoli) v čast italijanski delegaciji kosilo, katerega se je _ z jugoslovanske strani udeležil predsednik komisije za medna, rodne zveze Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, Dobrivoje Vidič. Italijanska delegacija bo jutri obiskala kmetijsko posestvo ((Bratstvo in edinstvo« v Bečeju. Razgovori se bodo nadaljevali v soboto. B. B. TRST, petek 13* oktobra 1961 Izjave alžirskega ministra za informacije Francija mora pred pogajanji priznati da je Sahara del alžirskega ozemlja V Aliiru so našli ultrasovsko tajno radijsko postajo - Burgiba poudarja, da morajo Francozi zapustiti tunizijsko ozemlje TUNIS, 12. — Minister za informacije v alžirski vladi Jazid je izročil tisku izjavo, v kateri je rečeno, da je alžirska vlada sklenila proglasiti prvi november «na-rodni dan za uresničenje neodvisnosti Alžirije v okviru enotnosti ljudstva in celovitosti ozemlja s takojšnjimi pogajanji med začasno vlado alžirske republike in francosko vlado«. V intervjuju agenciji UPI je Jazid izjavil, da alžirska vlada želi obnovitev pogajanj s Francijo. Zahteval pa je, da mora Francija prej priznati Saharo kot sestavni del Alžirije. Dodal je: «Ne moremo si zamisliti resnih pogajanj, če ne pride prej do sporazuma o teritorialni definiciji Alžirije. Noben sporazum ne bo mogoč, če Francija ne prizna celovitosti alžirskega o-zemlja, ki zajema tudi našo Saharo.« ........................................................... Zaključni resoluciji centralnega odbora socialistične stranke OdokrHi so dosedanjo politiko vodstva in sporazum med KD in PSI na Siciliji Ponovno so poudarili pogoje za zunanjo podporo PSI vladi levega centra, ki ima zadostno oporo v deželi in parlamentu - Gronehi na osmem kongresu Združenja italijanskih novinarjev v Rapallu (Od našega dopisnika) RIM, 12. — V centralnem odboru PSI se je danes nadaljevala in zaključila diskusija o poročilu voditelja stranke Nennija. Pristaši levice so v glavnem ponavljali že znane argumente o nevarnosti, ki jo za PSI baje predstavlja politika levega centra, medtem ko so pristaši avtonomistične večine poudarjali, da je politika levega centra v sedanjem položaju edina politika, ki more konkretno prispevati k nadaljnji demokratizaciji javnega življenja v Italiji; edina alternativa sedanji konvergentni vladi — je poudaril namestnik taj- nika stranke De Martino — je le levi center; PSI pa ni pripravljen podpreti kakršen koli levi center, ampak le tako vlado, ki bo odločena uresničiti določen program v interesu delovnega ljudstva. Lombardi je povzel besedo, da bi razpršil vsakršen dvom o tem, da se on morda ne bi strinjal s poročilom Nennija, in potrdil, da povsem odobrava politiko vodstva; Vec-chietti pa je s svojim govorom ponovno dokazal, da je levica ujetnica abstraktnih formul in da ji primanjkuje čut za politično stvarnost. Centralni odbor je po zaključku diskusije odobril z večino glasov zaključno resolucijo, s katero se odobrava poročilo Nennija in podčrtava nasprotje, ki obstaja med pritiskom v levo, ki izhaja iz delavcev in gospodarskih ter socialnih razmer v deželi, in odlaganji in protislovji, s katerimi ta pritisk zavirajo stranke, ki govore o levem centru, hkrati pa ohranjajo pri življenju centristično koalicijo, itmiiiiiiiumimiimiliMitlliaimimiaimimMitmiiimmilliimiiilliiliiliillllliniliimiiiilliiliinfiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiitiHtiiiiiitmiiiiiiiiitmiiiiiiiii V krogih Arabske lige obsojajo načrt Kuzbarija o «federaciji» S svojim načrtom bi hotel Kuzbari razbiti Arabsko ligo, ki je že pokazala, da je sposobna reševati vsa vprašanja na sektorjih, ki jih omenja Kuzbari - Nova priznanja sirske vlade - ZAR bo odpoklicala svoje čete iz Kuvaita KAIRO, 12. — V zvezi z načrtom separatističnega režima v Damasku je tajništvo Arabske lige danes poudarilo, da že obstaja Arabska liga in da arabski svet ne potrebuje nove federacije, kakršno predlaga Kuzbari. Predstavnik Arabske lige je poudaril, da ta liga izpolnjuje vse obveznosti, o katerih govori Kuzbarjev načrt. Arabska liga ima zakonodajne in izvršne organe, ki imajo nalogo voditi enotno vojaško, gospodarsko, kulturno in zunanjo politiko. Kar se tiče vojaškega sektorja, poudarjajo v tajništvu A-rabske lige, da je liga dokazala, da je sposobna rešiti tudi vojaška vprašanja, ko je organizirala medarabsko silo, ki je nadomestila britanske čete v Kuvaitu. V zvezi z gospodarstvom poudarjajo, da je gospodarski svet Arabske lige že januarja 1955 odobril resolucijo, katerih namen je bil ustanoviti skupno arabsko tržišče v šestin letih. Spričo pobude Kuzbarjeve vlade ne prikrivajo v Arabski ligi razdraženosti in se sprašujejo, čemu se vlada v Damasku tako trudi, da se vmešava v regionalna vprašanja, ko mora rešiti toliko perečih notranjih vprašanj. Pripominjajo, da hoče Damask namenoma iti preko naporov Arab- izkušnjami v skladu s sedanjim položajem v arabskem svetu, v Afriki in v mednarodnih odnosih. Domnevajo, da bo glavni tajnik Arabske lige Hasuna prouči] vso zadevo z arabskimi zunanjimi ministri, ko se bo čez nekaj dni sestal z njimi v New Yorku. Egiptovski list «A1 Ahram« poudarja, da vlada ZAR odločno odklanja Kuzbarjev načrt. List dodaja, da je mogoče gradit] pravo enotnost med arabskimi narodi samo na privolitvi arabskih ljudskih množic in ne na zavezništvu med vladami. List piše, da je predlog, ki ga je podal po radiu voditelj sirskih separatistov Kuzbari, poziv na lažno enotnost, in da skuša vlada v Damasku prikriti svoj separatizem, s tem da vabi druge arabske države na enotnost. Povsem razumljivo je, da so v Amanu ugodno sprejeli Kuzbarjev predlog. Jordanski ministrski predsednik Talhu-ni je sinoči izjavil, da so predlog sprejeli «z najboljšim vtisom in s pozitivno reakcijo«. Vlada v Damasku je sporočila, da bodo volitve v Siriji verjetno decembra ali januarja. Ustanovili so posebno komisijo, ki bo pripravila nov volilni zakon. ponedeljek. Agencija Tass je sporočila, da je sirsko vlado priznala tudi Madžarska, Iz Londona pa poročajo, da bo Velika Britanija priznala sirsko vlado jutri. Tudi Italija jo bo v kratkem priznala. V New Yorku se predvideva, da bo Sirija verjetno jutri sprejeta v OZN. Kakor je znano, je vlada ZAR večkrat poudarila, da ne bo nasprotovala temu sprejemu. V zvezi s Kuvaitom poročajo, da je ZAR sporočila Arabski ligi, da želi umakniti svoje čete iz medarabskega kontingenta v Kuvaitu. List «A1 Ahram« piše s tem v zvezi, da čete ŽAR v Kuvaitu niso udarne čete, temveč so samo tehniki za razno pomožno službo. Zato ne bo umik teh čet zmanjšal moči sil Arabske lige v Kuvaitu. ZAR ima sedaj okoli 1200 mož v Kuvaitu, ki predstavljajo tehnično in upravno ogrodje ((zelenih čepic«. Njih naloga je, skrbeti za povezavo, transport, vojaško policijo, popravila itd. Razen čet ZAR so v Kuvaitu še saudske, jordanske, sudanske in tunizijske čete v skupnem številu 5750 mož. Predsednik Naser izjavlja v uradnem sporočilu Arabski ligi, da je mnenja, da v sedanjih okoliščinah ni vzroka, da Danes so v Bonnu sporočili, . da je sirsko vlado priznala čete ZAR sodelujejo v kontin. ,ke lige, "da revidira svojo u- tudi Zahodna Nemčija. Vzh. gentu Arabske lige v Koval stavo v'skladu z dosedanjimi l Nemčija jo je priznala že v tu. ki temelji na večini v razsulu in na vladi, ki se omejuje na upravne naloge. Odgovornost za tako stanje pade v glavnem na KD. ki se baje še ne more odločiti; če pa bi se večina levega centra, ki obstaja v deželi in v parlamentu, ostvarila in si zadala program gospodarskih in socialnih reform demokratičnega napredka, more računati na zunanjo podporo socialistov. PSI smatra, da je treba oceniti pozitivno znake, ki kažejo na možnost kompromisne rešitve berlinskega vprašanja in Nemčije na osnovi priznanja obeh Nemčij, in ki naj uveljavi načelo vsaj atomske razorožitve na tem področju, in prizna sedanje nemške meje. Centralni odbor vidi edini način za premagovanje sedanje mednarodne krize v ponovni proučitvi in rešitvi glavnih vprašanj miroljubne koeksistence; v prepovedi a-tomskih poskusov in v razorožitvi, pri kateri mora sodelovati tudi Kitajska; v zaključkih beograjske konference vidi odločen prispevek stvari miru; od vlade pa zahteva konkretne pobude, da bi olajšali pogajanja in zgoraj omenjeno kompromisno rešitev. Ob zaključku se resolucija obrača na ((delavce, na nove sloje tehnike, šole in kulture« in jih poziva k novim naporom, da bi «zavrnili desnico in odprli varnejše poti demokratičnemu in socialističnemu razvoju dežele«. Druga resolucija, ki zadeva Sicilijo, pa potrjuje sklep deželnega odbora PSI na Siciliji o sodelovanju s KD in poudarja, da je to sodelovanje socialistov podrejeno strikte-mu izvajanju dogovorjenega •upravnega programa. Tudi to resolucijo je centralni odbor odobril z avtonomistično večino, medtem ko je levica združeno glasovala proti. V senatu je po zaključku razprave o proračunu spregovoril pravosodni minister Go-nella, ki se je v svojem govoru zadržal na načrtih reforme kazenskega zakonika o civilnem postopku in kaznil-r.iške ureditve. Po njegovem govoru je senat odobril proračun. , , v V poslanski zbornici so nadaljevali z razpravo o proračunu ministrstva za zdravstvo, nato pa so začeli s razpravo o proračunu ministrstva za zunanjo trgovino. Na popoldanskem zasedanju pa je minister Giardina odgovoril na kritike poslancev v zvezi s proračunom ministi* stva za zdravstvo. V Rapallu se je danes začel VIII. kongres Združenja italijanskih novinarjev. Otvoritvene seje se je udeležil tudi predsednik republike Gron-chi, ki so ga delegati navdušeno pozdravili. Otvoritveni govor je imel minister za državno udeležbo v gospodarstvu senator Bo, ki je med drugim poudaril važnost novinarskega poklica, obenem pa je obžaloval, da je število bralcev danes še preveč omejeno, kar da je treba odpraviti z združenimi močmi: no- čim prej, in da bi v čim krajšem času dosegli stanje, v ka terem bi vsaka družina bila naročena vsaj na en časopis in na eno knjigo. A. P. Tiskovna konferenca Saivatoia Gaiia RIM, 12. — Salvatore Gallo. ki je bil obsojen na dosmrtno ječo pod obtožbo, da je ubil brata pa se je po sedmih^ letih izkazalo, da je nedolžen, ker je brat živ, je bil včeraj izpuščen na svobodo, danes pa je govoril 'novinarjem na tisKovni konferenci — po sedmih lettih prestane ječe. Dejal je, da je vedno prejemal vesti o svojem bratu Paolu, zaradi katerega je bil obsojen, vedel je, da živi nekje na Siciliji. Salvatore je nato dodal, da je bila vzrok obsodbe zlasti Paolova žena. Ko so ga vprašali, ali bo vložil civilno tožbo proti svojemu bratu Paolu je dejal: ((Svojemu bratu opuščam vse, kar mi je storil slabega. Mislim, da krivda ni bila njegova. Njegova žena, moja svakinja, me je vedno sovražila in mislim, da je ona povzročila vso to zadevo. Ne vem, kaj bom počel. Imam dva sina, ki sta že velika: Sebastiano je star 24 let, dela pri AGIP in pora pod obtožbo, da mi je pomagal pri zločinu, ki so mj ga pripisovali. Drugi sin Paolo ima 18 let in je brezposelni stavbni delavec.« Ko je Salvatore to govoril, ni mogel zadržati solz. Njegov odvetnik je izjavil novinarjem, da bo vložil civilno tožbo na podlagi ((zakona Gonella«, da bi Salvatore dobil odškodnino, ki jo zakon predvideva za vse tiste, ki so bili po nedolžnem obsojeni. Ko so Salvatora vprašali, kaj bo storil, ko bo srečal svojega brata in če ga bo objel, je odgovoril z razširjenimi rokami — brez besed. Nato je povedal, da se tistega dne, ko naj bi ga bil ubil, z bratom sploh nista srečala. Vsekakor pa ga bo poiskal in ga vprašal, zakaj je vse to storil. Medtem pa so njegovega brata Paola aretirali v Ragu-si, kjer je sedaj zaprt. Švedski topovi za Kongo STOCKHOLM, 12. Na podlagi svoječasne zahteve OZN je švedska vlada sklenila poslati v Kongo protiletalske topove jn nekaj oklepnih vozil. Za to so se odločili, ker Combe izkorišča sporazum o ustavitvi sovražnosti za o- Jazid je dalje izjavil: -Naklonjeni smo resnim pogajanjem s francosko vlado. Cim prej se bodo ta pogajanja začela, tem bolje bo.^ 2e vec časa slišimo francoske uradne izjave, ki jih vsi opazovalci tolmačijo kot korak naprej ni poti rešitve alžirskega vprašanja. Mislimo, da izjave o namenih ne zadostujejo. Treba je o njih diskutirati. Dalje je Jazid izjavil, da bi se morali Ben Bela in drugi štirje ministri alžirske vlade. ki so sedaj zaprti v Franciji, udeležiti pogajanj, in je pripomnil: «2e pet let zahtevamo njihovo osvoboditev in nikoli se nismo naveličali pojasnjevati, da bi tak korak francoske vlade pomenil predvsem reparacijo in pozitiven prispevek k stvari miru*. V Parizu so na današnji seji vlade govorili o povečanju ofenzive proti OAS. V političnih krogih se še vedno govori o možnosti novega udara ultrasov. S tem v zvezi poudarjajo, da hoče alžirska vlada pred začetkom pogajanj s francosko vlado biti gotova, ali namerava francoska vlada začeti odločno akcijo proti ul-trasom v Alžiriji in ali ne bo de Gaulle več popuščal, kakor se je doslej dogajalo. Vsekakor se opaža, da so v Alžir poslali nova francoska ojače-nia, pred Oran pa so prišle nekatere vojne ladje. Ultrasi so tudi danes tajno oddajali na valovni dolžini alžirskega radia. Proti večeru pa so spoiročili, da so tajno oddajno postajo odkrili v nekem stanovanjskem bloku. Med oddajanjem so helikopterji, opremljeni s potrebnimi aparati, lokalizirali kraj oddajnika. V zvezi z današnjo sejo vlade v Parizu je minister za informacije Terrenoire izjavil, da je minister za alžirske zadeve Joxe poročal o svojih razgovorih v Alžiru. Pripomnil je, da se bodo taki stiki Joxeja z Alžirskimi osebnostmi nadaljevali tudi v prihodnje in bodo postala redna periodična posvetovanja. Ministrstvo za vojsko je sporočilo, da bodo v prihodnjih dneh odpustili iz vojaške službe 1.108 častnikov in podčastnikov, Ta ukrep je v zvezi s čistko’ v vojski, ki se je začela po zadnjem vojaškem uporu. Pričakuje se v kratkem imenovanje novega načelnika glavnega štaba, ker je general Olie podal ostavko. Predsednik tunizijske republike Burgiba je danes govoril o odnosih s Francijo. Izjavil je, «da je njegova vlada poslala pariški vladi noto, s katero zahteva obnovitev pogajanj za evakuacijo oporišča v Bizerti. Govoril je v narodni skupščini. Med drugim je izjavil: «V hudih trenutkih, ki smo jih preživeli, in ko je Francija mislila, da nas je premagala, sem izjavil, da bodo iste ladje, ki so pripeljale francoska vojaška ojače- krepitev svojih vojaških in je bil obsojen na 14 let za- letalskih sil. muh ■■■Hlinil Milimi ............................... Skupščina OZN je spet obsodila politiko Južnoafriške zveze SZ predlaga mednarodno konferenco v okviru OZN, da odredi ukrepe za likvidacijo gospodarskih posledic kolonializma NEW YORK, 12. — Predsedstvo skupščine OZN je brez diskusije sprejelo na dnevni red skupščine predlog za mednarodno preiskavo o o-koliščinah tragične smrti Ham. roarskjoelda. Predlog so postavile delegacije Brazilije, Cipra, Gane, Indije, Maroka, Venezuele in ZAR. Predstavnik Gane je izjavil, da mora OZN izvesti svojo preiskavo, ker so okoliščine, v katerih je prišlo do incidenta, zavite v tajnost. V gospodarskem odboru je sovjetski predstavnik Lavri-čenko predlagal sklicanje mednarodne konference v o-kviru OZN, da bi sprejeli u-krepe za likvidacijo gospodarskih posledic kolonializma. Glavni smoter konference naj bi bil omogočiti, nezadostno razvitim deželam, da napredujejo «z mobiliziranjem o-gromnih bogastev, katerih so se polastila velika tuja kapitalistična podjetja«. Lavričen-ko je poudaril, da je večina nezadostno razvitih dežel izročena na milost in nemilost ameriških monopolov, ki določajo skupne cene surovin. Poudaril je tudi ogromno škodo, ki jo je prineslo evrop^ sko skupno tržilče trgovini nezadostno razvitih dežel, in je dodal, da so se gospodarsko bolje razvijale tiste dežele, ki so si pridobile svojo gospodarsko neodvisnost, ka- vinarji morajo k temu prispe- | hor na primer Kuba, ZAR in , vati s svojim političnim de- Irak. i lom, vlada pa mora težiti k I Odbor za proračun je skle-. , * temu, da se revščina odpevi I nil, da se poslopje nove bi-1 Liberijski delegat je ostro blioteke tajništva, ki jo bodo odprli 16. novembra, imenuje po Hammarskjoeldu. V istem odboru je angleški delegat zahteval politiko varčevanja, če se hoče OZN izogniti finančni katastrofi. Zahteval je, naj proračun za prihodnje leto ne presega letošnjega, medtem ko je predlagani znesek za 3 odstotke višji. V glavni skupščini se nadaljuje splošna razprava. Po dolgi in živahni debati je skupščina odobrila resolucijo, ki obsoja Južnoafriško zvezo zaradi govora, ki ga je im« njen predstavnik E01^' fa resolucijo je glasovalo 60 legatov, eden je glasoval proti 20 pa se jih je vzdrzalo. Francija, Velika Britanija EDA, Belgija, Danska. Islandija, Norveška, Salvador in Švedska se niso udeležile g -sovanja. Delegati teh držav so izjavili, da niso mislili s tem odobriti politike ra?pe diskriminacije v Južni Afriki etmveč s0 ugovarjali proti proceduri. Predstavnik Južne Afrike I ouw je v svojem govoru namreč ostro napadel de ova- nje OZN v Kongu. Irdil je, da je OZN izvršila napad na Katango. Zatem je branil politiko rasne diskriminacije in trdil, da belo prebivalstvo v južni Afriki živi že tri stoletja V tej deželi in da ga ni mogoče označiti s prebivalstvom kolonov, ker nima rojstne dežele, v katero bi se eventualno moglo vrniti. reagiral na te izjave in zahteval, naj se celotni govor briše iz zapisnika, ker pomeni žalitev vseh Afričanov. Predložil je v tem smislu resolucijo, ki sta jo podprli tudi Etiopija in Gana. Po kratki prekinitvi seje pa je liberijski delegat umaknil svojo resolucijo in predložil drugo, s katero je predlagal obsodbo Južne Afrike, Resolucija je bila sprejeta, kakor že o-menjeno. Sprejem resolucije je ogromna večina delegatov pozdravila z burnimi aplavzi. Med debato je senegalski delegat poudaril, da so tudi druge mednarodne organizacije obsodile Južnoafriško zvezo zaradi njene politike rasne diskriminacije in nekatere so Južno Afriko izključile iz svoje srede. «Morda, je pripomnil delegat, bodo Združeni narodi storili enako.« Po izglasovanju resolucije je zunanji minister ZAR Fav-zi obsodil vse oblike kolonializma in poudaril podporo ZAR alžirskemu ljudstvu v njegovi borbi za neodvisnost in ozemeljsko celovitost. Obtožil je Izrael, da je ((konica na sulici imperializma«. V zvezi s Sirijo je Favzi prebral del govora, ki ga je imel Naser nedavno, in je poudaril da se Egipt ne bo uprl sprejemu Sinje v OZN kot ločene države. Madžarski zunanji minister je zahteval, naj se črta z dnevnega reda tako imenovano madžarsko vprašanje, in nato je bila seja odložena na jutri. nja, odpeljale te vojake, od koder so prišli. To se sedaj dogaja.« ........... Burgiba je dalje izjavil, da se v zadnjem času opaža odhajanje dela francoskih čet iz Tunizije in da je tunizijska vlada opustila iz vojaške službe del prostovoljcev, drugi pa so ostali. Ti so bili učinkovito izvežbani za gverilsko vojno, do katere bi utegnilo priti, če se ne bi našla mirna rešitev glede popolne evakuacije vsega tunizijskega ozemlja. Glede kulturnih odnosov s Francijo je Burgiba izjavil, da je Tunizija odločena da ne bo glede tega odvisna od Francije, in to ne glede na sklep francoske vlade, da ukaze francoskim učiteljem, naj se vrnejo v Tunizijo ali ne. »Odločeni smo, je poudaril Burgiba, izvajati novi program, Ki naj nam omogoči, da se odpovemo francoskim učiteljem.« Na koncu svojega govora je Burgiba izjavil med drugim: »Pripravljeni smo za vsak primer. Bitka za evakuacijo se nadaljuje do umika zadnjega tujega vojaka z našega ozemlja.« Burgiba je poudaril, da ima za Tunizijce evakuacija prednost pred vsem ostalim in da v sedanjih pogojih ni mogoče niti govoriti o možnosti preureditve oporišča pred evakuacijo. Poudaril je, da je treba predvsem spoštovati dostojanstvo Tunizije in šele potem se bo lahko govorilo o sodelovanju. Spomenik v Gradcu DUNAJ, 12. — V Gradcu bo-do 1. novembra odkrili spomenik na grobnici borcev odporniškega gibanja in žrtev fašističnega terorja, pripadnikom desetih evropskih držav. Pobudo za postavitev spomenika je dalo avstrijsko-jugoslovansko društvo v Gradcu. Spomenik, ki je zgrajen po načrtu profesorja ljubljanske univerze, dr. Kobeja, je 20 metrov visok granitni obelisk, na katerem so v desetih jezikih vklesane besede: »Varujte svobodo in mir, za katere smo padli«. Na drugi strani pa so vklesana imena padlih, med njimi okrog 2.000 Jugoslovanov. Med padlimi, katerih posmrtni o-stanki so pokopani na osrednjem graškem pokopališču, je šest narodnih herojev in številni pripadniki Pohorskega bataljona, kj so jih nacisti zajeli in ustrelili. Nove priprave v SZ za polet v vesolje? LONDON, 12. — Angleški list «Evening News» piše, da so sovjetski znanstveniki že začeli operacije za izstrelitev nove vesoljske ladje. Baje bo. do ladjo izstrelili proti koncu tedna, verjetno v nedeljo. List pravi, da bo verjetno šlo za podoben polet, kakršnega sta opravila Gagarin in Titov, ki pa bo trajal več dni. V Moskvi je sovjetski kozmonavt Titov predaval v tehničnem muzeju številnim znanstvenikom in docentom, med katerimi je bil tudi italijanski biolog Petrucci. Izjavil je, da je prepričan, da bo prvi človek, ki bo prišel na Luno, sovjetski državljan. Titov je dodal, da bi želel še enkrat voditi vesoljsko ladjo. Ce bi se njegov poizkus ponovil, je izjavil, da bi skušal spoznati morja na Zemlji po njihovi barvi. ’ V Nevv Yorku pa je na razstavi astronavtike ameriški znanstvenik von Braun govoril o novi tehniki, s pomočjo katere bodo ZDA dosegle Luno. Von Braun je izjavil, da bi na podlagi te tehnike morali postaviti v tir okoli Zemlje dve stopnji dveh različnih raket, ki bi se v vesolju srečali ter se združili, tako da bi nova raketa nadaljevala pot proti Luni in bi se lahko vrnila, ne da bi uporabila preveč goriva, ker ji ne bi bilo treba več premagati privlačnosti Zemlje in odpora atmosfere. Predsednik NASA je izjavil, da so ZDA ze nakazale osem milijonov dolarjev za pripravo načrta ((sestanek# (Rendez-vouz), ki ga bodo preizkušali junija prihodnjega leta. Če bo poskus uspel, bodo začeli priprave, da leta 1967 ali pa 1963 pošljejo na Luno tudi ljudi. Nehru o meji na Odri in Nisi NEW YORK, 12, — Predsednik indijske vlade Nehru je izjavil, da bi vsak poizkus spremembe meje na Odri in Nisi lahko pripeljal do strahotne vojne. Nehru je govoril na sprejemu na čast predsedniku poljske republike Zawad-skemu. Poudaril je, da ugovarjati proti tej meji pomeni samo ustvarjati nove za-pletljaje. Dodal je, da bo po njegovem mnenju moč rešiti spor okoli Berlina in Nemčije. TURIN, 12. — v sredo 12. oktobra bodo ministri 15 držav evropskega sveta podpisa, li «socialno karto Evrope«. PRIMORSKI DNEVNIK 2 — 13. oktobra Jjjj[ Vreme včeraj: najvišja temperatura 22.5, najnižja 15.5, ob 19. uri 19.4; zračni tlak 1023.4 narašča, veter 23 km severovzhodnik, vlage 52 odst., nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 13- ok,ollI> Edvard Sonce vzide ob 6.18 in zato"' C oktobra — —v. - —- - 11(16 Luna 17.24. Dolžina dneva l‘-w. -oi vide ob 9.48 in zatone ob 19.50 Jutri, SOBOTA, 14. Nedeljko Kvestura prepovedala pohod miru Oster protest NSZ in drugih organizacij V nedeljo bo v Rižarni velika manifestacija za mir in proti prepovedi povorke argumenti prepovedal ljudstvu na tem ozemlju, da bi izvajalo svojo pravico, to je pravico, boriti se na vse načine in z vsemi svojimi silami, da se ohrani mir v svetu. NSZ je tudi naslovila na ANpI in ANPPIA pismo, v katerem pravi med drugim, da se pridružuje manifestaciji za mir, ki bo v nedeljo v Rižarni, in ki sta jo priredili ti organizaciji. V pismu nadalje pravi, da se strinja z mnenjem vseh resničnih demokratov v Trstu in okolici v obsodbi nepojmljive prepovedi povorke, ki je le nasilno dejanje politične in ideološke diskriminacije. Seja miljskega občinskega odbora Včeraj se je sestal miljski cbčinski odbor, ki je sklenil, Tržaška kvestura je prepovedala pohod miru, ki sta ga za nedeljo organizirali ANPI IN ANPPIA s Trga Garibaldi do Rižarne. Kvestura je dovolila le zborovanje v Rižarni, kamor morajo priti udeleženci, ki se morajo potem raziti brez sleherne povorke. Kvestura je utemeljila to prepoved s pretvezo, da bi pohod motil javni red in oviral promet. Tajništvi ANPI in ANP PIA sta se takoj sestali in sprejeli resolucijo, v kateri ostro protestirata proti prepovedi. Včeraj opoldne pa je šla delegacija obeh organizacij h kvestorju. Proti prepovedi je sprejela naslednjo resolucijo tudi Neodvisna socialistična zveza: NSZ protestira zaradi nedopustnega sklepa tržaškega kve-storja, da prepove manifestacijo za mir, ki bi morala biti v nedeljo s sprevodom s Trga Garibaldi k Rižarni. Zaostritev politične krize v svetu, zlasti pa v Evropi, ki je nastala zaradi poslabšanja odnosov med obema blokoma držav glede rešitve nevarnega položaja v Berlinu; krize, ki se je stopnjevala zlasti v zadnjih tednih, ter osupljiva in zaskrbljujoča obnovitev jedrskih poskusov sta postavila že tako ogrožen mir na kocko ter sta zato vzbudila upravičen strah med vsemi narodi. Spričo nevarnega položaja in pičlega čuta odgovornosti mnogih državnikov, spričo drznosti nekaterih reakcionarnih in vojnohujskaških krogov, ljudstvo povsod obsoja to politiko in odločno zahteva, naj se pričnejo pogajanja za pomiritev in dosego mirnega sožitja. Tudi v glavnih mestih republike so bile in so ljudske manifestacije proti tej nevarnosti. Državljani vseh slojev, iz mest in z dežele odločno zahtevajo, naj se s to smrtonosno tekmo neha. Izvoljeni organi, združenja in sindikati, posamezni antifašisti in člani odporniškega gibanja ter njihove organizacije vseh teženj enotno izražajo svojo skrb in svoj ogorčeni protest proti vojni nevarnosti. Tudi prebivalstvo iz Trsta in okolice, tudi delavci mesta in podeželja, ki sta, jih tako hudo prizadeli zločinska vojna in hujskaška politika, imajo pravico in dolžnost izraziti obsodbo neodgovorne politike, ki bo privedla do vojne, če je ne bodo spremenili. Toda tržaški kvestor je s smešnimi Zaradi nepopustljivosti delodajalcev v Se nobenega sporazuma v pogajanjih o Felszegy Drevi se bosta stranki že tretjič sestali na uradu za delo da se bo sestal občinski svet v četrtek 26. oktobra ob 20. uri. Še prej pa se bodo sestali načelniki skupin, da odobrijo dnevni red. Odbor je sklenil, da se odobrijo osebju ACNA izboljšave, ki jih predvideva vsedržavna delovna pogodba, ki so jo pred kratkim sklenili. Poleg tega je odbor sklenil, da bodo poslali svoje predstavnike na kongres vseh italijanskih občin, ki bo v Benetkah od 12. do 15. oktobra. Poleg tega so govorili o prošnjah, da se napravi v Miljah dirkališče za «go-kart» ter sprejeli razne sklepe upravnega značaja. «»-------- * Zadevne senatne komisije so izrekle ugodno mnenje o zakonskem načrtu o ratifikaciji in uresničenju konvencije med Italijo in Jugoslavijo, ki se tiče obmejnega železniškega prometa. 27., 28. in 29. oktobra v Vidmu Mednarodno srečanje borcev partizanskih odporniških gibanj Srečali se bodo bivši partizanski borci Jugoslavije, Grčije, Avstrije, Zahodne Nemčije, Francije in Italije V Vidmu se bodo srečali 27., 28. in 29 t. m. predstavniki partizanskih odporniških in protifašističnih gibanj Jugoslavije, Grčije, Avstrije, Zahodne Nemčije, Francije in Italije. Srečanje prirejata vsedržavni organizaciji ANPI in ANPIA, sporazumno s pokrajinskima in deželnimi odbori beneških pokrajin. Na srečanju bodo razpravljali v duhu partizanskega odporniškega gibanja o nevarnosti za mir v današnjem svetu, ki jo predstavlja ponovna oborožitev Zahodne Nemčije. Zelo pomembno je, da bodo o teh vprašanjih raz-piavljali v Vidmu, središču Furlanije, ki je na svoji koži občutila bič nemškega militarizma. Razen omenjenega srečanja bo v Vidmu tudi seja vsedržavnega sveta ANPI, in sicer 28 oktobra. Vršilo se bo tudi srečanje med italijanskimi in avstrijskimi partizani ter veliko zborovanje, na katerem bcsta spregovorila poslanca Luigi Longo in Riccardo Lombardi. To zborovanje bo v nedeljo 29. t.m. Zvišanje družinske doklade poljskim in obrtniškim delavcem Komisija za delo poslanske zbornice je na zakonodajni stopnji odobrila zakonski načrt o družinskih dokladah. Poslanec, ki je poročal o zakonskem načrtu, je dejal, da gre za enega izmed najbolj važnih socialnih ukrepov sedanje zakonodajne dobe. Ker so bile doslej doklade razdeljene na devet sektorjev, so tisti, ki več zaslužijo, imeli tudi najvišje družinske doklade, medtem ko so imele bolj revne kategorije, kot na primer poljedelski in obrtniški delavci najnižje doklade. Zakonski načrt določa, da se šte- vilo sektorjev zniža od devetih IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIlillllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllKlillllllH Na odločno zahtevo slovenskih družin Sele po tednu dni razdelfulelo slovenske prevode popisnih pol Popisne pole se lahko izpolnijo v slovenščini - Sedeži popisnih sekcij v tržaški občini Številni bralci so nam sporočili, da so včeraj popisovalci prinesli popisne pole in slovenske prevode tistim, ki so popisne pole samo v italijanščini zavrnili. Poleg tega so prinesli popisovalci tudi prevode popisnih pol nekaterim družinam, ki so to zahtevale, vendar popisnih pol niso zavrnile. Po številnih protestih, ki smo jih objavili v našem listu, se je torej pričelo v praksi izvajati zagotovilo predstavnikov pokrajinskega urada za popis prebivalstva in odbornika tržaške občine dr. Gaspara. Predstavniki pokrajinskega urada za popis prebivalstva so nam namreč že v torek uradno zagotovili, da so natiskali prevode popisnih pol v zadostriettl''štSvilu in da jlli bodo takoj . razdelili vsem popisovalcem. Kljub temu zagotovilu pa se je v sredo in v četrtek še vedno dogajalo, da so popisovalci (tudi v nekaterih slovenskih občinah) mo- Včeraj so se predstavniki sindikatov, notranje komisije in ravnateljstva ladjedelnice Felszegy drugič sestali na uradu za delo in razpravljali o sporu, ki je nastal z namero ravnateljstva, da odpusti 156 delavcev. Tudi včeraj' niso sklenili nobenega sporazuma, ker je predsednik podjetja inž. Giacomelli dejal, da mora nekam odpotovati in predlagal, naj se sestanejo ponovno drevi ob 18.30, na kar so sindikalni predstavniki pristali. V včerajšnjih pogajanjih je vodstvo podjetja v glavnem vztrajalo pri svojem ter je le za malenkost popustilo. Vodstvo se namreč noče odreči načrtu o ukinitvi oddelka za opremljanje ladij ter hoče v ta namen odpustiti 90 delavcev. Kot smo že pisali, se je medtem nekaj delavcev odločilo za to, da se sami odpovedo delu, nekaj pa jih je podjetje pripravljeno preuspo-sobiti za delo pri gradnji la- ------------------N PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica K. Pellico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v t-dnu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trža- škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljub. ljana, Stritarieva ulica 3-1, tel. 21-982, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgov, siki 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir, — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst v._________________________________J dijskih trupov. Novo pri stališču podjetja je le to, da bi tistih 90 delavcev odpustili postopno ter da bi, jim kvečjemu k odpravnini navrgli še kak poseben dodatek. S tem pa se ni spor premaknil z mrtve točke, kajti za sindikate je bistveno to, da trde, da ukinitev oddelka za opremljanje ladij sploh ni upravičena. Razumljivo je potemtakem, da niso upravičeni niti odpusti, ki bi iz tega izvirali. Drevi bomo videli, ali bo moč doseči kak kompromis. Medtem pa delavci redno delajo, in sicer tudi tisti, ki so jih hoteli odpustiti. Kolesar podrl žensko Bianca Bevilacqua por. Cam-piuti, stara 38 let iz Ulice Fortunio 10, je včeraj okoli 17.30 šla mimo glavnega vhoda pri cerkvi sv. Vincenca de Paoli, ko jo je podrl na tla mlad kolesar, ki je po zatrjevanju poškodovanke zelo hitro krožil okoli cerkve. Bevi-lacquo so prepeljali v bolnišnico z zasebnim avtomobilom ter so jo sprejeli na otolarin-gološkem oddelku s prognozo 20 dni zdravljenja. Zdravniki so ugotovili, da se je ženska precej hudo poškodovala po nosu. Zdi se, da se je tudi mladenič, ki se je zaletel vanjo, nekoliko poškodoval. «»------- Nenadoma je deček skočil pod motor Nekaj čez poldne so pripe ljali v splošno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč, 24-letnega Giuseppa Corossija iz Skednja, Ulica Giardini 73. Zdravniki so mu ugotovili lažje poškodbe na desnem kolku na desnem gležnju ter na levem zapestju. Corossi je povedal, da se je malo poprej peljal z motorjem po Ulici Soncini v smeri proti mestu. Neki deček je nenadoma prečkal cesto ter je tako prišlo do neizogibnega trčenja. Tako motorist kot deček sta padla na tla. Corossi je izjavil, da se je deček le laže poškodoval ter da so mu nudili prvo pomoč uslužbenci rešilnega avta RK, ki je prišel na mesto nesreče. Čila j te in firite PRIMORSKI DNEVNIK notono odgovarjali: prevoda ne moremo izročiti, ker ga nimamo. Na izrecno vprašanje našega urednika je v sredo na tiskovni konferenci tržaški občinski odbornik Gasparo zagotovil, da bodo prejeli prevede vsi, ki bodo to zahtevali in da se bodo popisovalci vrnili k vsem tistim, ki so popisne pole zavrnili, ker popisovalec ni imel prevoda. Odgovorne oblasti so torej teoen dni po pričetku izvajanja popisnih operacij in dva dni . pred razdelitvijo obrazcev, pričele — vsaj v tem primeru — delno izpolnjevati člen 5 posebnega statuta londonskega sporazuma, ki dolo ča, da imajo slovenski prebivalci na našem področju pravico, da dobe od oblasti vse uradhe dokumente v slovenskem prevodu. Tega člena so se jugoslovanske oblasti pri letošnjem popisu prebivalstva več kot striktno držale ne samo na področju, za katero velja londonski sporazum, temveč za vsa področja, kjer prebiva italijanska manjšina (pri čemer te pravice niso tehtali z lekarniškimi tehtnicami, niti z odstotki) in so za vsa ta področja uveljavili dosledno dvojezične prevode. Upravičeno pričakujemo, da bodo oblasti držale besedo tudi glede navodil, ki bi jih še morali prejeti popisovalci o izpolnjevanju enajste kolone. Ponovno namreč poudarjamo, da je odgovor na vprašanje o jeziku, ki se uporablja v družini »strogo osebni in da torej v mešanem zakonu odgovarja vsak družin-s ki član za sebe. To pomeni, da bo slovenska žena v enajsto kolono napisala »slovenske«, mož Italijan pa »italijansko«. Isto načelo velja tudi zlasti za slovenske služkinje, katerih gospodarji morajo v odgovarjajočo kolono napisati ♦ slovensko«, saj je bil to jezik, ki so ga služkinje upo rahljale v svoji domači družini. Podobno velja tudi za skupnosti (bolnišnice, samostane, zavode, Vojašnice itd.), kjer mora načelnik vsakega člana skupnosti vprašati, kaj naj napiše v enajsto kolono in kjer morajo vsi slovenski člani takih skupnosti zahtevati, da se napiše za odgovor: »slovensko«. Opozarjamo tudi na uradno navodilo, da veljajo za popisovanje italijanski uradni obrazci, ki pa jih lahko vsi zainteresirani izpolnijo v slovenščini. Družinski list (beli obrazec) je treba izpolniti v dvojniku. Nekatere družine so nas o-pozorile, da še vedno niso prejele pop.snih pol. To je opravičljivo, saj morajo popisovalci raznesti samo v tržaški občini okoli 140 tisoč popisnih pol, kar morajo po zakonu napraviti do sobote 14. oktobra. Zato naj prizadeti počakajo do tega datuma ko bodo skoro gotovo popisno polo prejeli na dom. Vsi oni, ki pa pole ne bodo prejeli, ker so bili odsotni, ali iz katerega koli drugega razloga, pa jo mora jo osebno dobiti na enem izmed sedežev popisnih sekcij. Ti sedeža so v okoliških občinah na sedežih občinskih uprav. V tržaški občini pa so za razne mestne predele ti sedeži naslednji: Sv. Vid — občinska izpostava, Ul. Madonna del Mare št, 13. Staro mesto — nova palača, Ul. Teatro Romano 15-1., soba št. 116. Novo mesto — nova palača, Ul. Teatro Romano 15-1., soba št. 118. Nova mitnica — nova palača, Ul. Teatro Romano 15-1., soba št. 137. Stara mitnica - A — rikrea-torij Padovan, Ul. Settefonta-ne 45 (področje okoli splošne bolnišnice). Stara mitnica - B — občinska izpostava, Ul. dei Leo 3 (področje okoli ubožnice). Sv. Jakob — rikreatorij Pit'-teri, Ul. sv. Marka 5. Carbola — rikreatorij — Zgornja Carbola 654. Skedenj — rikreatorij Gen-tilli, Skedenjska ulica 127. Zgornja Magdalena — občinska izpostava, Ul, Marenzi 6. Spodnja Magdalena — občinska izpostava, Ul. Puccini št'. 48. Rocol — rikreatorij Padovan, Ul. Settefontane 45. Kjadin — rikreatorij Luc-chini, Ul. Biasoletto 14. Openski tramvaj bo prešel iz uprave družbe malih železnic v občinsko upravljanje, ker je zapadla konvencija, ki je veljala 60 let. Prehod bodo izvršiii 28. oktobra. Med raznimi rešitvami je občina izbrala upravljanje tramvaja «v ekonomiji« ,to se pravi, da bo tramvaj upravljala neposredno tudi zato, ker ima proga velik turistični pomen. Vsi sedanji uslužbenci lahko ohranijo svojo službo in enake plače, kot so jih imeli doslej. Gre za okrog 100 oseb, in sicer delavcev in uradnikov. Sedež bo v Ul. Martiri della Liberta v prostorih v katerih je bil do nedavnega urad za socialno skrbstvo. Občinski odbor je že v preteklih mesecih odobril vrsto sklepov, s katerimi se je občina pripravila, da prevzame tramvajsko progo. Najprej so sestavili pravilnik za upravljanje proge «v ekonomiji«, nato pa so sklenili pogodbo z družbo malih železnic ter spre- iiiiiiiiiiiiiiiiii i ii i ■iiiiiiiiiiiiii m ii i iiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiii IIII41IH m iiiiiiiiiiiiiiim ii umi ii iiiiiiiiim iiiiimiii Vrdelca — občinska izpostava, Lonjerska cesta štev. 1. Kolonja —- rikreatorij Nor-dio, Skoljet 22. Skorklja — nova palača, Ul. Teatro Romano 15-1., soba 117. Rojan — rikreatorij Brun-ner, Ul. Solitro 10. Greta — rikreatorij Brun-ner, Ul. Solitro 10. Barkovlje — rikreatorij, Mi-ramarski drevored 131. Prosek in Križ — občinska izpostava na Proseku. Opčine — občinska izpostava na Opčinah. Oblasti opozarjajo, da naj se družine obračajo predvsem na popisovalce za vsa pojasnila in da naj počakajo do 18. oktobra, ko bodo popisovalci pričeli pobirati izpolnjene popisne liste. na tri, kar je nov korak k popolnemu izenačenju doklad. Zato bodo imeli doslej delavci v poljedelstvu in obrti enake doklade kot industrijski delavci, medtem ko bodo dobivali uslužbenci zavarovalnic enake doklade kot bančni u-službenci. Zakon bo veljal tudi vzvratno, in sicer do 1. julija Po njem bodo dobivali poljski delavci namesto sedanjih 135 lir 190 lir otroške doklade na dan. Tajnik CGIL Lama in Santi sta izjavila, da je zakon brez dvoma važen in koristen korak naprej, zlasti za kmečke in obrtniške delavce. Prometna nesreča dveh mladih Prosečanov Včeraj ob 15.30 so pripeljali na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 18-letno trgovsko pomočnico Vojko Pertot s Proseka 286, ki se je ponesrečila pri neki cestni nezgodi. Skoraj uro pozneje so v bolnišnici nudili prvo pomoč tudi 27-letnemu Edvardu Bogatcu s Proseka 211, ki se je ponesrečil skupaj s Pertotovo. Do nesreče je prišlo na Furlanski cesti, v bližini poslopja štev. 507. Bogateč se je tedaj peljal z motorjem v smeri proti Trstu. Na zadnjem sedežu je sedela Pertotova. Nenadoma je cestišče prečkal neki pes. Da bi se mu izognil, je Bogateč preveč zaobrnil krmilo ter s tem izgubil oblast nad vozilom. Trenutek nato sta bila oba potnika na tleh. Pertotova se je pobila po raznih delih desne roke, po desnem stopalu, levem kolenu in levem stegnu. Ozdravela bo v približno 30 dneh. Bogateč pa se je pobil po in levem kolenu. Ozdravel bo v 6 dneh. Usodna ura Ob 16.30 so pripeljali na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 87-letno Antonio Suppini por. Berni iz Ulice Canova 24. Zenska je povedala, da se je predvčerajšnjim, okoli 11. ure ponesrečila v svojem stanovanju, ko je hotela naviti stensko uro. Pri tem je stopila na stol, izgubila ravnotežje ter padla na tla. Zdravniki so ugotovili, da si je zlomila levo stegnenico. IllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltUIII,H,,,,,,,,,, Openski tramvaj preide 28. t. m. v o Občina bo plačala družbi malih železnic 27.500.000 lir, vrednost vseh naprav pa znaša 90 milijonov Iz sodnih dvoran Za 11 ukradenih cevi obsojen no 20 dni zapora Se en jugoslovanski begunec obsojen zaradi kraje 150.000 lir globe šoferju, ki je zakrivil nesrečo Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Boschi-n , se je moral zagovarjati včeraj 43-letni Desiderio Macor iz Milj, ki je bil obtožen, da je ukradel okoli 10 cevi »Innocenti« v gradbišču tvrdke Giovanni Cramer, ki je v miljskem okraju gradila več stanovanjskih poslopij za e-zule. Bilo je nekaj čez 23. uro 8. cktobra lani, ko je neki policijski podčasnik, ki je bil na obhodu v kraju Polon pri Miljah, slišal sumljiv ropot, ki je prihajal iz gradbišča. Takoj je poklical na pomoč ljudi, ki so bili v bližini ter se je napotil proti kraju, od koder je prihajal ropot. Kmalu nato je zasačil omenjenega Macočja, ki je pod pazduho vlekel par cevi, ki so bile dolge 6 metrov. Na zaslišanju je Macor pri znal svoj prekršek. Povedel je tudi, da je že prej ukradel 9 cevi, ki so jih pozneje našli skrite v grmičevju. Na včerajšnji razpravi je Macor dejal, da si je prilastil omenjene cevi, ker je mislil, da so jih njih zakoniti lastniki odvrgli. Državni tožilec je zahteval naj ga sodišče obsodi na eno leto zapora in 15.000 lir globe. Sodniki pa so ga obsodili na 20 dni zapora ter 2.000 lir globe. Kazen je pogojna in ne bo vpisana v kazenski list. Pred istim sodiščem se je moral zagovarjati tudi 29-let-ni Petar Horvat, jugoslovanski begur.ec, ki je bil obtožen, da je 24. junija lani ukradel torbo iz polivinila bele barve, iazna oblačila, zobno pasto Colgate, zobno ščetko ter razne slike svojemu begunskemu tovarišu Obratu Momiču v begunskem taborišču pri Sv. Soboti. Štiri dni po prijavi tatvine je neki policijski agent opazil Horvata v bližini čistilnice »Esso«. Moški je imel pri sebi torbo, ki je blia podobna ukradeni Momičevi torbi. Agent je Horvata zaustavil •er ga povabil na komisariat. Pri pregledu torbe so ugotovili, da so bila v njej razna oblačila. Horvat je tedaj priznal, da je torbo ukradel, kakor tudi druge predmete. Priznal je t gl tl i, da je prej ukradel večjo količino raznega blaga. Skupna vrednost ukradenega blaga znaša 70.000 lir. Včeraj so kazenski sodniki sodili obtožencu, ki ni bil pri-i nja. šoten ter so ga obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 2 meseca in 10 dni zapora ter 5.000 lir globe. Javni tožilec pa je zahteval 6 mesecev in 15 dni zapora ter 12.000 lir globe. # ## Pred pretorjem Brencijem sta se morala zagovarjati včeraj 45-letni Bruno Brandolin iz Ul. Beato Angelico 17 ter 25-letni jetniški stražnik Fran-cesco Busco. Oba sta bila ob* t, žena, da sta zakrivila hud« telesne poškodbe 73-letnemu Vittoriu Drioliju iz Industrijske ulice 1. Bilo je 1. oktobra lani, ko se je Brandolin peljal z avtom po Drevoredu D’Annun-zio. V bližini Ulice Raffirie ria je nenadoma zavrl svoje vezilo, da ne bi povozil omenjenega Driolija. Takoj za rjim se je peljal z motorjem Francosco Busco, kateremu se in posrečilo, da bi preprečil trčenje v avto. Zaradi trčenja je motor odletel na desno in podrl Driolija. Sodnik je spoznal Brandolina za krivega ter ga obsoidl na 150.006 lir globe ter mu začasno odvzel vozniško dovoljenje. Glede Busca pa je menil da ni erešil inkriminiranega deja- jeli sklep o odkupu tistega materiala, ki ne postane sam po sebi last občine. Tako bo občina odkupila tiste štiri avtobuse, ki opravljajo dopolnilno prevozno službo med begunskim nasleljem (Villa Carsia) in Trstom. Z vodstvom družbe se je občina sporazumela, da bo izplačala za vse to 27 milijonov in pol lir. Vse naprave, ki preidejo v last občine, pa so vredne okrog 90 milijonov lir. Motorist trčil v avto Gb 17. uri so v splošni bolnišnici nudili prvo pomoč 20-letnemu Attiliu Lubiana iz Fadrič 60, ki se je nekoliko prej ponesrečil v Ulici Fabio Severo. Zdravniki so mu ugotovili razne praske in podplutbe na desni nogi ter na desnem kolku. Lubiana se je malo poprej peljal z motorjem po Ulici Fabio Severo v smeri proti Opčinam. Ko je prišel do Trga Foro Ulpiano, mu je avto Fiat 600, ki ga je upravljal 59-letni Giuseppe O-mari z Opčin, prekrižal pot, ker je hotel zaviti na Trg Ulpiano. Lubiana je trčil v avtomobil, padel na tla ter se pobil. Nezgoda na delu Ob 18.30 so pripeljali na I. kirurški oddelek 53-letnega Albina Michelazzija s Stare istrske ceste 33. Michelazzi se je ponesrečil nekoliko poprej v žaveljskem industrijskem pristanišču, in sicer v tovarni »Orion«. Žerjav je pravkar dvignil žehtzni drog, ko so klešče nenadoma popustile ter mu je težki predmet padel na levo nogo. V bolnišnici so zdravniki ugotovili, da se je Michelazzi poškodoval na levem stopalu, kjer so možne tudi kostne poškodbe. Koristni naslovi in tel. številke Skupina Cobelli - Perego Top za Mariu «Top za Mariu» je gotovo zabavno in dokaj jedko delo. vendar je po uspehu prvega večera v Novem gledališču včerajšnja druga predstava doživela zelo pičel obisk. Avtor dela je znani Giarv carlo Fusco, ki je v zelo žgoči satiri obdelal skoro celo stoletje vse do konca zadnje vojne. Pri tem se ni pomišljal biti večkrat kaj malo spoštljiv do raznih «svetih» stvari. Pošalil se je tudi z znanimi osebami iz malo oddaljenejše in bližnje preteklosti pa tudi iz sedanjosti. Težko je opredeliti Fuscovo delo s kakim navadnim imenom. V njem je vsega Vvalc in od časa do časa pomaga delu naprej tudi glasba ter revijsko nastopanje pred zaveso. Režiral je Virginio Pue-cher, ki je po svoji plati dal delu maksimum, ki ga je moglo doseči. Didi Perego smo že včasih videli, poznali pa smo jo tudi iz filma, tu se je pa še zlasti izkazala kot vseskozi uporabna igralka in celo pevka in plesalka kljub svoji precejšnji velikosti. Težko si je misliti, kako bi bilo, če ne bi bilo za glavno moško vlogo na razpolago igralca, kakor je Giancarlo Cobelli. Potem še Elio Crovetto, ki je odigral celo vrsto vlog ter enako Pia Rame, Livia Grazioli, Ombret-ta Colli, Liu Bosisio in Ma-neila Zanetti. Kvartet jazz vodi Raoul Ceroni. Občinstvo se je zabavalo in vneto ploskalo. Skupina bo gostovala še do nedelje' ( KONCERTI ) Danes ob 21. uri bo v Avditoriju v Ul. Teatro Romano simfonično-zborovski koncert z udeležbo tržaškega filharmoničnega orkestra in zbora «G. Tartini«. Dirigiral bo Mario Bugamelli, zbor pa bo vodil pevovodja Kirschner. Na sporedu so: Cimarosa: »Tajna poroka«, uvertura. Folifonič-ne in folkloristične skladbe raznih avtorjev. Gugamelli: «Sveta noč«, simfonična slika za recitacijo, zbor in orkester, verzi Guida Gozzana. Recitira Gnezutta. Prvič v Trstu. Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti se nadaljuje prodaja vstopnic. Izdatki ECA v septembru V septembru je izdala Občinska podporna ustanova za vzdrževanje revežev in razne podpore 68 milijonov 281.254 lir. Za 893 oseb, od katerih 670 odraslih in 223 otrok, ki. živijo v zavodih ust.aa.ove. so izdali 22 milijonov 828.810 lir, ,5123 revnim družinam so razdelili za 14 milijonov 355-802 lir podpor, 4063 družinam istrskih beguncev pa za 20 milijonov 33.735 lir podpor. 762 družinam so razdelili 62.062 obrokov toplih živil za 5.470.134 lir, 344 družinam bone za živiia, za kar je šlo 1.229.500 lir, 84 osebam, ki so klinično ozdravile od jetike, so razdelili V posebni menzi 3205 obrokov toplih kosi: in večerji in porabili 1.262.500 lir; za prenočevanje revžev v ljudskih prenočiščih so plačali 506.650 lir, za stanovanje 581 beguncev 1.782.083 lir, za obleko,, obutev in posteljnino 218 družinam so izdali 723.400 lir, za očala m ortopedske aparate 28 osebam so izdali 83.040 lir. IIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIII1IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMI OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SIMHTI IN POROKE Dne 12. oktobra 1961 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 71-letna Marija A-bram vd. Jurca, 41-letm Salve Depangher, 81-letni Anton Kočevar, 52-letni Mario Perco, 78-let-na Ernesta Benvenuti vd. Ses-sich, 34-letni Giovanni Parovel. 52-letna Marija Skubin por, Pie-ri. NOČNA SLUŽBA I.EKARN Barbo-Carmel, Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Al Ga-leno. Ul. S. Cilino 36; Alta Minerva, Trg. sv. Frančiška 1; Ra-vaslni, Trg Liberta 6. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladajoče) Slovensko gledališče v Trslu V soboto, 14. oktobra ob 20.30 v AVDITORIJU OTVORITVENA PREDSTAVA V. SHAKESPEARE « HAMLET« Prevod — Oton Zupančič Scena in kostumi — Vladimir Rijavec Glasba — Pavle Merku Režija — JOŽE BABIC Nastopajo: Klavdij, kralj danski - Jožko Lukeš; Hamlet, nečak kralja - Stane Starešinič; Poionij - Rado Nakrst; Horatio, Hamletov prijatelj - Stane Raztresen; Laert, Polomjev sin -Livio Bogateč; Gertruda, danska kraljica - Mira Sardočeva; Ofe-lira, Polonijeva hči - Miranda Cabarija: I. igralce - Modest Sancin; Gildenstern - Alojz Milič; Rozenkranc - Silvij Kobal; Osrik Adnjar, Rustja; Marcel - Dušan jazbec; I. grobar - Justo Košuta; II grobar - Edvard Martinuzzi; Fortinbras - Julij Guštin; 1. dvor-jonka - Zlata Rodošek; II. dvor-jai.ka - Leli Nakrstova; I. dvorno • Josip Fišer; igralka - Nora Jat kovič (igr. šola). V vlogah dvorjanov, vojakov, pažev nastopam še: ’ Vojko Cesar, Franko Drušič, Dimitrij Antoni, Jože Dekleva, Fabjan Pečar, Enio Rein-ha'dt, Jurij Kuferzin Edvin Guštin, Ivan Gorkič, Bruno Jankovič. Aleksander Pertot, Vinko Ščurek, Bruno Počkaj, Filip Fišer Rafael Vitez. Ostale reprize v Avditoriju: I. REPRIZA — v nedeljo, 15. oktobra ob 17. uri II. REPRIZA — v ponedeljek, 16. okt. ob 18. uri, predstava samo za dijake III. REPRIZA — v torek, 17. oktobra ob 20. uri Predprodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška št. 20 ter eno uro pred pričetkom predstave v baru Mosco-lin (nasproti Avditorija) MALI OGLASI PODI IZ FURNIRJA po 330 Mr kv. m — Les.ve za domačo uporabo lz mehkega in trdega lesa, vseh velikosti, močne Izdelave — se prodajo v Ulici Gam-t' n,i St. 3. t Nazionale 14.00 l7 501 ' Ki* «Spartarus», technico' ^ Douglas, Lau rente Jean Simmoris. P«" „ jot Fenke 15.30 «Don ,;a»ilW signor naspoi«, fernao11811 0 »La viact|;p# Jean Paul Beiniond0^ ^ no Cervi. .^ji, Excelsior 16.00 «La ul Belmo-Cardinale. Prepovedan« ni- - vavaff"'!1'1 Grattaclelo 16.00 «“ Q[tj> topovi«. Eastman« • pr ry Pečk, Anthony vid Niven. Arcobaleno 14.30 <0 Ugo Tognazzi. , p P Supercinema 16.00 »M® željenje«. PreP°veda.. noč. t’’ Alabarda 16.00 «L,a."Ulr,<) S«*'1 spod odvetnik«. A Giulietta Mašina. 0) (t A uro ra 16.30 »Karabink nju». ,Rej H#!t Cristallo 16.30 20 45 '' »t# Jack Havvkms Carlto« Četrti teden. ... prit' Garibaldi 16.00 «Na to #(• da». Technicolor. v« de. . h|W ti ^ Capitol 16 OC »Jaz biš«. Technicolor. r mladini. ..'ong1"1 mla^ ltalia 16.00 r«Sonč:ii ‘-p0,(i Japonski film. mladini. Zadnji da uD'j Im pero 16.30 «Suzy svet». Prepovedano ^ ( Massimo 16.00 «t>K<%oenfli . Technicolor. Carol ^ Moderno 16.00 «UrS!!r čtinJ color. Ed. Fury, ^ ioni. Moira Orfei. ^jj Astoria 16.30 «Cudov' ^j{Ci# Technicolor. RobeI\. Astra 16.30 «Preiskava torja Morgana«. qolaj Vittorio Veneto Ib1* po svetu». G*ina j o vetu//, j • ni ■ Prepovedano Ideale 16.00 21.30 «Te tezi«. Technicolor. f ■ Marconi 16.00 <(Nap0lnr 1% sterlitzu«. Technicol® ardl;ii no Brazzi, Claudi* Di V Abbazia 16.00 «sko,YaSoi!, * prevara«. James M Miles. va ut* Odeon 16.00 «Midvai , ( ka». Tognazzi, V ?" Skedenj 16.00 ^ nja». Technicolor. ster, Joanne Dru. . It A 7, N A kilt lilatellstlčol Tržaški »L. Košir« ,i t- f V nedeljo 15. običajni sestanek o'“ torija ure v društvenih P1’ j. Montecehi 6 (Sv, Ja .,e, ii ščamo ljubitelje filate r sprejemajo novi c!an,. jo' kem sestanku. DosP® tete. predvaja danes 13. t. m. z začetkom ob 1*- \tt: nepozabni film, ki vam priporočamo, da si £» KOMU (Per chi suona la campana) Igrajo: GARY COOPER in INGRID BERG VOZNI RED VLAKI BENETKE-M1LAJM -PARIZ-RIM-BARI ODHODI 5.32 A 6.10 R 6.35 D 8.48 R 10.14 DD 10.24 A 12.53 R 13.34 A 14.52 D 16.35 D 16.50 A 17.40 D D 18.38 A 19.22 A 20.50 R 22 .10 D D Por- Milan (#) - Turin • ■ Rim - Milan • Pariz . Be- • Be- Milan • Benetke • Občinski davčni urad: Ulica Nordio 11 — Urnik: od 8,10 do 12. V februarju, aprilu, juniju, avgustu, oktobru in decembru ko zapadejo roki za plačilo davkov, so uradi odprti v dneh od 10. do 18. tudi popoldne, in sicer od 15.30 do 17,30. Anagralskl urad: Ul. A, Diaz št 25 - 27 - tel. 35-425. Urnik: od 8,30 do 12 * • * AUFGAT (za okvare); 24-151 Gasilci - 22-22 Rdeči križ — Trg V Veneto 24-024 Prometna policija — 3V-777 Glavna bolnišnica - U3-743 I Občinski trošarmski urad: i Ul. dei Teatro 4 — tel, 35-520. pomaranče 118 330 235 limone 106 165 147 kostanj 94 176 94 kaki 53 59 59 jabolka I 71 141 129 jabolka II 36 83 59 hruške 1 129 188 141 hruške II 83 153 106 grozdje . . . 1 I ! i 71 188 94 pesa 40 110 70 zelje 20 47 41 cvetača 20 53 47 cikorija 30 40 35 čebula 47 50 48 svež fižol 106 165 141 stročje 106 153 118 razna solata . . . 63 160 100 jajčevci 1 . 36 77 59 krompir t . 26 49 45 paprika . . . t . ; . 36 65 47 paradižnik . . . i . 36 88 41 zeleni radič 11,: 350 500 40C zeleni radič 11 , ; 60 250 180 zelena 50 100 60 špinače 60 135 100 bučice ....... i 94 180 141 Večina blaga se prodaja po prevlad ceni (3. stolpec) Vu tu te Trst dolar 620.60 [ švicarski frank 143.56 funt Sterling 1746,— francoski frank 124.65 marka 155.40 i šiling 23.97 ■ pezeta 10.30 dinar 0,70, (paierigo 4R5 l — | zlato 710 — | 622 7.28 7.55 9.25 D 10.27 R 11.35 13.30 14.00 15.33 17.07 D 18.06 18.48 19.15 19.55 21.22 22.30 23.55 Cervignano togruaro Bologna • Benetke Rim Benetke Benetke Genova (II) Portogruaro Cervignano netke Cervignano netke Benetke Pariz Tržič Bari Tržič - Portogruaro Benetke • Pariz Tržič • Portogruaro Tržič • Cervignano Benetke Benetke - Milan • Turin • Genova -Ventimiglia • Marseille - Mestre - Bo-losna - Rim PRIHODI A Cervignano • Tržič A Portogruaro ■ Tržič DD Turin - Milan Benetke • Rim Marseille Venti- miglia - Genova • Turin Benetke Benetke Cervi- gnano - Tržič Dl) Pariz • Benetke D Rim Bologna • Ban Ancona • Benetke A Cervignano D Pariz Milan • Be netke Benetke - Portogruaro Cervigna- no A Tržič (**#) R Bologna • Benet ke A Portogruaro • Tržič DD Pariz ■ Milan • Benetke R Rim Milan • Me- stre (*) A Benetke ■ Tržič DD Turin ■ Milan Ge- nova (II) • Rim • Bologna • Benetke 7.06 D 9.45 A 12.20 D 12.30 A 13.55 DD 14.30 A 16.12 A 17.28 A 19.06 D 19.45 D 20.28 A 21.32 A 7.05 A 8.06 A 8.23 D 9.11 A 9.48 D 11.59 A 15.08 A 16.56 A 18.28 DD 19.42 A 71.03 A 22.47 A 23.10 D 24.00 DD 1.07 D (#) peflei Videm Videm Videm Calalzo Videm Videm Videm Videm Videm Muenchen Videm Videm PRIHODI Videm Videm Videm Videm uunaj Videm Trbiž Videm Vid> m Ufi MueflC de*1 Vi' l n«« Videm Videm Videm HamburS Videm D1 Calalzo 'j Videm 1 Videm i)^ pl* vsak da" ob a« i * (*) 31. tah od 16 12. oo — (##) vsak o ab 31 avgust*' i0" 'i ijah od 25. ^ \ £ IT tl -« > OFCJJNELJD^ -RE()^BA ODHOD' „e(> l11 < avgusta, od 24 6- y 2. do a 2-j,/ 12‘ d° dan 0$ (*) samo 1. razred; (***) ne vozi ob nedeljah. VIDEM-DUNAJ -SALZBURG -MUENCHEN ODHODI 3.45 A Videm Trbiž 5.18 A Videm 6.16 D Videm Trbiž 6.21 A Videm 0.19 D 7.22 A 8.28 D Opčine 0eo( Zagrtb • ,9 °PČ‘n* L&V Opčine 11.57 DD Opčin« , V Liubl,ian.ten# grad ' * tanbul Opčine Opčine f 3SS- ' grad j 13.41 18 00 20.00 20.20 5.30 D -a d 7.13 9.40 PRI Beogr' Opčine Opčine hgg' 11.24 A 17.18 A 17.28 DD 20.06 D 21.48 A Beogrl Opčin« Opčine Istan ir Beogr na Ljun S Rek* O1 Opčine f R zec: D potniški raP*dV Sorski dnevnik — 3 — 13. oktobra 1961 PRED JUTRIŠNJO PREMIERO V AVDITORIJU Hamletov duševni svet k vedno najsodobnejši (Nekaj misli režiserja Jožeta Babiča) maj, i°ran' na stadionu «1. it ()„ . p°stauljen oder, ki torij. Od prcse!il v Avdi-ililtj ,._er ne nudi navadne t«. p - ^er to Pot n ima zasto- % „Pnnh Popoldanskih se, stoji Prizorišče Hamleta teljfci en°' ^ohnost pa je v ' 8irderobi ""inrt '"i i<£ i ----J t' *« Dn 1 *ostumov, lasuljar- yh, kjer arJ& z zadnjim pri- prvem več ši- to*,,!!?* za primerno la-Nit; » -emu iprolcu in '“‘K ut '""Oflrof 'Ser Joie Babič .. G,, , mg' arh■ Vladimi “»ec n 4 L,.*’ ! 51 Je zamislil tu- dajeta še nekaj ^itttme ^todii R., 'e ta , °Uo je potrebno, da ** itnrf 6 at,nica kar preseli »olj ,da 3e takoj naj-Sa* , pred sceno nima roki. '■ riiisz}ega,interviuja, kaj-•aJtoreJco - . 0 ima že vse toteda,jC obrano, kar misli *- • Scen^—r • osraf Rijavec ‘‘itli /aS0 do aasa njegove . aoPoIr' ■ !)a. n3u3e ali kaj do- redt'j seni Babi, idej ’ “uU'č poudari, da * bžoU- postavitve Hamleta Jtliif,, Slovenskem gle- taprnafa že nekaj let. fNilj. U 3e bil ta Hamlet preisti,nek0liko drugače. **Pra0i- N na prostem, in ?!n je .. . 3e bilo v ta na- Hj p scenski Ir maket. *'io i stojimo pred rešit- i«. k° 1p j . Jf«S Predstava prire- %)*notraj, čeprav je le tUdi možnost, 1 Jo 'ali Od prvotne za- ^°tem *Se*nega odra na ?!'e Jl.fj. 3e načrt zožil na C” *ekih°rija- in Cel° °' \ -o , večjih dvoran. postavi- H o16 končno izraz moz- ^ teni 56 gledališču nudijo, tjdf- r n« -- -- —p "tan. Pa Je vidno pri- *^Go Je 2a dostojno pred- M ^ scenograf sta se n -« s‘multano sceno, Jetija a!a čas ista. We?ne . 0 iistp en3enega prosto-ar)ena s skora] nez- SmL*r®dst«i Pohišt s kakim ffftjer lštl,a ueč ali manj, X, a zomisel je. kot Mj * • Rijavec, da se W’l<‘čb°ndra barva 02ad1a l. zunanjih scen, • 0 i>o kaka druga ;'r,Hiin..rapa za scene v no- , »siio,,.- scena Nce^a ° direktna svetlo-h, h*. oi vsi ti učinki pa ni nikd-direktno, le na er^ i*. ^e do izraza v ve- St ,!,l»liščudolneB^ dM L »Ur,- 3Sl. 3 ’ 171 i° Jtahe,r“^i-1 0 obzorje pre- ■ io°^- Os "rfdnost suo-? to °če tv P°2na krivico ,Nb0rhPr“V'ti' Pri'1" 3. j1 & kom!- Za ideal pra-S * hh fc- *??? 2 uso o/co- iV načZ '°v Se Te' J* , a.a se sam \a^a,trsnue 3e »c deren ju- tj % Se’“ Ptert ' 3e Zgodovine COkio °s etli in kakr's- \ , 6**U r lUdi v da-i%. .e d ^ Tptnu tolma- \S n'ari *rm ' 3lce .J v noJi igri se 3e hii^l\a lz sPoznu- %j ■ nje- e zapletena n’ ■ je zg rl, te' nikakr. ' J' ,lJ »7° sodelovanj* i*' »a^ne0a J las nien' I, *1,. s>5.v. v yoia želi da k>o2e®a °po“ S,)oj 0reh-X-Qd>la J^rvania se SMO vestno kreira in ve, kam ga njegova pot vodi. Mogoče je bil ni j tež ji problem za uprizorit? j verz. Stoletja so verzi zavajali igralce v deklamiranje. S s:, o j im prevodom Hamleta jc. Oton Zupančič se potenciral take težnje. Res je naš pesnik ustva ril literarni bfs*.-, toda s simbolom v verzu je poslušalcu marsikaj zakrito. Shakespeare je s svojim, verzom na krajši način sim oliziral toda ne prikrival. Za našo predstavo se nam je delno posrečile doseči, da ni več čutiti verza To pa ni tako lahko, če n, pr. vrej omenjeni ravnatelj stradjord-skih iger pravi, da je komaj kakih 25 igralcev za Shakespeara moderne koncepcije. V našem gledališču je Ham-mlet četrto Shakespearovo delo, ki zbuja upanje, da bodo prišla na vrsto tudi ostala dela tega dramatika, ki niso prav nič izgubila na svoji vrednosti, saj so s svojimi praprvinami najbližja a-vangardnemu gledališču. Za uprizoritev je skomponi-ral glasbo prof. Pavle Merku; to je strogo renesančna, stilizirana glasba z uporabo flavte in trobente. Pri predstavi sodeluje ves ansambl, okrepljen še z nekaterimi sodelavci. Gotovo bo Hamlet ena izmed najzahtevnejših predstav našega gledališča. Kljub vsem oviram vsakovrstnega značaja, ki se gledališču postavljajo, so vendar potrebne tudi take predstave, ker je to prava pot gledališča, ki hoče napredovati. Izhod iz težav namreč ni podleganje. Težave in krize pa so pri gledališču vsesplošnega značaja in se ne omejujejo samo na naše gledališče. Vsa gledališča se trudijo, da se uveljavljajo in s tem pridobivajo občinstvo. Naša premiera pada celo v čuden čas, ko nas hočejo preštevati Po nesimpatičnih kriterijih. Potrebno je torej, da včasih tudi gledališka predstava spregovori več, kot more pokazati potvorjena statistika. Stane Starešinič KLJUB TEMU, DA SO SE ZDRUŽENE DRŽAVE ENKRAT ZE OPEKLE Ponovne spletke okoli Kube «BeIa knjiga sicer govori že o pripravah za napad, toda zagotovo se ve, da se med nekaterimi vladami držav Latinske Amerike pripravlja «koncentrični pritisk» HAVANA, IX. oktobra. — Ko je 9. t. m. pomočnik kubanskega zunanjega ministra Carlos Olivares sklical na ministrstvu za zunanje zadeve diplomatske predstavnike 32 dežel, kolikor jih je pri kubanski vladi akreditiranih, da bj jim izročil «Belo knjigo« in jim o njej dal ustrezen komentar, jih je sprejel v sobi, v kateri je bil za hrbtom razpet velik zemljevil obeh Amerik — Severne in Južne — in na njem označenih trideset taborišč in oporišč, kjer se vežbajo kubanski begunci in razni plačanci, da bi ponovno poizkusili napasti Kubo in zrušili sedanjo vlado, kar se jim ni posrečilo v aprilu letos. Diplomati so mogli iz «Bele knjige« in od pomočnika zunanjega ministra zvedeti, da se «v organizaciji« Združenih držav pripravlja napad, v primerjavi s katerim, da je bil aprilski le navadna šala. Se več, Združene države pripravljajo, po istih virih, načrt za pomor vseh vidnejših voditeljev sedanjega kubanskega režima in, seveda, tudi samega Fidela Ca- stra. V Panami na pr. imajo pripravljenih že 500 padalcev, drugi napadalci pa se pripravljajo v Gvatemali, Nikaragui, San Domingu in v ZDA. Seveda, se večina bodočih napadalcev pripravlja v samih Združenih državah in sicer na Floridi, v Texasu, v državi Tennessee, v Virginiji in v Severni Karolini. Ko se je pomočnik zunanjega ministra Olivares poslavljal od diplomatskih predstavnikov 32 dežel, je svoj nagovor zaključil s sledečimi besedami: «Smo pred novim imperialističnim napadom. Dovolite, da svet zve, kdo je napadalec. Toda dovolite tudi, da svet zve, da je bolje umreti ob nogah nekoga, kot živeti pred njim na koleni.» Kaj je resnice na tem patetičnem zaključku? Tu, na Kubi, vlada vzdušje, ki kaže, da se razmere zares zapletajo. Ljudje so prepričani, da se vodi kampanja, ostra gonja, ki bi se mogla spremeniti v konkretnejše akcije. Za to je več znakov. V zvezi z dvema sestankoma ameriškega podtajnika NA BAVARSKEM JE ZAHODNONEMSKA VOJSKA IMELA OROŽNE VAJE... Drugi, žal, konkretnejši tudi atomsko oborožena Vse nekdanje omejitve so že mimo - V doglednem času bo štela že nad pol milijona mož - «Moč ognja» njene oborožitve pa je že sedaj prekoračila načrte 2e dolgo vrsto let se tako v Zahodni Nemčiji kot tudi po vsem Zahodu povsem načrtno poudarja tako imenovani zahodnonemški gospodarski čudež. Dežela, ki je bila do tal uničena, pravijo, se je povzpela na raven, ki ji jo upravičeno zavidajo- mnoge drža-, ve. Pri tem, seveda, ne po-, vedo, odkod in zakaj ta čudež, h kateremu so pripomogle tudi države, ki ji sedanje blagostanje zavidajo, ker so del svojega blagostanja žrtvovale, da bi v osrednji Evropi «ne zavladal komunizem«, pač pa poudarjajo le «čudež», ki da 2a ie zmožna le država, ki se razvija v ((svobodnem svetu«. In ko poudarjajo in poveličujejo ta «čudež», nikoli ne omenijo nekega drugega vse bolj konkretnega, zato tem bolj žalostnega čudeža, kateremu priča je ves svet. Čudež pravzaprav ne more biti žalosten, kot smo rekli, in vendar je ta zahodnongpišk.i čudež strahotno žalosten, takšen, da vzbuia strah. Za ponovno rojstvo zahod-nonemške države se jemlje leto 1949. Res je, da so tudi prej v Zahodni Nemčiji imeli precej oblasti v rokah Nemci sami, toda poveljstva zahodnih zaveznikov so ven- darle vršila nad temi oblastmi kontrolo, ki pa se je postopoma vedno bolj razblinjala, dokler niso vse prepustili Adenauerju in njegovim. In tedaj se je našlo tudi opravičilo, da se je začela Zahodna Nemčija vključevati v itisto ogrodje zahodnega sveta, ki se kliče NATO, ((svobodni- svet«, ((trdnjava antikomunizma« • itd. Od začetka se je Zahodna Nemčija oglašala sicer bolj previdno in sam sedanji o-brambni minister Strauss je bil nekoč «velik pacifist« in je rekel, da si bo pustil raje odsekati roko, kot da bi pri- Tipični prusjanski izraz sedanjega »demokratičnega« zapadnonemškega vojaka Vv|1e L.'* n tSe Podre- l,S t ®ljiče ” °dnosu katero je ko nastan- il >Zko’ i ln°l°niia' , stransko kV h« ,n J njegovih i,/li „ ^ do>„ Jetije. To \ °t>o Potenj i v t ra ko Hamlet za- l c Le ma8az>- i* jg-^nte ®atl°n Mondiale V' Nt1mereptembre-Ofto- X. mer° special: Les 7.30: Radio Trst A Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak, pisani odmevi naših dni; ’ 13.30: Glasba Po željah; 17.00: Za prijeten uvod, pri klavirju Franco Russo; 17.25: Pesem in ples; 18.15: Umet- nost, književnost in prireditve; 18,30: Mozart: Divertimen-to 'št. 2 v D-duru K. 131; 19.00: Sola in vzgoja: Ivan Theuer-schuh: ((Vztrajnost, pogum in dobra volja za začetek«; 19.15: Glasbe.li kalejdoskop; 2.0.00: Šport; 20.30: Gospodarstvo in delo; 20.45: Portret operne glasbe- 22.00: Novele 19. stoletja; '22.20: Romantična sonata; 22.45: V pariškem kabare- jo; Trst 12.25: Tretja stran; 14.20: Woir Ferrari — ((Štirje grobijani«; 15.20: Produkcija konzer-vatorija «G. Tartini« iz Trsta. Koper 7.15- Glasba za dobro jutro; 8 00- Prenos RL; 12..00: Glasba za vas; 13.40: Dragi spomini — orkester RTV Zagreb; 14.00: Odlomki iz operete ((Melodije srca«; 14.40: Zbor RTV Ljubljana; 15.10: Zabavna glasba; 15.30: Godba na pihala; 16.00: Ritmi za mlade; 16.30: Jugoslavija v svetu; 16 40: Odlomki iz oper; 17-40: Plesna glasba; 18.00: Prenos RL; 19.00: Orkestra Nin0 Impallomeni in Alberto Pizzigoni; 19.30: Prenos RL; 22.15: Ella Fitzgerald in orkester Chick Webb; Pesmi v ritmu; Petek, 13. oktobra 19ttl Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 7.00: Jutranje melodije; 8.30: Omnibus; 10.30: Veliki italijanski skladatelji — Mascagni; 11.00: Omnibus (II. del); 13.30: Orkester Angelini; 15.15: Poje Jula De Palma; 16.00: Program za otroke; 16.30: Kolesarska dirka po Jugu; 17.20: Pojeta Fausto Cigliano in Wil-ma De Angelis; 17.45: Klavir v jazzu; 19.30: Filmske in gledališke novosti; 20.00: Glasbeni album; 21.00: Simfonični koncert; 23.15: Orkester Borgonzi. II. program 9.00: Jutranje melodije; 10.00: Pesmi v špiritu; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.00: Deklica ob 13. predstavlja; 14.00: Naši pevci; 15.00: Oddaja posvečena Maxu Steinerju; 16.00: Program ob štirih; 17.00: Strani iz albuma; 17.30: «Bolj roza kot rumeno«; 18.50: Samo glasba- 20.30: »Vesela pot« — opereta 0d Dunaja do Broadwaya; 21.45: Pesmi «Canzonissime». Mozartom; 10.15: Radi bi vas zabavali; 11.00: Štirje samo- spevi Cirila Preglja; 11.10; ((Jesenska pesem« — Bravničarjeve skladbe za violino in za klavir; 11.30: Karol Pahor: Diver--timento za pihalni trio; 11.40: Operetna glasba; 12.00: Boris Frank predstavlja svoj novi ansambel; 12.25: Melodije za opoldne; 13.30: Pihalni orke- ster LM: 13.45: Sopranistka Ma-do Robin; 14.35: Majhni ansambli; 15.40: Poje Komorni zbor RTV Ljubljana; 16.00: Športni tednik; 16.20: Zvočna mavrica; 17.15: Koncert za vas; 18.00: Ansambel Jožeta Privška; 18.15: Narodna glasba iz Južne Amerike; 20.00: Zabavni orkester Alfred Scholz; 20.15: Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30: Iz del Antonina Dvoraka; 21.15: Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15: Godala v noči; 22.35: Moderna plesna glasba; 22.50: Literarni nokturno 23.05: Stara in moderna Anglija — v zvočnem zrcalu; 23.54: Giambattista Martini: Melodija za violino in klavir. 22.35: III. program 17.00- Francoska komorna lirika; 20.00: Vsakovečerni koncert; 21.30: Plrandello — obnovitev italijanskega odra; 22.20: Skladbe Carla Szymanowskega; 23.20: Poslovilni koncert. Slovenija 8.05: Glasba ob delu; 8.30: Anton Lajovic: Pesem jeseni, simfonična pesnitev; 9.15: Trio Reisner; 9.25: Petintrideset minut z VVolfgangom Amadeom Ital. televizija 12.30: Prenos športnega dogodka v evroviziji; 17.30: TV za otroke; 18.00: Nikoli ni prepozno; 18.30: Dnevnik; 18.45: Osebnost; 19.30: Pisma TV; 19.45: Stiriglasno; 20.30: Dnevnik; 21.15: «V iskanju sreče« — radijska komedija; 23.25: TV dnevnik. Jug. televizija 20.00: TV dnevnik; 20.15: Prenos iz gledališča. jel za strelno orožje, dočim je sedanji zahodnoberlinski župan Brandt v posebni knjigi zvračal odgovornost za pokol v drugi svetovni vojni na vse nemško ljudstvo z redkimi izjemami. Zahodni zavezniki pa so z Zahodno Nerpčijo . imeli,,, drugačne načrte, ki pa jih Nemcem ni bilo «v,sjlitijCxin 23. oktobra 5.1964 so^ Bonnu «dovolili» nekoliko več s.vo-.bode v organiziranju lastne vojske. Tedaj se je zahodnonemški kancler s podpisom Pariških spo.t$zjjmov sicer obvezal, da ZaKd-dna Nemčija ne bo na svojega ozemlju izdelovala določenih vrst orožja, kot n. pr. atomskega, kemične, ga in bakteriološkega orožja, nadalje raketnega orožja, vojnih ladij s tonažo nad tri tisoč ton, podmornic s tonažo nad 300 ton, strateških bombnikov itd. Toda to je že davna preteklost. Od tedaj je minilo sicer komaj sedem let, toda vojska Zahodne Nemčije je šla daleč preko teh ((omejitev« in namesto bivših okvirov določeni zahodni, predvsem vojaški krogi Zahodni Nemčiji na vse načine pomaga, jo, da sem čim bolje, čim močneje oboroži. Zahodna Nemčija se je bila n. pr. obvezala, da bo dala v NATO 172.000 vo-jakov suhozemne vojske, 64.000 vojakov za letalske sile in 24,000 vojakov za vojno mornarico. Neknadno so ji «do. volili« da bo do konca leta 1961 dosegla vojske 350.000 mož Angleški strokovnjak Liddel Hart je glede tega že pred časom zapisal sledeče: «Ko bo nemška vojska v teku 1961. leta izpopolnjena, bo štela 30 divizij in njeni efektivi bodo toliko vredni, kot vsi nacionalni efektivi držav NATO skupaj.« J Tudi te številke so danes, še pred koncčm.1961. leta, že zastarele. Število 350.000 vojakov je bilo že doseženo, računajo pa, da se pripravlja že vojska pol milijona vojakov, ker je poveljstvo, NATO je Zahodni Nemčiji ((naročilo« vojsko 550.000 mož. V Bonnu pa ni nobena, tajnost, da je cilj Zahodne Nemčije milijon vojakov. Tako imenovana, teritorialna milica pa je organizirana tako, da more v danem trenutku postaviti na noge vojsko treh milijonov mož. Iz tega sledi, da so ((omejitve« od 23. oktobra 1954 že zdavnaj zgodovina, saj smo že pred meseci brali, kako Zahodna Nemčija gradi vojne ladje s tonažo 6000 ton, podmornice, ki so daleč nad 300 ton, pred kratkim pa smo mogli iz nemški virov zvedeti, da grade v Zahodni Nemčiji ladjo «neznane opredelitve« na jedrski pogon. Te dni imajo na Bavarskem tudi vaje. Bundeswehr hoče pokazati, kaj ve in zmore. Kdor je tem orožnim vajam nekoliko od bliže sledil, je ostal ali ((navdušeno presenečen«, ali Pa ga je pretresla zona, posebno če se je spomnil Hitlerjeve vojske in jo primerjal s sedanjo Toda ne samo, da se je za-hodnonemška vojska številčno razvila. Prišlo ie tudi do ve- likih kakovostnih sprememb gre namreč za njeno sodobno oborožitev. Zahodna Nemčija n. pr. izdeluje rakete vrste streznim modernim orožjem, ne bo ni nič čudnega, če se zahodnonemški voditelji obnašajo tako izzivalno, kot se je «cobra». Sodelovala je pri fran. n. pr. predvčerajšnjim obnašal coskih atomskih poizkusih v Afriki, ima na razpolago atomske topove «F 1040 Starfigh-iter«, opremljena je z raketami- vrste «Honest John«, ((Mike«, ((Hercules«, ((Matador«, «Pershine» in «Polaris». Razpolaga z 220.000 častniki, . kar je dovolj za organiziranje voj ske, z enim milijonom mož. predsednik Luebke, ki ie v svojem govoru častnikom in funkcionarjem vojaške šole v Hamburgu med drugim rekel, da Je ((najbolj- aktiven odbor proti komunizmu prišel vprav od nemškega ljudstva«. Zal morajo to potrditi tudi milijoni sovjetskih državljanov. Ti častniki vodijo in vadijo vsako leto po 300.000 novih rekrutov.... In ta vojska, ki jo vodi 132 generalov, ki so nekoč služili Hitlerju, je po nemško organizirana. To se pravi, da je pripravljena do takšne preciznosti, da se z njo ne more kosati niti najbolje izvežbana vojska katerekoli zahodne dežele. V njeni službi je tudi vrsta zahodnonemške industrije, ki včasih sicer še ne proizvaja določenih vrst orožja, ki pa je pripravljena v vsakem trenutku začeti s proizvodnjo tudi tistih vrst orožja, ki jih razne obveznosti Nemčiji trenutno omejujejo. Seveda temelji sedanja o-borožitev zahodonemške vojske predvsem na orožju, ki ga dobivajo od zahodnega sveta, predvsem od ZDA. Glede atomske oborožitve n. pr. je bil obrambni minister Franz Joseph Strauss zelo odkritosrčen. Javno je izjavil, da je zahodnonemška vojska dobila 50 odstotkov potrebnega a-tomskega orožja, ki so ga zahodnonemški generali zahtevali in ki je ga je Bundestag o-dobril, od zunaj, »Preostalih 50 odstotkov pa bomo dobili v kratkem,« — je zaključil Strauss, Kakšna je oborožitev zahod. nonemške vojske »e da le pru bližno vedeti, naštevanje o-rožja pa bi bilo predolgo. Po-ieg tega smo glavne elemente oborožitve že omenili. Dejstvo je pa, ua zahodnonemška vojska trenutno sicer še ni dosegla efeativa 55U.000 vojakov, kolikor ji vodstvo NATO ((dovoljuje«, toda tako imenovana «moč ognja« njene o-borožitve je že za 50 odst. močnejša kot so jo predvidevali in z njo računali strategi NATO za tedaj, ko bo imela 550.000 mož. Ce k tej ogromni udarni sili zahodnonemške vojske dodamo še 150.000 mož VII. ameriške divizije, nadalje angleško zasedbeno in francosko vojsko, ki je razmeščenca po Zahodni Nemčiji z vsem u- koder so nacistične horde mo- rile in požigale skozi štiri leta zadnje vojne in isto more potrditi ves Balkan in malone pol sveta. W. K. Bowles, ki ju je in bo imel z ameriškimi veleposlanikih v Latinski Ameriki v Limi, prestolnici Peruja, in v San Joseju v Costarici, se opazovalci sprašujejo, kakšne zveze bi mogla ta dva sestanka imeti z nedavnim obiskom perujskega predsednika Pra-da v Washingtonu in, seveda, z novo kampanjo, ki so je ZDA začele proti Fidelu Castru. Mnogo dejstev je, ki o-pravičujejo zaskrbljenost, kajti mnogo dokazov je, da se je začela nova na široko organizirana kampanja pritiska proti Kubi. Najprej je perujski predsednik Minuel Prado predložil, naj se prizna begunska kubanska vlada. Tej je celo ponudil perujsko gostoljubje, da bi ji omogočil «umik» iz Miamija ji dal pečat latinskoameriške podpore. S tem bi ZDA^ne bile ((kompromitirane«, narodi latinskoameriških držav pa da bi se opredelili bolj proti begunski vladi kot pa v smeri vlade Fidela Castra. V «Beli knjigi« je govora tudi o potvorjenih dokumentih. Razširile so se namreč vesti, ki so prišle iz proti-castrovskih krogov, da so v Buenos Airesu in na Filipinih zajeli dokumente kubanskih diplomatov, ki ((dokazujejo«, da so ljudje Fidela Castra pripravljali v teh državah u-pore. Dokumenti, se trdi, so prišli iz kubanske ambasade v Buenos Airesu, od koder so bili ukradeni. Toda ti dokumenti so bili preveč na grobo potvorjeni, da bi jim mogli verjeti. V tej kampanji pa znajo služiti ali v Gorici še vedno skrčen učni čas, s katerim so prikrajšani učenci za nekaj dragocenih učnih ur dnevno. Neka organizacija je zato protestirala. Dejstvo je namreč, da je učni program zelo obsežen in je čas za študij že tako precej skopo odmerjen, če ga bodo še bolj krčili, bo to gotovo imelo negativne posledice pri končnih učnih uspehih. Zlasti je to škodljivo za dijake, ki prihajajo vsak dan s podeželja in ne vedo kaj bi počeli v takih prostih u-rah, ko pa prihajajo in odhajajo iz mesta po umiku, ki je določen za popoln šolski urnik. S Od danes do nedelje v Rimu Italija za Davisovpokal Televizija bo prenašala ves potek tri dni trajajočega dvoboja RIM, 12. — Jutri se bo začel na glavnem igrišču Foro Italico odločilni teniški dvoboj med Italijo in ZDA. Obe državni ekipi se bosta spoprijeli v finalu medconskega tekmovanja za Davisov pokal za pravico nastopa proti Avstraliji, ki hrani znano «posodo za so- iiiiiiiitHiiiiMfiiminiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiifiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiimmiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Izpred okrajnega sodišča Epilog trčenja Kolesarke v avtobus ATA v Štandrežu Izgnali so ga iz stanovanja in povrh bo moral plačati še globo in stroške •iiiiuniiiiiiiPiiiiiiiiiiiiiuniiiiii11!!'11""1"111 OD VČERAJ DO DANES KINO v GORICI CORSO. 17.15: ((Topli veter«, T. Donahue in C. Colbert. Ameriški barvni film. VERDI. 16.80: «Ekspres Bon- go», L. Harey in S. Lynz. Ci-nemascope, ameriški črnobeli film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. V1TTORIA. 17.30: »Udarec v tilnik«, J. Mayniel in B. Lier. Francoski črnobeli film. CENTRALE. 17.15: «Herkules osvoja Atlantico«, R. Park in F. Spain. Cinemascope, italijanskofrancoski barvni film. DEŽURNA*LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna KUER. NER, Korzo Italia št. 10, tel. 25-76. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici tiajvišjo temperaturo 22,6 stopinje ob 15.40, najnižjo 12,8 stopinje ob 6. uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 60 odstotkov. Okrajni sodnik dr. Rinaldi je imel včeraj na dnevnem iedu celo vrsto razprav, vendar pa je. v dopoldanskih lirah zaključil samo dve, nekaj pa jih je bilo iz enega ali drugega razloga odloženih. Pri prvi od obeh zaključenih razprav se je moral zagovarjati 54-letni Rajmond Kreševec, ki je doma iz Ste-verjana, sedaj pa stanuje v Gorici, Ul. Manzoni 37. Približno pred dvema letoma, dne 9. oktobra 1959, nekaj po 16. uri, je Kreševec, ki je šofer pri ATA, vozil mestni avtobus na progi št. 1 po Ul. sv. Mihaela v Štandre-žu. Bil je deževen dan. Ko sc je pripravljal, da bo zavil z vozilom na trg pred cerkvijo, kjer je končna postaja te proge, pa je privozila s kolesom po trgu od cerkve sem 17-letna Francesca Sanfilippo, po rodu s Sicilije. Hotela je s kolesom zaviti proti mestu, ko je v zadnjem trenutku zagledala avtobus, ki je prihajal s tiste strani. Ker je v eni roki držala odprt dežnik in tudi zavore pi’ kolesu niso delovale, je zadela s kolesom v avtobus, ki jo je povlekel, s seboj za kakšne tri metre, čeprav je šofer Najstarejši Slovenec Bepo Jusič iz Klinj v Beneški Sloveniji v družbi svojih otrok — Tonija in Tonine vozil zelo počasi in je avtobus takoj ustavil. Sanfilippo je pri padcu dobila poškodbo na levi strani brade ter se je morala zdraviti 15 dni. Včeraj so pri razpravi še enkrat proučili ves dogodek in po zaslišanju puč je sodnik razsodil, da Kreševec ni zagrešil kaznivega dejanja ker ni on povzročil nesreče, ter ga je zato oprostil. # # # Pri drugi razpravi je sedel na zatožni klopi 59-letni delavec Ernest Ipavec iz Gorice, Ul Brig. Pavia 58. Tožil ga je grof Formentini zaradi groženj in zmerjanja na javnem prostoru. Bilo je dne 6. junija letos, ko je zaradi sodnega izgona rioral zapustiti svoje stano vanje v Ul. Bahlla 15. Hiša je bila last dedičev po umrlem Marvinu, ki je zapustil v Gorici več starih hiš, katerih upravitelj je postal gcof Michele Formentini. V svoj-stvu upravitelja hiš je bil prisoten tudi pri izgonu Ipavca iz stanovanja. Takrat, je prišlo med obema tudi do prerekanja, zaradi katerega je Formentini vložil tožno proti Ipavcu. Obtoženec je bil izgnan iz stanovanja, ker ni plačeval najemnine, sam pa ie izjavil, da so ostali njemu dolžni za napravljena dela dediči Mar-vina odnosno upravnik For-mtntini še mnogo več, kot pa je on dolgoval za stanovanje. Dejal je tudi, da ga je upravnik prvi začel zmerjati. Zastopnik tožilca odv. Pe-droni je zahteval kazen za obtoženca in poleg tega se 100.000 lir za stroške tožite-lja, ki naj bi jih po njegovi izjavi namenil za dobrodelne namene (obtoženec sam, ki je še dolžan v sanatoriju cskrbovalnino, bi bil sam naj bolj potreben take dobroJcl-nosii). Obtoženca je brai.il odv. Sfiligoj, ki je poudaril, da je imel Ipavec pravico priti gati si svoj zaslužek od najemnine, ki jo je dolgoval ter pojasnil, da je imel istočasno v teku dva postopka za izgon, od katerih je eden še v teku, čeprav je Ipavec že pred meseci zapustil omenjeno stanovanje. Sodnik je končno razsodil spo tako, da je obsodil Ipavca ra plačilo globe v znesku 21.000 lir, plačilo 20.000 lir to-žitelju in 21.600 lir pa za nagrado tožiteljevemu odvetniku. To za žaljive besede, medtem ko je sodnik zavrnil obtožbo zaradi groženj. Sodnik dr. Rinaldi, zapisnikar Smet. Pogajanja za delavce tekstilne stroke Tajništvo Delavske zbornice sporoča, da so se pogajanja za obnovo vsedržavne delovne pogodbe za delavce, ki izdelujejo umetne tkanine, začela včeraj v Rimu in bodo trajala še danes. Pogajanja se tičejo delavcev oddelka za izdelovanje umetnih vlaken v Podgori. Tečaj za šiv Na pobudo ministrstva za delu in socialno skrbstvo bodo odprli v Ul. Mameli, kjer ima svoj sedež center CIF, poieben tečaj za šivilje. Udeležijo se ga lahko dekleta in žene v starosti od 16 do 40 lot. Tečaj je brezplačen irj bo trajal osem mesecev. Vršil se bo v dveh izmenah, zjutraj in popoldne in za vsako izmeno bodo sprejeli največ 20 učenk. Vpisovanje se vrši na sedežu Centra v Ul. Mameli cb do.avnikih od 9. do 12. in od 15. do 19. ure. Delovna obleka se mu je vnela Opekline 1. in 2. stopnje na levi podlakti in desni roki je dobil 31-letni mehanik Marcel lo Čaudek, stanujoč v Gorici, Ul. Colonia 6. Čaudek, ki dela pri Cusu-linu, je delal pri nekem avtomobilu, kjer se mu je delovna obleka nasičila z bencinskimi hlapi. Namesto da bi počakal, da bi se razkadili, je šel k nekemu varilcu. Hlap* sc se vneli in zažgali tudi obleko. Dasiravno je sam in delavci, ki delajo z njim, ogenj hitro pogasili, se je vseeno o-pekel, tako da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo okrevanja v 15 dneh. Nezgoda kolesarke Ob 7.30 so z avtomobilom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico 55-letno Judito Primožič z Oslavja, Kvota štev. 1. Ugotovili so ji udarec v glavo, rane na desni strani čela ter poškodbe na kolenih in rokah. Pridržali so jo na zdravljenju s prognozo okreva, r.ja v 8 dneh. Žensko so odpeljali v bolnišnico zaradi ran, ki jih je dobila pri padcu s kolesa, ko se je peljala na delo lato« kakor pikro imenujejo veliki pokal. Zadnje srečanje za posest Davisovega pokala bo od 25. do 28. decembra letos v Melbournu. Italijansko moštvo gre v borbo kot favorit in če bo premagalo ameriškega, se ne bo moglo več govoriti kot lani, o sreči. Letos imajo na svoji strani dve prednosti: prvič bodo igrali na peščenem igrišču, kjer se bolje znajdejo in drugič bodo nastopili pred lastnimi navijači, kar je ogromnega pomena. Vrhutega bodo imeli kot nasprotnika nepopolno a-meriško ekipo, ki bo morala igrati brez najboljšega Mac Kinleya in njemu enakovrednega Bartzena. Zato bodo A-meričani poslali v borbo proti Italiji Reeda in Douglasa v singlu in zelo verjetno Della ter Douglasa v doublu. Ne moremo reči, da sta MacKinley in Bartzen nepremagljiva, toda dejstvo je, da bi bila naloga Italijanov proti njima mnogo težja. Izvedenci so mnenja, da zmaga ne bo ušla Italijanom in nekateri so celo prepričani, da bodo ostali igralci iz onstran Oceana na ničli. To bo verjetno nekoliko pretirano, ker je znano, da so Američani v dobri formi in so brez dvoma veliko boljši kot v začetku turneje po Evropi. Tehtnica se torej nagiblje na stran Italijanov pod pogojem seveda, tako je pripomnil menažer domačega moštva Drobny, da ne podcenjujejo nasprotnikov. Drob-ny je dodal, da je dobro pripravil Italijane, ki bi morali biti najmočnejši v doublu. Nekateri so nasprotnega mnenja in to zaradi poškodbe Sirole. ki ga je prisilila na dolg počitek. Juiri se bo prvo srečanje začelo ob 12.30 z igro posameznikov Douglas-Gardini. Po tem dvoboju bosta stopila na igrišče Reed in Pietrangeli, ki bosta zaključila spored prvega dne. V soboto bo igra parov, v nedeljo pa bo zadnji dan s ponovno igro posameznikov. Kdo bo šel v Avstralijo, da bi ogrožal posest pokala tamkajšnji močni ekipi? Bo treba čakati na odgovor nedeljskih srečanj? Večina izvedencev je nasprotnega mnenja. Danes so igralci obeh ekip še rahlo trenirali, popoldne pa s« posvetili počitku. Kot je znano bo televizija prenašala ves potek dvoboja. ATLETIKA MUENCHEN, 12. — V treh dneh je Dieter Urbach že drugič izboljšal z metom - 18,28 m nemški rekord v krogli. Prejšnji je bil 18,08 m. MILAN, 12. — Tako Loj kot Perkins se vestno pripravljata za dvoboj, ki bo 21. t. m. za naslov prvaka welter junior kategorije. Loi se je že popolnoma opomogel od obolelosti, zaradi katere je zahteval in tudi dosegel preložitev srečanja. Crnopolti izzivač svetovnega prvaka je danes počival. Ob uri, ko je po navadi vstajal, je bil Perkins še vedno v po- stelji in to iz loga, da se ne bi varnemu Italijan0 P g# To bi ga lahko Perkins tega noce danes ni dotakn’ Sprehajal se je sa . stu. popoldne pa se pj f predstave v cirkus0- ^ dalje pa bo Amerl . no nadaljeval s tie ^ sliki: Perkins ob Milan. pi# aiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiinK11111 fli>1 Včeraj z letalom iz Fiumicina Italijanska reprezentanca odpotovala v Tel Aviv VATERPOLO V _ Po včerajšnjem danes nadaljeval,/ Prvi TURIN, narodnega lu, ki ga i?. -ri’; A turnin3 jpo* prir.e jeli' je Nogometaši bodo v nedeljo nastopili proti Izraelu RIM, 12. — Italijanska nogometna reprezentanca je danes popoldne odpotovala z letalom v Tel Aviv. Poleg voditeljev in predstavnikov nogometne zveze je odpotovalo v Izrael 15 igralcev. Pred odhodom so se igralci reprezentance, ki bodo v nedeljo nastopili v okviru izločilnega kola turnirja za svetovno nogometno prvenstvo, udeležili zakuske, ki jo je jim priredila letalska družba, katere so se Italijani poslužili za potovanje v Izrael. Tehnični vodja ekipe Gio- iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniNiii Zadnja etapna dirka sezone 72 kolesarjev tri dni po jugu Danes začetek, v nedeljo pa zaključek dirke CASSINO, 12. — Jutri se bo začela zadnja mednarodna etapna kolesarska dirka letošnje sezone »Tri dni po jugu«. Proga bo dolga 475,4 km, od katerih bo 12,2 km vzponske vožnje na kronometer. Dirka bo trajala tri dni s šestimi poletapami, ki jih bo- do prevozili po naslednjem sporedu: v petek: Cassino - Capracot- ta (107,5 km) in Capracotta-Esercia (100,1 km) v soboto: Campobasso - Ter-moli (100,4 km) in Termoli-Campobasso (91,9 km) v nedeljo: Campitello Matese -San Massimo, vzponska vožnja na kronometer za posameznike (12,5 km) in Boiano-Campobasso (62 3 km). Za dirko se je prijavilo 12 ekip po šest kolesarjev. Tako bodo na startu klubi Bianchi, Atala, Fides, Gazzola, Ghigi, Ignis. Legnano. Molteni, Phil-co, San Pellegrino, Torpado in VOV. Skupno se bo te tri dni trajajoče dirke po pokrajini Molise udeležilo 72 kolesarjev. Na startu bo tudi Nencini, ki je sklenil mir s tehničnim vodjem njegove ekipe. Nencini in Proietti sta se namreč sprla pred dirko po Laziu, a danes sta se zopet sprijateljila. Brez dvoma je Nencini glav. nj favorit za zmago, pa čeprav ne smtmo pozabiti na Gaula, ki ima zaradi številnih in napornih vzponov izredno priložnost, da se po zadnjih neuspehih ponovno povzpne na mesto, ki mu je pred leti pripadlo. Eno je gotovo, da bo borba ostra in da bodo posebno mlade sile skušale izpodriniti že priletne kolesarje, ki skoraj pripadajo preteklosti. Bodočnost je namreč v rokah mladih nadebudnih predstavnikov kolesarskega športa. vanni Ferrari je pred odhodom najavil postavo, ki bo šla na igrišče. Ta je naslednja: Buffon Losi Castelletti Trapattoni Maldini Bolchi Lojacono Sivori Mora Altafini Corso Ce Castelletti zaradi poškodbe ne bi mogel igrati, bi ga nadomestil Robotti, ki je skupno z Angelillom, Emolijem in Sart.ijem odpotoval v svojstvu rezerve v Tel Aviv. Ferrari je izjavil, da so vsi igralci v najboljši formi, zaradi česar bi morali tudi odit; kot zmagovalci iz borbe z Izraelci. Tega so igralci prepričani in prav zato so tudi optimistično razpoloženi. Moštvo je sestavljeno iz že znanih in tudi že večkrat preizkušenih igralcev. Edini novinec v plavem drssu državne reprezentance je milanski srednji napadalec «o-riundo« Altafmi, ki je izjavil, da je srečen in miren ter da upa na dobro igro. CHARLEROI, 12. — Belgijsko moštvo prve lige 01ympic je preteklo noč premagalo z 8:2 (4:1) italijansko enajstori-co, ki so jo sestavljali štirje igralci toskanskih moštev in 7 iz Padove. OBVESTILO SZ BOR Ker je včeraj odpadel trening odbojke za moške, bo ta v soboto ob 14. uri za vse člane prve ekipe in še posebej za nasUdnje juniorje: Vitez, Škrinjar, S. in W. Veljak, Drasič, Pertot in Orel. Trening za dekleta pa bo v nedeljo cd 10. dalje. ure odbor »Italia 61* fJt UU1 ttildua •« ju' mi. Na čelu lestvice ska pred JugoslaVJ0 ^ Bo ostal ta vrstm menjen tudi P° P . ,$1 lu tekmovanja-' 1 jjfjPš Cjj da bo Madžarska ^ v, vo mesto, kar bi ciU, dosego žila. Za uua**»- ^ zadostuje samo en rezultat, do kat^no, težko priti se P0’ y A Madžarji pokaza" p0, odlično in hitro tS neumornih m i*m ‘ ' plavalcev. Sicer J '.o Jugoslovani oSr ttv ga mesta, medtem ko ' jam popolnoma borbe. izlo* časni v zaključn'h da, se boje ' ra gol in so točni v podajanj:"- ^ $ dl tega do danes priti do uspeha. RUGSi-^fi.. - Zvezni RIM, 12. - tfL lijanske zyeze »j -nes sestavil ga prvenstva A >fr pe so razd2l"i,e)vv0 sej,/ skupine, čelo 22. t. m ekipa vsake skup-^s-",; la v nižio tekm0 „ V *a i ne ,-jUFj la v nižjo ju Elitnega prven»' se bo udeleži-a nO.> ekipa Fiamma. B skupini s^p.P?0!!)#^' / RN, z videmskim . j« Feltrom. Benetka’ CUS iz Florence t gaif i BOSTON, 12. „ boksarskih srečan ti j ja vil. u vermann je vratno srečanje * orijtj naslov srednje T«| sedanjim Prvai">Brit*' F. Downesom (Veh ? Američanom ^ go*1 jem 20. januarja Xtlkt£v RIM, 12. - ,r,-zVeZe 'ji tletske *jj». L ®er. ( bodočnosti sPoatU ntan*0';/ lijanskih repre - o lijanske a vabilo Livia ukora je pri ga obnašanja vaka, ki je sP°' sodelovanje na četka u . mi""., n Italijo in P°lisk°'tudi ^ j« premislil in Je IVAN CANKAR it c* iditnrit II. Fanny da so se -videle do komolcev lahti, ki so bile okrogle in še bolj bele nego krilo ali čipke ob vratu. Na prsih je imela veliko rožo, kakršne Francka še ni videla, na zapesti se je svetila zlata zapestnica. Obraza se je Francka prestrašila; lep je bil, kakor mu ni enakega na svetu, oči so se lesketale čudno, da bi se Francka zgrudila, če bi se sovražno ozrle nanjo, in kadar se je zasmejala, se je Francka stresla. Lasje so bili črni in so padali ob čelu čez ušesa. Dama je prišla, stopila je k mizici, kjer so bile rože, sklonila se je k rožam, a nato se je okrenila in se je tiho nasmehnila. Prišel je on. Francka se je spela na prste, pritisnila je obraz ob raskavi zid in je strmela z velikimi očmi; roke je bila skrčila in prsti so se zasadili v steno; lica so ji splahnela hipoma in so bila sivobleda. Francka je bila trudna in vsa premočena, ko je prišla domov. Lasje so se sprijemali na čelu in na vratu, v život ji je bilo mraz in zobje so šklepetali. Slekla se je in je legla. Ali komaj je zatisnila oči, jo je obšel velik strah in vzdignila se je v postelji. Nekaj se je zlobno zasmejalo čisto blizu, prišlo je k njej in jo je pahnilo surovo. Opravila se je hitro in je odprla duri. Stopala je v temi oprezno in tiho po, veži, potem po lesenih vegastih stopnicah na podstrešje. Tam je bila noč; razprostrla je roke, hodila je varno, zadela se je in je nekaj prevrnila. Trepetala je kakor v mrzlici, ko se je bližala malemu okroglemu oknu, iz katerega je prihajala bleda svetloba. Spela se je in je gledala. Videla je visoko, razsvetljeno, nezagmjeno okno in skozi okno veliko, gosposko opravljeno sobo. Tla so bila s temnimi preprogami pogrnjena, luč je prihajala od zgoraj — pač od svetilke, ki je visela na stropu in ki je Francka ni videla in jasna, belorožasta svetloba je lila na mehke žametne stole, na široko zofo, na mizo, kjer so bile rože, in na preproge. Nato je prišla ozka senca, šinila je naglo po preprogi ter se vzdienila na steni. Lepa dama je bila, gosposko oDlečena: krilo je bilo lepo in dolgo, a rokavi so zelo široki in kratki, tako Stopil je k njej in jo je poljubil in nato sta sedla na zofo, čisto blizu drug k drugemu in pritiskal jo je k sebi. Govorila sta in sta se smejala, od srca. tako da je Francka slišala zvonke glasove. Vsesala se je v njuna obraza in razdalja se je ožila, razsvetljena soba je prihajala bliže in tako sta sedela čisto pred njo, poljubavala sta se čisto pred njo, da bi ju dosegla, če bi iztegnila roko. O njej sta govorila, veselo in razposajeno, gledala sta k njej gor in sta se smejala. «Imel sem tukaj dekleta, ki sem se izprehajal z njo ob vodi, vsak večer — topli večeri so bili in luna je sijala. Dekle je bilo neumno, vse umazano in raztrgano.« »Kaj sem ti storila?« je prosila Francka, ali on se je smejal in je pripovedoval dalje. »Vsa raztrgana je bila, bose — kakšne velike blatne noge! — in roke je imela vse rdeče in raskave. Prišel sem dol k vodi — tam je tiho in prijetno, draga — in komaj sem jo ugledal, že mi je ovila roko okoli vratu —> «Oprosti, da sem te ljubila!« je prosila Francka. »In nekoč je šla z mano, kakor pokoren psiček je taplja-la za mano —- da bi jo ti videla, o draga, smejala bi se do solz — in našemil sem jo po svoji razposajeni volji in tako je sedela tam cele dolge ure in je gledala name tako neumno zaljubljeno — o, da bi jo videla, draga! Jaz pa sem se igral z njo in zdaj sem jo sunil stran —» Francko je zabolelo, kakor da bi jo bil udaril s pestjo v obraz in po životu, in stokala je; ustnice so bile odprte, brezbarvne. Ali kmalu sta utihnila, le časih sta si zašepetala, nasmehnila se nalahko in gledala sta si v oči... Takrat pa je Francka vzkriknila in kri ji je oledenela; strašen je bil njegov obraz, oduren, zloben, motne oči so gledale kakor oči morilca, ko se je sklonil k dami in, ko je potem vstal, stopil na sredo sobe ter vzdignil roko k svetilki, ki je visela od stropa... Francka je vzkriknila — naravnost k njej se je bil ozrl skozi okno — omahnila je ter hotela bežati. Ali pred njo so se zasvetile iz teme zelene oči, koščena roka se je iztegnila proti njej in jo je udarila po obrazu. «Ne vpij, ne vpij, daj mi miru... Kako bijejo in kriče, po glavi me bijejo... o! Dajte mi miru!« Francka je hitela po stopnicah dol, v svojo izbo, prižgala je luč, obula si je čevlje in si ogrnila ruto, v culo je spravila obleko. Roke so se ji tresle, da so ji padale stvari na tla, v njenih licih ni bilo niti kapljice krvi in ječala je polglasno. Prekrižala se je pred vrati in potem je bežala po klancu. Noč je bila hladna, oblaki so se podili po nebu in samo za hip je zasijala časih mesečina, kakor da bi se bilo zablisnilo. Cesta je bila blatna, vsečez z lužami pokrita. Ko je šla čez most, jo je prestrašilo zamolklo bobnenje spodaj in prekrižala se je vdrugič pred znamenjem sredi mostu. Zavila je s ceste in hitela po ilovnatih spolzkih stezah preko travnikov,; čevlji so se ji vdirali skoro do gležnjev v razmočeno prst; vzdignilo se je nenadoma nekaj velikega, črnega — samoten kozolec, prazen in polrazpal, je stal sredi travnika. Hladen veter je pihal, oblaki so leteli naglo, vstajali so na vzhodu, razpadali kakor preperelo sivo platno ter se spajali / sredi neba v velike bežeče plasti. e0 f Francka je preskočila jarek in je prišla na v ^ * Hodila je laže, ker je bila cesta zmita in na in gladka, samo mestoma posuta s kamenjem- so V *------------_* .. _ v jr* je zmerom bolj, oblaki so prepregli že vse nebo - gJ1( tenkih, poševnih curkih. Francka je hodila & , prijetno ji je bilo, ko ji je umival vroči obraz-tegnil veter, usulo se je močneje in cel k°reCef!ta a , pljusknil v lica. Stopala je hitro; kadar se je c se je spustila v tek... oStU| V tistem trenutku, ko se Je bil ozrl nanjo * zlobnim pogledom, se je vsekalo v njeno srce0gg& nohtovi in ni več izpustilo. Ni bila žalost, nič >eu p 1 D* iii >CU IhJfUoiilU. Il i Uliti /jclIUo b, ** jd 'Ijp £ kega ni bilo v tej bolečini — neizmeren strahgi3 Kfl u pred nečim hudobnim in grdim, tako da ni ' ^ prositi — pokleknila bi, iztegnila roke in Priča bežati, domov, v va^ jC la je, da ostane samo eno sedi mati v izbi in se kadi na mizi vroča kava se m mirno in toplo... Zasadilo se ji je bilo v srce ^ ^ zmerom bolj globoko, rilo je z nohtovi po g0,1 0d tlV!: gorki krvi in Francka se je tresla od groze i" bežala je in je komaj čutila utrujenost. Pot ie zmerom navzdol in navkreber, brez konca. Iz samo črno drevje, ki je šumelo in vztrepetalo ’ samotna koča — zatulil je pes in umolknil " tč J ca za voznike, luč je gledala skozi okno z dr r som, živega glasu ni bilo, samo dež je trkal na M&r pa je lilo in v jarku, ki ga je bila izglobila P° hišo, je žuborela voda. (Nadaljevanje sledi1