T Knjižnica sp 0 ZASAVC 2005 362(497.12 Zaaor je ob Savi) ŠTEVILKA 5, LETNIK 15 17. 03. 2005, CENA 270 SIT 0081767,5 KNJIŽNICA TONETA UL. 1. JUNIJA 19 1420 POGOVOR S STROKO ZA MAME ALI SMODILI POMLADNI ŠPORTI ZALOŠKE SALAME ( PRVEGA APRIL&S6 ZAGORJE, TRŽNICA POD URO (03) 56 - 25 - 430 TRBOVLJE, TRG SVOBODE 20 (03) 56 - 25 - 432 ODPIRALNI ČAS:8h-19h SOBOTA:8h -13h VLJUDNO VABLJENI! Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi tel.:03 56 64 729, fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mašanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Goodyear, Dunlop, Kumho, Sava, Fulda Akcija ZE IMATE NOVE GUME? PRAVOČASNO Sl ZAGOTOVITE POPUST IN PLAČILO NA OBROKE Mazda ima 3-letno garancijo na motor in dele, 12-letno na prerjavenje, 3-letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačila. Uradna poraba gonva oglaševanih modelov 4.5-10.8 1/190 km. uradna emis^a C02 119-257 g/km FOTO WEISS Trbovlje /1896% 1 1996 S F=W AKCIJA !!! AKCIJA !!! AKCIJA !!! AKCIJA!!! DIGI FOTKE 10x14 po e-mailu: foto.weiss@siol.net samo 48 SIT (akcijska cena velja od 20.1. do 20. 2. 2005 -posamezen mail do 10MB) IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ FILMOV V POL URE !!! Ob razvijanju dveh filmov in izdelavi fotografij darilo film 36 posnetkov! POPUSTI ZA SKLAB IN KLUB B !!!! DIGITALNI FOTOAPARATI PO NAJUGODNEJŠIH CENAH !!! KREDIT 3-24 MESECEV UREDIMO V POLL RE !!! ODPRTO: NON-STOP 8-19h, SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115 MOŽNOST NAKUPA NA UGODEN KREDIT NAJVEČJA IZBIRA OBLEK ZA MATURANTE mupn SINCE 1925 Prodajalna Gosposka 3, Celje tel.: 03 490 04 90 Ob priložitvi kupona vam priznamo 1 0% popust! SKO, ZENSKO IN OTROŠKO SPODNJE PERILO, PIŽAME IRCTCK Prodajalna Cankarjeva 4, Celje tel.: 03 493 07 10 Ob priložitvi kupona vam priznamo 1 0% popust! UVODNIK Naša materinščina Na otroški strani Zasavca sem celih 15 let pisala mini uvodnike, kjer smo premlevali tekoče dogodke, mlade sem usmerjala k branju, rekreaciji,...in komentirala njihove sestavke. Tokrat bi se komentiranju ognila in zaplavala v vode, kjer imam še največ kilometrine - k jeziku. Pa še svetovni dan materinščine, ki je bil v zadnjih dneh februarja, je šel neopazno mimo nas. Jezik je večna tema, ki bo obstajala, dokler bomo obstajali Slovenci. In kakšen odnos imamo do svojega, maternega jezika? Sploh tisti, ki se z njim pojavljamo v javnosti. Omejimo se na lokalne pisne aktivnosti, ki se začnejo že s plakati. Največkrat ga lomijo pri imenih mesecev -pišejo jih z veliko... Izdaje raznih kronik ob obletnicah društev na srečo pišejo profesionalni novinarji. Zgodi pa se, da se kronike loti društveni veljak, ki v uvodu s ponosom oznanja: smo preprosti ljudje, zato naj bo preprost tudi jezik...Takšne pol pismene umetnije pa je težko prebavljati. Žalijo materinščino. O uradnih dopisih ne bi izgubljala besed. Spet zavisi jasnost izražanja in jezikovna pravilnost od odnosa avtorja do jezika. In lokalni časopisi? Če imajo denar in pozitiven odnos do jezika, si privoščijo lektorja. Poglejmo še v lastno skledo. Zasavc lektorja nikoli ni imel. Vedno je bilo zanj premalo časa in denarja. Zato je odvisno od posameznika, koliko si prizadevamo za spodobno jezikovno pravilnost... Prizadevamo pa si tudi za raznoliko in zanimivo vsebino. Priznajmo, da bi Zasavca pogrešali, če ga ne bi bilo... Fanči Moljk ^Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 040 267 411 E-mail: hruski@siol.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez -dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. KAZALO 0 KAZALO: stran: Brez komentarja (še kar) O obrtni zbornici Zagorje Steklarna Hrastnik je lastninila zakonito O Keltih na Kovku Športne strani Pogovor s strokovnjaki za mamice Društvene novice Zaloška salamijada Trojanska Dianina večerja Neskončna ljubezen Mefistova razmišljanja 42 NASLEDNJIČ SE SNIDEMO 31. MARCA 2005 naslovnica:, 20. marca ob 13.33 vrti''1 se zares začne pomlad 2005 FUNSTERC + PROBLEMATIKA ODDAJANJA PROSTOROV KI) SVOBODA V NAJEM Več občanov je izrazilo ogorčenje in razočaranje nad novico, da se v Domu svobode v Trbovljah do nadaljnjega koncerti za mlade ne bodo več odvijali. Za pojasnilo smo prosili lastnika prostorov, Kulturno društvo Svoboda Trbovlje. Dobili smo ustni odgovor, da je upravni odbor društva odločil, da koncertov do nadaljnjega zaradi škode v dvorani ne bo. Društvo smo danes prosili še za pisno pojasnilo, o katerem bomo obvestili javnost. Župan Občine Trbovlje Bogdan Barovič izraža veliko obžalovanje in razočaranje nad odnosom Kulturnega društva Svoboda Trbovlje do Mladinskega centra Trbovlje in do vseh mladih v Trbovljah. Občina Trbovlje je Kulturnemu društvu Svoboda pomagala v okviru svojih pristojnosti v naj večji možni meri. Vodstvo društva Svoboda je Občini Trbovlje in mladim dobro voljo in željo po sodelovanju poplačalo tako, da so mladinskemu centru onemogočili delo za in z mladimi. Sram me je, kot župana, da je Mladinski center Trbovlje moral prestaviti svoje aktivnosti v Kisovec, v občino Zagorje. Vsem mladim se opravičujem, da sem nemočen pri odločitvah lastnika Doma Svobode, Kulturnega društva Svoboda, in se zgražam nad njihovim odnosom do lastništva, do dela in do mladih. Sramotno je, da društvo denar prosjači pri občini, zaslužiti ga pa noče - prepoved dejavnosti mladinskega centra in mladih v Domu Svobode. Obljubljam, da bom storil vse, da se nikoli več ne zgodi, da bodo mladi iz Trbovelj morali svojo dejavnost izvajati v drugih občinah. S spoštovanjem do mladih Trboveljčank in Trboveljčanov, Bogdan BAROVIČ ŽUPAN Dodatno k telefonskemu povabilu dne 17.2. s strani gospoda Silva Andrejaša, tajnika KD Svoboda, vas na zahtevo tajnice, ki je klic sprejela, pisno vabim na sejo UO KD Svoboda Trbovlje, ki bo v torek, dne 1. marca ob 18.00 uri v sobi MePZ v prostorih Društva. Na sejo so vabljeni tudi gospa Polona Siter Drnovšek, direktorica JZ MC Trbovlje, in predstavniki medijev. Na seji bomo obravnavali odločitev UO o spremenjenem režimu oddajanja prostorov Društva v najem za potrebe družabnih in/ali drugačnih prireditev. Iz vašega sporočila za javnost z dne 11.2.05, s katerim sem bil kot predsednik Društva in UO seznanjen šele preko medijev, je razvidna vaša globoka, in zame nekoliko presenetljiva, zaskrbljenost za dogajanja v našem Društvu. Videti je, da je tako kot za Društvo tudi za vas zadeva prioritetnega pomena. Verjamem, da ste, tako kot jaz (sem namreč samostojni podjetnik s celodnevnimi obveznostmi), prilagodili plan službenih opravil in da vaše udeležbe ne bo preprečilo službeno potovanje ali seja parlamenta. Zadnja dogajanja v zvezi s tem kažejo, da gre za številne nesporazume in različne interpretacije, ki bi se jim, zaradi interesa občanov -pretežno občine Trbovlje-, ki jim je naš Dom namenjen za ustvarjalno in poustvarjalno kulturno dejavnost ter za družabne in druge prireditve, v prihodnosti na vsak način radi izognili. Na ta način si bomo vsi zainteresirani, prihranili veliko časa, ki je, kot vemo - denar. In temu se verjetno ne bo nihče odrekel. Zagotovo kot deklarirani kulturnik razumete, kaj želim reči. Kultura je velikokrat bosa in če ji vsaj malo ne pomagamo, nam lahko, revica, še zmrzne. KD Svoboda Trbovlje Franc Grošelj - predsednik Društva in UO SPOROČILO ZA MEDIJE - SESTANEK S KD SVOBODA V torek, 1. marca so se ob 17.30 v Domu svobode v Trbovljah sestali predstavniki KD Svoboda, študentskega Kluba B (Metod Bajde, Peter Črnuta) , Občine Trbovlje (Branko Krevl) in Mladinskega centra Trbovlje (Andrej Sevšek, Polona Siter Drnovšek). Govorili so o škodi, ki je nastala v Domu svobode med prireditvami MCT-ja in Kluba B in o prihodnosti koncertov za mlade v tej stavbi. Sestanek sta posneli tudi obe lokalni televiziji (Trbovlje in Izlake). Dogovorili so se, da bodo (Klub B in MCT) financirali popravilo poškodovanega odra in (MCT) popravilo odpadlega opleska. Naj poudarimo, da MCT in Klub B nista te škode nikoli zanikala, le čakala sta na poziv KD Svobode, kdaj (s sredstvi razpisa) bodo prenovili celoten oder. Da bi natančno določili, kaj je čigava odgovornost se bodo po počitnicah, v ponedeljek, 7. marca 2005 dogovorili za sestanek, na katerem bodo pregledali zapisnike KD Svobode o škodi. Na vprašanje Polone Siter Drnovšek, ali MCT lahko v prihodnje še najame avlo Doma Svobode, so povedali, da so na seji 23. novembra 2004 sprejeli sklep, da opovedujejo gosptoljubje MCT-ju in da ta sklep še vedno drži. Nato je gospod Branko Krevl, člane KD Svoboda pozval, naj kljub vsemu o tem sklepu še enkrat premislijo. Predstavniki KD Svoboda so se nato zavezali, da bodo do konca marca 2005, MCT-ju sporočili, če da in pod kakšnimi pogoji bodo dali avlo v najem. Ob 20.00 so predstavniki MCT-ja in Kluba B zapustili sestanek, KD Svoboda in gospod Branko Krevl pa so nato razpravljali še o drugih temah. 'A' 17. sušeč 2005 IN KAKO NAPREJ? Koncertna dejavnost je eno pomembnejših področij MCT-ja. Če boste vprašali mlade, so ravno koncerti tisto, kar si najbolj želijo. Do nadaljnega bo MCT iskal druge lokacije za koncerte v Trbovljah. Že 19. marca gostimo zagrebško skupino Analena. Kje, bomo sporočili, ko bo znano. Jasno pa je, da ne Dom svobode, ne kakšen drug NAJET prostor ni idealen, saj je vsak koncert na najetih prostorih svojevrsten organizacijski, finančni in časovni podvig. Ne samo, da je treba datum rezervirati čimprej in pravočasno dobiti soglasje lastnika prostorov (ad hoc koncerti tako odpadejo). S pripravami je potrebno začeti že zgodaj popoldne, imeti celo ekipo za postavitev odra, ozvočenja in luči, najeti je potrebno več varnostnikov in podobno. Čisto nekaj drugega, kot če prideš, vklopiš in uživaš! Jasno je torej in naj povemo na glas, da mladi v Trbovljah in MCT potrebujemo SVOJ KLUBSKI PROSTOR in pri iskanju ustrezne lokacije računamo na pomoč Občine Trbovlje, dobrodošle pa bodo tudi ideje vseh ostalih. Trbovlje, 2. marec 2005 Mladinski center Trbovlje Kramarski sejem, ki ima na Dolu že stoletno tradicijo, je v četrtek, 10. marca 2005, presenetil sneg. Od petdesetih prijavljenih prodajalcev se jih nekaj ob obilnem sneženju kar obrnilo in odšlo domov. Vztrajali so tisti, kijih sneg ni motil: prodajalci orodja, suhe robe, in tisti, ki so si napravili streho nad glavo. Obiskovalcev je bilo vseeno kar precej in sredi dopoldneva je celo prenehalo snežiti. »Za nas, turistične organizatorje, pa je bilo vseeno živahno,« je povedala predsednica TD Hrastnik Mojca Greben. Že prejšnji večer so očistili prostor pred Dolanko, kjer so tudi letos postavili kramarski sejem. Zjutraj so bili na terenu že ob petih zjutraj. »Razmišljamo tudi o tem, kam bi prostor razširili ali pa prodajalce omejili,« je nadaljevala,« ker se jih prijavi vsako leto več...« Tiste, ki so odšli, bodo povabili na turistični cvetlični sejem, ki ga pripravljajo navadno v drugi polovici aprila. Slike in besedilo: Fand Moljk V petek, 25. marca 2005, pripravlja Pero Dimitrijevih dobrodelni koncert, namenjen Splošni bolnišnici Trbovlje in posvečen Materinskemu dnevu. Koncert bo v gledališki dvorani Delavskega doma ob 19.30. Cena vstopnice bo 1.500 tolarjev in vsi obiskovalci prejmejo kot darilo zgoščenko. Nastopili bodo: Elda Viler, AlešHadalin, Skupina VIS Društva upokojencev Trbovlje, Vokalna skupina Plavica, Folklorna skupina srbskega društva, Dole na buzuki z grško glasbo in Ausexunited. Vabimo vas, da se pridružite dobremu namenu in z nakupom kart za koncert pripomorete k zbiranju sredstev za sofinanciranje nabave respiratorja za potrebe oddelka intenzivne nege v Splošni bolnišnici Trbovlje. Zupan Bogdan Barovič 17. sušeč 2005 FUNSTERC H--------- USPEŠNO DELOVANJE DVI ZASAVJE Izlake, 11. 03. 2005. V hotelu Medijske toplice so imeli občni zbor člani Društva vojnih invalidov Zasavje, ki spadajo v eno izmed 15 regijskih organizacij Zveze društev vojnih invalidov Slovenije. Sečanja se je udeležil predsednik ZDVIS Ivan Pivk in tajnik ZDVIS Vlado Pegan. V imenu Zveze borcev Trbovlje je seji prisostvovala predsednica Marija Govejšek. Med prisotnimi sta bili tudi predstavnika ZB iz Hrastnika in Zagorja. Ottavio Savron je tokrat zastopal primorsko DVI. Primorski in zasavski vojni invalidi so že pred letom podpisali listino o pobratenju. V letu 2004 je DVI Zasavje pripravila za svoje člane številne športno rekreativne dejavnosti in razvedrilne programe ter izlete, ki so se jih vse leto 2004 množično udeleževali člani društva.Vse, ki se zaradi stopnje invalidnosti, bolezni ali starosti, ne zmorejo osebno udeleževati organiziranih programov druženja pa so posamezni člani društva obiskali na domu, se z njimi pogovorili, ter jim izročili skromna darila. Med drugim je društvo v letu 2004 za svoje člane omogočilo tudi kopanje v laških termalnih bazenih in obisk kulturnih prireditev v Ljubljani. V letu 2004 se je njihovo članstvo povečalo za okrog dvajset novih, mlajših članov. Pri finančnem poslovanju DVI Zasavje nadzorni odbor ni ugotovil nepravilnosti, saj so poslovali v skladu z zakonskimi in drugimi predpisi. Največja pridobitev društva v preteklem letu je zagotovo društveni prostor na Ulici 1. junija. V zgradbi, kjer je bila stara ambulanta, so ga dobili v najem od občine Trbovlje. Vodstvo društva lahko tam nemoteno in dobro deluje, članom društva pa je omogočeno prijetno druženje. Za nabavo opreme so s finančnimi sredstvi poskrbeli v ZDVIS in donatorji, obnovo prostora pa so opravili člani sami s prostovoljnim delom. V letu 2005 v društvu, poleg že ustaljenih aktivnosti, načrtujejo nakup računalniške opreme, ki bo namenjena potrebam društva in izobraževanju članov društva. Predsednik Zveze društev vojnih invalidov Slovenije Ivan Pivk je pohvalil delovanje DVI Zasavje in izrazil zaskrbljenost zaradi zmanjšanja sredstev za delovanje društev vojnih invalidov Slovenije v tekočem letu. »Čaka nas težko leto 2005, saj se bodo sredstva, namenjena za delovanje naših društev, drastično zmanjšala. Poleg tega nimamo nobene garancije, da bomo obljubljeno sploh dobili. Zato bodite v društvih previdni glede načrtovanja dejavnosti v tekočem letu. Izgube pri poslovanju si ne smemo privoščiti. Na žalost bo zmanjšanje finančnih sredstev najbolj prizadelo tiste naše člane, ki so v socialni stiski, saj bomo morali nekaterim finančno pomoč tudi odreči.« je v svojem nagovoru članom društva DVI Zasavje dejal predsednik ZDVIS Ivan Pivk. Ob zaključku občnega zbora je Marija Govejšek, predsednica ZB Trbovlje, prejela iz rok predsednika ZDVIS priznanje za vzorno sodelovanje ZB Trbovlje z DVI Zasavje. Slednje je tudi predlagalo podelitev priznanja ZB Trbovlje. Besedilo in slika: M.A.Š. »TA ZGORNJA« V četrtek, 10.marca2005, so v dolski ta zgornji trgovini, kot jo imenujejo krajani, praznovali šesti rojstni dan samopostrežne trgovine s prehrano. Pred tem so prodajali na FUNŠTERC Q) JE PRAZNOVALA klasični način tudi blago in druge izdelke. Sicer pa ima trgovina dolgoletno tradicijo, saj je delovala že pred prvo svetovno vojno. Obiskovalcem je postregla vodja trgovine Vika Strgaršek s torto, poizkušino izdelkov pa so imeli tudi nekateri dobavitelji. Besedilo in slika: Fanči Moljk PROSTORSKE TEŽAVE V ŠOLI Vodstvo Osnovne šole Tončke Čeč v Trbovljah je že večkrat predlagalo Občini Trbovlje, da bi se lotili dozidave obstoječega šolskega poslopje. To narekujejo vsakodnevne potrebe. V ta namen so že pripravili ustrezen projekt, ki pa ga zavoljo pomanjkanja denarja ne morejo realizirati. Ker Občina Trbovlje nima denarja, da bi se sama lotila te investicije, je podžupan Metod Kurent pred nedavnim posredoval pri Ministrstvu za šolstvo in šport z namenom, da bi to namenilo določena sredstva za uresničitev načrta. Obisk pa je pri tem ministrstvu izkoristil še za reševanje drugih odprtih vprašanj, ki se nanašajo na pokrivanje stroškov vrtcev v Trbovljah predvsem v pogledu vzdrževanja. Dokončno pa je treba rešiti tudi vprašanje lastništva nove športne dvorane Polaj. Obstaja upanje, da bodo ta odprta vprašanja v okviru danih možnosti rešena v doglednem času. T.L. DOLANKA -NEOSVOJLJIVA V soboto, S.marca 2005, je bila v nabito polni dvorani Dolanka razburljiva prvenstvena tekma v 1.B rokometni ligi. Pomerili sta se ekipi RK Dol TKI Hrastnik, četrti na lestvici in RD Ribnica, ki so prvi. Rezultat je bil izmeničen ves čas tekme, na koncu pa so Dolani zmagali 30 :28 (18 :17). Od sedem sedemmetrovk, kolikor je bilo prisojenih Dolanom, so jih realizirali pet. Največ golov za Dolane je dal Jernej Rantah - 9, ki je čez dva dni slavil svojo tridesetletnico. Zadnje minute so obiskovalci pričakali stoje - s ploskanjem. S to zmago so Dolani samo še za tri točke za drugim mestom, ki vodi v prvo ligo. Glede na to, da jih čakata še dve tekmi v domači dvorani, kjer so v zadnjih dveh letih premagali skoraj vse nasprotnike, imajo kar precej upanja za odlično uvrstitev na lestvici. Kot zanimivost dodajmo, da je bila ta tekma na nek način »oče proti sinu« ali obratno. Trener Dolanov Zdenko Mikulin iz Ribnice je bil namreč pred leti trener Ribničanov, kjer zdaj vidno vlogo v ekipi igra njegov sin... Besedilo: Fanči Moljk FUNSTERC + OBRTNA ZBORNICA ZAGORJE SE PREDSTAVI Območna obrtna zbornica Zagorje (OOZZ) sodi med manjše obrtne zbornice v Sloveniji. V zbornico je včlanjenih okrog 340 podjetnikov in podjetij, ki opravljajo obrtno ali obrti podobno dejavnost. Skupaj s svojimi zaposlenimi predstavljajo okrog 800 delovnih mest v občini Zagorje. .. j. Udeleženci strokovne ekskurzije po ogledu tovarne Audi. V OOZZ je nekaj t. i. dvojnih članov; to so podjetja, ki opravljajo obrtno in neobrtno dejavnost ter so zato po deležu opravljanja dejavnosti včlanjena v obrtno in gospodarsko zbornico. Najmočneje so zastopani avtoprevozniki, sledijo pa jim gradbinci (zidarji, pleskarji, inštalaterji, parketarji, krovci, kleparji, izvajalci zaključnih gradbenih del). Osnovne dejavnosti OOZZ so povezane z informiranjem, svetovanjem in izobraževanjem članov in njihovih zaposlenih. Obveščajo jih o aktualnih novostih na področju zakonodaje, organizirajo strokovne ekskurzije, na katerih si ogledajo različne sejme, podjetja, razstave, srečajo pa se tudi s podjetniki in poslovneži iz različnih okolij. Jože Ule, predsednik OOZZ (desno), potem ko je Jožetu Smrkolju (levo) podelil priznanje za 40 let registrirane obrtne dejavnosti. Smrkolj je obrtnik z najdaljšim obrtniškim stažem med člani OOZZ. Kot je dejal Jože Ule, predsednik OOZZ, so v letu 2004 izvedli veliko izobraževanj na temo davčne zakonodaje, delovnih razmerij, varstva okolja, prilagajanja vstopu v Evropsko unijo in pa tudi na temo zdravega načina prehranjevanja. Eden izmed ključnih projektov je bilo uvajanje standardov HACCP v živilsko in gostinsko dejavnost. To je bilo podprto z več izobraževanji in usposabljanji. Avtoprevozniki so imeli seminarje na temo spremembe zakona o prevozih v cestnem prometu in novosti evropske zakonodaje na področju dejavnosti prevoza. Za svoje člane mesečno organizirajo izobraževanja iz zdravja in varstva pri delu ter požarnega varstva, trenutno pa se dve skupini tečajnikov izpopolnjujeta v znanju angleškega in nemškega jezika. Izobraževanja in usposabljanja se financirajo večinoma iz sredstev OOZZ, Sklada za izobraževanje delavcev, del sredstev pa je v ta namen prispevala tudi Občina Zagorje. “Obrtniki smo lani dokazali, da razen svoje dejavnosti prisluhnemo tudi klicu dobrote,” je poudaril Ule. Na pobudo OOZZ so ob sodelovanju trboveljske in hrastniške zbornice izvedli 6. tekmovanje slikopleskarjev Slovenije, ki ga je organizirala OOZ Ptuj. To je bila v bistvu humanitarna akcija, s katero so polepšali prostore internega in delno kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Trbovlje. Material in orodje za pleskanje so prispevali sponzorji in donatorji, delo pa so brezplačno opravili slikopleskarji iz različnih koncev Slovenije. “Veseli smo, da seje akcije udeležilo več zasavskih slikopleskarjev in da so prvič sodelovali tudi domači sponzorji. Celotna vrednost projekta je bila ocenjena na dobrih 8 milijonov tolarjev,” je še pristavil Ule. Poleg tega je OOZZ v letu 2004 za sprostitev in zdravstveno preventivo svojih članov in njihovih zaposlenih kupila počitniški apartma v Termah Olimia v Podčetrtku. “V ta namen je zbornica zelo racionalno zbirala sredstva več let. Veseli smo, ker je apartma dobro zaseden,” pravi Ule. Za leto 2005 imajo podoben program dela kot lani, ki ga bodo ustrezno prilagajali potrebam članstva. Pričeli se bodo pripravljati na obletnici OOZZ. V okviru praznovanja bodo pripravili razstavo izdelkov in storitev svojih članov, katalog članov, aktualne okrogle mize in predavanja, predstavitev obrtnih poklicev in zbor obrtnikov z družabnim srečanjem. Letos namreč mineva 40 let, odkar se je Obrtno društvo Zagorje preimenovalo v Društvo zasebnih obrtnikov in gostincev Zagorje ob Savi. Mineva pa tudi 20 let od ustanovitve Obrtnega združenja Zagorje kot samostojne pravne osebe. Slednje se je leta 1991 preimenovalo v Obrtno zbornico Zagorje, od leta 1995 pa se imenuje Območna obrtna zbornica Zagorje. Članstvo v obrtni zbornici je obvezno za podjetja, ki opravljajo obrtno ali obrti podobno dejavnost v skladu z obrtnim zakonom, ki je bil sprejet leta 1994, spremenjen in dopolnjen pa v februarju 2004. Članarina OOZZ znaša od 2,8 % najnižje zavarovalne osnove za polno pokojninsko dobo do največ dvakratnika najnižje zavarovalne osnove. Odvisna je od poslovne uspešnosti člana. V OOZZ se zavedajo, zatrjuje njen predsednik, da so v službi članstva. “V vseh pogledih želi dati zbornica svojim članom čimveč.” Ule poziva člane na sestankih, srečanjih in v obvestilih, naj izrazijo pobude, predloge in pripombe za čim boljše delo in vključevanje v aktivnosti, ki jih organizira zbornica. Zbornica vsako leto sodeluje na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, pa tudi na nekaterih drugih sejmih, če je to v interesu članstva. Na sejmih predstavljajo ne le razstavljalce, ampak celotno članstvo in dejavnost OOZZ kot tudi zagorsko občino nasploh. Jože Ule. Po Uletovih besedah je kljub finančnim obveznostim članov zaradi plačila članarine njihovo združevanje povsem upravičeno. Če so zagorski obrtniki že leta 1902 ugotovili potrebo po združevanju in ustanovili Obrtno društvo Zagorje, je sedaj ta potreba še toliko večja. Omogoča uveljavljanje njihovih interesov, izmenjavo izkušenj in sleditev trendom. Pripombe in predlogi na “neustrezno” zakonodajo, ki jih daje obrtna zbornica na pristojne službe, so možni le preko stanovske organizacije, v kateri so združeni vsi člani, ki se ukvarjajo z obrtjo ali podjetništvom. “Kljub več pismom, ki jih je zbornica v zadnjih letih pisala različnim ministrstvom, se njeni člani še vedno srečujejo z veliko plačilno nedisciplino, zelo velikim administriranjem, nelojalno konkurenco, pomanjkanjem spodbud predvsem za proizvodne obrti, drago delovno silo in pomanjkanjem ustreznih kadrov.” Obrtna zbornica izvaja tudi javna pooblastila. Na območni zbornici se izdajajo obrtna dovoljenja ali sklepi o vpisu v obrtni register, na Obrtni zbornici Slovenije (OZS) pa licence in dovolilnice za avtoprevoznike, izvajajo se mojstrski izpiti, vodi register vajeniških pogodb, organizira in izvaja preizkuse strokovne usposobljenosti oziroma nacionalne poklicne kvalifikacije. Pri vseh postopkih sodelujejo tudi območne zbornice, hkrati pa pripravljajo dokumentacijo za priglasitev samostojnih podjetnikov. Na OOZZ si želijo čim več sodelovanja z lokalno skupnostjo, s šolami in zavodi, z OZS pri pripravi in spreminjanju zakonodaje, ki se nanaša na obrtno dejavnost. Po Uletovem mnenju so jim v zadnjem času bolj prisluhnili predstavniki vlade in strateškega sveta. Obrtna zbornica želi biti udeležena pri nastajanju zakonodaje s predlogi ukrepov za ureditev in izboljšanje pogojev poslovanja mikro, malih in srednjih podjetij. Prizadevajo si za zaščito malih delodajalcev in tako za pospeševanje razvoja gospodarstva nasploh. Člane moti, ker se je položaj KŠEFTI 0 Utrinek z občnega zbora. malih delodajalcev z novo davčno zakonodajo poslabšal. Po novem letu imajo več likvidnostnih težav - pogosto zaradi finančne nediscipline, saj morajo delodajalci plačevati prispevke isti dan, ko izplačujejo plače. Posledica je večje zamujanje pri plačilih obveznosti do upnikov. Obrtna zbornica nasprotuje tudi zmanjševanju olajšav za nakup ali izgradnjo poslovnih prostorov in vlaganja v razvoj deficitarnih proizvodnih dejavnosti. Zmanjšanje olajšav podraži nove naložbe, zato upada zanimanje zanje. Upada pa tudi članstvo v OOZZ, s čimer se, razen v Ljubljani z okolico, soočajo po celi Sloveniji. Za Uleta je to očiten znak koncentracije kapitala na območju osrednje Slovenije. Kljub temu se obstoječi člani “pozitivno” odzivajo na dogodke, ki jih organizira OOZZ. Včasih je, kot pravi Ule, njihova sejna soba pretesna za vse, ki se prijavijo na določen seminar. OOZZ namenja skrb zlasti svojemu članstvu, vendar se zavedajo tudi pomena usposabljanja delavcev, ki delajo pri njih. Za izobraževanje in usposabljanje slednjih je ustanovljen Sklad za izobraževanje delavcev za območje občin Zagorje in Hrastnik. Razen aktivnosti članstva OOZZ in njihovega prispevka k njenemu nemotenemu delovanju je Ule zadovoljen tudi s sodelovanjem zagorske obrtne zbornice z ostalimi OOZ v Zasavju in širše. 1 BesecliidJ.Boštjan Grošelj Škkg: arhiv OOZZ in PRA V © REKLAMA — --—H----------------------------- NAŠE OKOLJE d.o.o., Kešetovo 4, Trbovlje, po pooblastilu lastnika nepremičnine Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, Poljanska cesta 31, Ljubljana, objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremične I. PREDMET JAVNE DRAŽBE: Predmet javne dražbe je stanovanjska stavba, ki se nahaja na naslovu Zasavska cesta 10, TRBOVLJE, stoječa na pare. št. 513/4 - stanovanjska stavba v izmeri 259 m2, vpisana v vi. št. 368 k.o. Dobovec ter po ena polovica zem. pare. št. 513/2 - dvorišče v izmeri 1127 m2 in parc.št. 513/5 -dvorišče v izmeri 180 m2, obe vpisani v vi. št. 386 k. o. Dobovec. Stavba, kije predmet prodaje je nezasedena. Zgrajena je bila leta 1961, ob magistralni cesti Trbovlje - Hrastnik. Stavba je bila zasnovana kot samski dom in obsega klet v izmeri 183 m2, pritličje v izmeri 183 m2,1. nadstropje v izmeri 183 m2, II. nadstropje v izmeri 183, mansarda v izmeri 122 m2 in stopnišče v izmeri 45 m2, kar skupaj znaša 899 m2. Izklicna cena nepremičnine je 17.000.000,00 SIT. Javna dražba bo v četrtek, 31.marca 2005 ob 11.00 uri v prostorih družbe NAŠE OKOLJE d.o.o., Kešetovo 4, TRBOVLJE. Prodaja bo potekala po načelu "Videno - kupljeno". Poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. Najmanjše večanje izklicne cene je po 100.000,00 SIT. II. PLAČILNI POGOJI Kupnino za nepremičnino je treba plačati v roku osmih dni po sklenitvi prodajne pogodbe. III. POGOJI 1. Državljanstvo Republike Slovenije za fizične osebe oziroma registracija pravne osebe v Republiki Sloveniji. Zakoniti zastopniki pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti overjen izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od dveh mesecev, njihovi pooblaščenci pa še overjeno pooblastilo za udeležbo na dražbi. 2. Vplačilo varščine v višini 5 % od izklicne cene za nepremičnino na transakcijski račun družbe NAŠE OKOLJE d.o.o. Trbovlje, odprt pri Banki Zasavje d.d. št:. 26330-0018712589 z oznako" Varščina za javno dražbo " in sicer dva dni pred začetkom dražbe. Z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz točke 1 in 2 se dražitelj izkaže pred začetkom dražbe. IV. IZBOR NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA Najugodnejši ponudnik bo izbran na javni dražbi. Z vplačilom varščine sprejme ponudnik obveznost pristopiti k dražbi. 1. V primeru, če je ponudnik samo eden, je nepremičnina prodana za izklicno ceno. 2. Izbrani ponudnik je tisti, ki ponudi najvišjo ceno 3. Če sta dva ali več ponudnikov, ki ponudijo najvišjo ceno, nepremičnina ni prodana, če eden ne zviša svoje ponudbe. 4. Če se ponudnik ne udeleži javne dražbe, se šteje, da draži z izklicno ceno nepremičnine, po prej navedenih pogojih. Plačilo varščine se šteje za dano ponudbo za nakup nepremičnine najmanj po izklicni ceni. Ponudba veže do zaključka dražbe in do tedaj ponudnik ne more odstopiti, ali jo kakor koli drugače razveljaviti. Dražba je končana, ko voditelj dražbe trikrat neuspešno ponovi isto najvišjo ponudbo. Vplačana varščina se uspelemu ponudniku vračuna v kupnino, neuspelim dražiteljem pa brez obresti vrne najpozneje v osmih dneh po javni dražbi oziroma po obvestilu dražitelja o številki njegovega osebnega oziroma transakcijskega računa. V. SKLENITEV POGODBE Udeleženec, ki uspe na dražbi, mora skleniti prodajno pogodbo v osmih dneh po dražbi. Vplačana varščina se všteje v kupnino. Če udeleženec, ki uspe na dražbi ne sklene prodajne pogodbe v osmih dneh, ali ne plača kupnine v osmih dneh po sklenitvi pogodbe, šteje, da je od sklenitve pogodbe oziroma od pogodbe odstopil. Prodajalec zadrži vplačano varščino kot skesnino. Prenos lastništva nad predmetom pogodbe se izvrši po plačilu celotne kupnine ter izpolnitvi drugih obveznosti kupca. Davek na promet nepremičnin in vse druge stroške, kot so zapis pogodbe, overitev pogodbe in vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo plača kupec. Udeleženec, ki uspe na dražbi, izroči pooblaščencu lastnika listine iz katerih sta razvidni EMŠO in davčna številka, ki sta potrebni za sestavo prodajne pogodbe. Udeleženci, ki ne uspejo na dražbi, so dolžni pooblaščencu lastnika takoj po zaključku dražbe predložiti številko osebnega računa za fizične osebe oziroma številko transakcijskega računa za pravne osebe, na katerega se vrne vplačana varščina. VI. INFORMACIJE Podrobnejše informacije v zvezi z razpisom, ogledom nepremičnine in ogledom osnutka prodajne pogodbe lahko zainteresirani ponudniki dobijo na sedežu pooblaščenca NAŠE OKOLJE d.o.o., Kešetovo 4, Trbovlje ali po telefonu 03 56 31-040 in sicer vsak delovni dan med 07.00 in 15.00 uro pri Jolandi Keršič. NAŠE OKOLJE d.o.o. REKLAME -------h Prvih pet Tuševih Bistrih kotičkov v letošnjem letu V mesecu marcu smo obdarili prvih pet knjižnic. Mestno knjižnico Piran, Knjižnico Miklova hiša Ribnica, Medobčinsko matično knjižnico Žalec, Matično knjižnico Kamnik ter enoti Osrednje knjižnice Mozirje, Ljubno in Rečica. Z zbranimi sredstvi v Tuševi dobrodelni akciji, bomo obdarili še pet knjižnic v mesecu aprilu. Bisbni Mobiček bo tako omogočil najmlajšim dostop do znanja, interneta in zabave v desetih knjižnicah po Sloveniji. Od vsakega februarskega nakupa nad 1000 SIT bomo namenili w tolarjev za nakup računalniške opreme za deset knjižnic v Sloveniji, ki jo najbolj potrebujejo. Dobrodelno akcijo je omogočil Tušev dobrodelni sklad skupaj z dobavitelji. tus Kjer dobre stvari delamo vsi integral^, Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4,1410 Zagorje Telefon: 03/ 56 55108, 56 55112 Fax.: 03/ 56 55104 E-mail: info@integral-zagorje.si, internet: http://www.integral-zagorje.si POČAKAJMO POMLAD V TERMAH: TERME ZREČE - depandansa Brinje"" 30.900.00 - 3x polpenzion+TT - do 16.04.05 ...ALI NA MORJU: ROVINJ - hotel Park"" 13.500.00 - 2x polpenzion+TT - do 17.04.05 1. MAJ - SUPER PRILOŽNOST ZA POTOVANJE...: BRATISLAVA - odhod 01.05.2005 (2 dni) 16.900,00 - 1x nočitev in zajtrk+ogledi ...ALI POČITNIKOVANJE: POREČ - hotel Kristal"" - 22.4.-2.5.05 18.900,00 - 3x polpenzion (samopostrežna zajtrk in večerja) »POKUKAJMO« V POLETJE - PRVIČ: ZADAR - hotel Donat*** - 25.6.-9.7.05 75.500,00 - 7x VSE VKLJUČENO!!! »POKUKAJMO« V POLETJE - DRUGIČ: BUDVA - hotel Slovenska plaža**" -11.6.-9.7.05 49.600,00 - 7x polpenzion TAXI SLUŽBA obratuje 6:000 - 24:00 na 041 633 107 in 041 616 348. PROGRAMI ZA IZLETE SKUPIN na: www.integral-zagorje.si INTEGRALOVI DARILNI boni: NAJLEPŠE DARILO OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH! ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagorje: PONEDELJEK-PETEK 06:00-16:00 SOBOTA 06:00 -14:00 Predstavništvo Trbovlje: PONEDELJEK-PETEK 07:30 - 12:30 in 16.00 - 18:00 SOBOTA 08:00- 12:00 So potovanja in .... so potovanja z Integralom. FUNSTERC O poslovnih uspehih Steklarne Hrastnik za leto 2004 smo že poročali, prav tako o začetkih gradnje nove tovarne za proizvodnjo posebne steklene embalaže, ki že poteka s polno paro. Izbrali in naročili so vso glavno in pomožno tehnološko opremo, vzporedno z gradnjo pa se postavlja tudi vsa potrebna infrastruktura pri izgradnji obrtno industrijske cone. Nekaj besed namenjamo tudi javnim obtožbam na račun nepravilnostim, ki naj bi jih v Steklarni zagrešili v postopku lastninskega preoblikovanja. Strokovne službe Steklarne Hrastnik so po naših informacijah ponovno preučile kompletno dokumentacijo in ugotovile, da nepravilnosti ni bilo. Zaradi obtožb so zaprosili za preverjanje postopka tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, od koder so dobili dne 14. februarja 2005 dopis, iz katerega je jasno razvidno, da ni bilo nobenih zlorab položaja ali kaznivih dejanj goljufije. Na podlagi tega dokumenta so vse obtožbe Slave Alič, odvetnice podjetja Merit, v celoti ovržene. Slike: arhiv Steklarne Besedilo: Fanči Moljk »Eden strateških ciljev, ki sijih zastavlja EU pa tudi naša država v prvem desetletju 21. stoletja, je spopad s socialno izključenostjo. Invalidi nimajo vedno enakih možnosti kot drugi državljani. Četudi se jim z zakonodajo zagotavljajo socialne pravice, pa jim ni vedno zagotovljena pravica do enake udeležbe. Občina Trbovlje je v povezavi z Društvom invalidov Trbovlje pristopila k projektu - PROGRAM ZA NEODVISNO ŽIVLJENJE INVALIDOV. Z uresničitvijo zadanih nalog v projektu pa tudi pridobiti listino, s katero ji bo podeljen naziv »OBČINA PO MERI INVALIDOV«. Invalidne osebe so med nami. Verjetno je njim prvi korak zelo težak in ne vemo, s kakšnimi težavami se srečujejo. Zato vas vabimo na OKROGLO MIZO z naslovom Neodvisno življenje invalidov v občini Trbovlje, ki bo v sredo, 16. marca 2005 ob 16. uri v sejni sobi občine Trbovlje.« Sta zapisalav vabilu vsem, ki jih zanima in so prizadeti ali se zavedajo problema invalidnih sokrajanov, v vabilu predsednik Dl Trbovlje Rudi Janežič in župan Bogdan Barovič. MaH Neprepoznavnost in studijski posnetki sta ključna problema mladih glasbenih skupin. Kud Knap zato objavlja natečaj za CD kompilacijo mladih perspektivnih bendov, ki igrajo avtorsko glasbo in večina članov izhaja iz Zagorja ob Savi. Glasbena skupina ne sme imeti izdanega posnetka in mora dosegati določeno kvaliteto izvajanja. Izbranih bo največ 10 skupin, vsaka bo posnela dve skladbi. Kompilacija bo nato poslana v mladinske klube, centre, društva, ter določene radijske postaje in festivale. Dostopna pa bo tudi vsem zainteresiranim posameznikom. Prijava naj vsebuje osnovne podatke o skupini: kdo so člani, kratka biografija, kontakt (telefon, elektronska pošta) in posnetek, če ga seveda imate. Prijavo pošljite na: Kud KNAP Sp. Izlake 8 1411 Izlake Zaradi že tako velikega števila glasbenih skupin v Zagorju se natečaj žal navezuje le na to občino. Vsekakor pa pozdravljamo podobne iniciative tudi v drugih zasavskih krajih in jim pri izvedbi projekta nudimo pomoč in svetovanje. Poleg že prej omenjenih problemov (neprepozpavnost in studijski posnetki) pa so se nekateri bendi v Zagorju začeli ubadati že s samo eksistenco. Skoraj pet skupin je trenutno brez prostora za vaje, zato pozivamo vse ki so pripravljeni s konkretnimi dejanji ali predlogi pomagati omenjenim skupinam naj nas kontaktirajo na kndknap@email.si ali 031-651-927 (Mare). KOLUMNA Ql Aleksij Porednik: PLINSKA CELICA “V trboveljski dolini malo hišic še stoji, so ljudje se izselili, nanje le spomin živi. Plinska celica Zasavje si zeleno ti postalo, ker svaril nekdanjih nisi ekoloških poslušalo.” Morda bo v tem slogu zapel kakšen prebivalec revirskih krajev leta 2025, če bo sprejeta namera Termoelektrarne in Cementarne Trbovlje in bo ta del Zasavja dobil sežigalnico odpadkov. Morda, pravim, kajti strah ima velike oči. Ko se ljudje nečesa bojimo, začnemo v tem pretiravati. Na področju onesnaževanja se v Zasavju strah še okrepi. Spomin uide na prizore žveplasto zaplinjenih dolin v času vsesplošnega, industrijskega in individualnega, kurjenja rjavega premoga. Pred očmi zaživijo slike uničenega drevja v dolini in višje ležečih predelih na območju trboveljskih in ostalih revirskih “stebrov socialističnega razvoja”. Zavohamo smrad po žveplu, začutimo pekočo bolečino v očeh, hropeča pljuča, zasliši se kletev: “V tej plinski celici bomo vsi ‘hin rihtali’! ” Zadnji besedi nisem dodal dveh folklornih besed, ki ju poznamo v njuni sočnosti in sta del zgodovinske dediščine knapovskega življa ... Spomini na težko dihanje so še zelo močni, zato je še toliko težje k dobičku naravnanim zagovornikom sežigalnice uveljaviti po njihovem pojmovanju upravičene zahteve po ekonomski in socialni okrepitvi življenja v trboveljski občini. Kaj pa ekologija? Tudi ta ima po zagotavljanju predstavnikov kapitala mesto v t. i. trajnostni strategiji razvoja, ki naj bi spremljala sežiganje odpadkov. Vendar obstajajo izsledki raziskav, ki pravijo, da to ne bi bilo v celoti mogoče, toda omenjene ugotovitve ne upoštevajo prihodnjih napovedi v zvezi z ekološko (ne)spornostjo kurjenja odpadkov. Tehnologija bo precej verjetno tako napredovala, da bodo negativni učinki sežigalnice v dobršni meri izničeni. V tem primeru se bodo uresničile obljube cementamaijev in elektramarjev, da jim gre ne le za (kratkoročni) dobiček, ampak tudi za trajnostni razvoj, ki upošteva okolju prijazno delovanje. Če bi ljudje temu verjeli, bi sežigalnica že obratovala. (Neje)vera v obljube o ekološko sprejemljivem sežiganju odpadkov je torej gibalo odločanja za ali proti načrtovanemu projektu. Kaj pa razvojni učinek sežigalnice? Če bi začela obratovati, bi bil to hud udarec turistično naravnanim projektom. Trbovlje bi začeli povezovati s sežigalnico in že samo misel na to bi odganjala nezasavske goste. ‘Ziher kšeft’ bi dolgoročno zavrl turistični razvoj Zasavja, kajti “plinska celica” ni kraj miru, počitka in uživanja v neokrnjeni naravi, četudi bi tehnologija omogočala kaj takega. “Dobro,” bo kdo rekel, “bi jih že prepričali. Prišlo bi jih nekaj, ki bi zadovoljni odšli. O gostoljubnem, lepem in s pestro ponudbo prepredenem Zasavju bi povedali naprej. Stekla bi veriga priporočil od ust do ust. Utrdila bi sloves zasavskega turizma, črni scenarij pa bi odšel v pozabo.” Če bi se to zgodilo, bi prihodek od sežigalnice lahko izkoristili tudi država in lokalna skupnost za spodbujanje naložb v proizvodne in storitvene dejavnosti z visoko dodano vrednostjo. Trboveljska sežigalnica bi bila servis države, ne le dobičkonosen projekt peščice kapitalističnih ‘frikov’. Zaradi nje ne bi bilo treba sežigati odpadkov drugje, zato bi lahko država iz davkov, ki bi jih pobrala od sežigalnice, ustvarila sklad za spodbujanje visoko donosnega podjetništva v Trbovljah. V tem primeru bi najlepše ovrgli trditve zagorske občinske zloženke o “žrtvovani coni”, na račun katere si pridobiva volivce politična opcija, ki pozablja, kaj je obljubljala Zagorju. Obljubljala je več sto novih delovnih mest, ki bodo, kot kaže, izpuhtela v zrak. Pa tudi če bi omenjeni ‘hat-trick’ uspel, bi izgledalo, da je namenjen samo zavajanju volivcev in poceni kupovanju volilnih glasov. Bil bi odlična kratkoročna rešitev za umirjanje socialnih problemov, a dolgoročno brca resničnemu razvoju Zagorja. Dolgoročno namreč lahko stabilna delovna mesta prinese le vlaganje v razvoj dejavnosti z visoko dodano vrednostjo. Ta razvoj je zahteven, počasen in vanj je potrebno vložiti veliko kapitala, toda rezultati, ki jih prinese, poplačajo vse dvome in vložke. Vere v takšen razvoj manjka ne le v Zagorju, marveč tudi v Trbovljah in ostalih zasavskih krajih. To je posledica miselnosti, ki jo je ukoreninjal prejšnji družbeni sistem pa tudi v usodo vdani ljudje. Fatalistično naravnanost so imeli že pred socializmom, tako da socializem ne more biti izgovor za razvojno zaostalost zasavskega gospodarskega prostora. Zasavje se lahko reši oznake spalnega območja in znova postane magnet za iskalce novih priložnosti, podobno kot je bil ob začetku industrijske dobe. Vanj seje stekala podjetniška in delavska moč od blizu in daleč. Postalo je eno izmed središč kapitalistične proizvodnje. Gotovo je v potomcih teh pustolovcev še ostala želja po novem in boljšem. Ostaja torej upanje, da bo s pozitivnim premikom v glavah prišlo tudi do pozitivnega premika v materialni resničnosti. Vendar pozor!!! Ekologija in skrb za zdravje Zasavčanov sta nujni predpogoj razvoja. Dobra naložba je samo naložba v dolgoročno in zdravju prijazno dejavnost. To je edino, kar je na dolgi rok tudi ekonomsko in socialno sprejemljivo. Kdor bo delal mimo teh meril in za svoj kratkoročni uspeh - v tem času bo ‘pokasiral’ bajne vsote denarja - prikrival svoje namene ter zastrupljal okolje in ljudi, bo prilival olje na ogenj nezadovoljstva večine Zasavčanov. To nezadovoljstvo bo privedlo do neke vrste revolucije, če se zaradi uničenega okolja ljudje ne bomo že prej izselili. V tem primeru bomo res postali “žrtvovana cona”. Uresničila se bo preroška pesmica z začetka kolumne, znana slovenska popevka pa se bo glasila: “Brez zraka mi živeti ni, srce je v plinski celici ...” Domišljija? UTRINKI I------- III. DEL KAJ PA PRAVICE OTROK? KDO KO ZAŠČITIL OTROKE PRED SPRENEVEDANJEM ODRASLIH Z ustanavljanjem šol s prilagojenim programom je tlela tudi želja po integraciji in sicer tiste populacije otrok, ki je po svojih umskih sposobnostih precej izstopala, ki je za svoj razvoj potrebovala več prostora. Zato se je integracija teh otrok s primanjkljaji na področju sluha, govora, telesne invalidnosti, vida, kar hitro prijela in rodila tudi pozitivne rezultate. Torej otroci, ki imajo sposobnosti in lastnosti, ki izhajajo iz njih samih tako razvite, da lahko sledijo normalnemu šolskemu delu, že desetletja lahko uporabijo pravico do integracije in je ta že desetletja tudi trdno zasidrana v našem šolskem sistemu. Menim, da je integracija smiselna za otroke, ki na področju duševne razvitosti dosegajo sposobnosti, ki so potrebne za delo v redni osnovni šoli. Saj vse to piše v zakonu in pravilnikih!!! Res je, toda v praksi se zaradi pritožbenih rokov in nestrinjanja staršev dogaja, da ti otroci postanejo žrtve »osnovnošolskega intelektualnega nasilja«. Na zahtevo staršev so vključeni v redne šole in kljub individualni pomoči, dopolnilnemu pouku, pomoči delavcev izjavnih del, inštruktorjev in staršev, ne dosežejo minimalnih učnih standardov. Strokovni argumenti, da otrok ne zmore niti z maksimalno individualno pomočjo, staršev ne motijo, na koncu zahtevajo še napredovanje v višji razred. Opisna ocena je po oceni učitelja negativna, starši pa z izjavo izsilijo napredovanje. Zakon ščiti otroka!? Vsakič, ko stopim v razred po »otroka z odločbo«, ki ima primanjkljaj v duševnem razvoju, me zaboli. Ko me tak otrok zagleda, z neizmernim veseljem, navdušenjem in srečo v očeh odide na vaje. Največkrat so vaje edina svetla stvar, ki se mu je zgodila v tistem dnevu. Na vajah se prilagodim nivoju njegovega znanja, poskrbim, da je uspešen, ga pohvalim in mu skušam narediti uro čim bolj zanimivo, z obilo didaktičnega materiala in na njemu primeren način. Ti otroci vedo, da so drugačni. Svoje stiske v razredu izražajo z molčanjem, izbruhi jeze in histerije, vedenjskimi izpadi, norčavim obnašanjem, jokom,... kar v razredu povzroči še dodatne težave. S takimi izpadi si ti otroci prislužijo še učiteljevo nenaklonjenost in očitke staršev, ki nočejo videti otrokove stiske. Helga Gürtler pripoveduje pravljico, kako so nekoč živali hodile v šolo. Učile so se teči, plezati, leteti, plavati in sicer vsega. In pravi, da je bil zajec na začetku leta najboljši v teku, dobil pa je živčni zlom, ko je mora zapustiti šolo, ker je potreboval ogromno inštukcij iz plavanja. Čakam, da zaveje naš defektološki občutek do posebnosti tudi DRAGA MAMA Na tem svetu naša mama je živela, Zelo nas rada je imela. Pridna in skrbna znala je biti A morala se je od nas posloviti. V naših srcih sedaj bolečina leži, Ker mame med nami nič več ni. Njena pot se je končala, V nas je praznina ostala. Mame nikoli več nazaj ne bo, Zato nam je še bolj hudo. Zakaj je taka usoda bila, Saj mama je naša vredna zlata. Slovo od nje za nas ni lahko, Ampak živeti dalje moramo. V večnem miru počiva zdaj mama, Žalujejo štirje sinovi za tabo... Niko Milinovič v širši družbi. Da si ne bomo več delali utvar, da lahko vsakdo, kjerkoli in kadarkoli govori o posebnostih otroka, če mu te pridejo prav (premalo otrok in višek kadrov v rednih OŠ). Otrokov uspeh primerjamo z njim samim (naj ne bo to le puhlica v našem besednjaku), kot tudi dosežke različnih otrok ne primerjamo med sabo, naj različni otroci stopajo po različnih poteh do cilja. Poudarimo njihovo drugačnost, njihove posebne potrebe in iz tega naj izhaja tudi skrb za njihov blagor. Pomagajmo staršem, da bodo sposobni »integrirati« otroka v svoji družini, saj mu bodo s tem odprli pot v svet, ki je raznolik in prav zato tako čudovit. Konec Besedilo: prof.def.-log. Nevenka Vidmar UTRINKI Pride takšen dan. Škoda, da jih ni več. Marčevsko sonce skuša vzbuditi dobro pomladno razpoloženje. Kolegice so dobre volje. Vse težave in probleme odpravljamo s skupnimi močmi, hitro in učinkovito. Vse nam gre od rok. Dobra volja in prijazna beseda. Takšne smo na ta dan.To lahko občutijo vsi, ki se srečajo z nami. Ko bi se ljudje zavedali, kako neprijaznost lahko boli, bi zelo pazili na svoje besede. Izgovarjali bi samo lepe in prijetne. Bili bi večkrat dobre volje. Tako kot slaba je tudi dobra volja nalezljiva bolezen, le s to razliko, da je dobra volja dobra bolezen. Dobro bi bilo imeti v službi kotiček za dobro voljo. Na delu se preživi veliko časa. Dobra volja spremeni dan in odnos do soljudi. Pod njenim vplivom smo bolj odgovorni, pozitivni, bolj prijazni in uspešni. Moramo poiskati pot do nje, če smo jo kje izgubili. Naredimo nekaj lepega, nepričakovanega, nekaj, kar nam nihče ni zahteval ali naročil. Po svoji volji. Nasmeh nič ne stane, to je že nekaj in najmanj kar lahko storimo. Ljudje imamo radi vesel nasmeh in smeh. Pomemben je, ker razoroži bolj kot najboljši argument. V vsakem od nas leži moč, da si oblikuje življenje po lastnih željah. Z dobro voljo ustvarjamo priložnosti. Nekatere izkoristimo, druge spregledamo in tako spreminjamo tok svojega življenja. Naučiti seje treba biti sam sebi najboljši prijatelj, takrat bomo postali bolj sproščeni, prijazni in umirjeni. Večina ljudi išče harmonijo izven sebe. Na poslovnem področju, v odnosih s kolegi in ljudmi, ki jih srečuje. Vendar mir, ki omogoča dobro počutje posameznika in vseh okrog njega mora vsak poiskati v sebi in šele potem jo lahko zrcali v odnosu do drugih, ki mu jo ponovno vračajo. Kot ogledalo. To je pravzaprav povratna informacija. Če podarite nasmeh, ga boste skoraj zagotovo dobili nazaj. Tako je tudi s prijazno besedo. ČE NA DELOVNEM MESTU SAMO DELA TE, TRPI VAŠA INO VA TWNOSTLN UČINKO VITOST Dobre vibracije vas lahko spremenijo tako, da ste veliko bolj uspešni. Preprosta vljudnost vas lahko pripelje daleč! Poskusite občutiti čustva osebe s katero sodelujete.Ljudje imajo radi, če opazijo, da se zanimate zanje. Danes je velikokrat v ospredju timsko delo. Kdor ni »team player«, ne more razumeti, niti želeti idej drugih. Potem se zapira v svoj krog, ki ne more funkcionirati in spravlja v slabo voljo sebe in druge. Ko ne želi verjeti, da tudi nekdo drug v kolektivu lahko nekaj naredi, vzbuja samo nezaupanje v sebe samega. To pomeni stop kreativnosti in delo bo padlo na koncu na ramena nejevernega Tomaža. Samo le zgolj primerjanje in tekmovanje z drugimi ne osrečuje, lahko samo zavira osebni razvoj. Ni pa dobro zatiskati oči, če nekdo s svojim obnašanjem zaustavlja delo, zamuja, ponavlja napake. Treba se je pogovoriti in vzpostaviti organiziranost, sicer bo to oslabilo moralo drugih. Toleranca je tudi tu nujna, vsekakor pomešana z obzirnostjo brez primesi privoščljivosti zaradi napak.Kritiko je treba pravilno podati, pa tudi sprejeti. Tako bomo dosegli uspešnost v službi in osebno zadovoljstvo, da smo pravilno postopali. Besedilo: St. Radunovič Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8/b Trbovlje, Tel. 03 563 18 30 PRODAJA AVTOPLASCEV VSEH SVETOVNIH PROIZVAJALCEV MONTAŽA, CENTRIRANJE, AVTOPRALNICA, HITRI SERVIS ZELO UGODNE CENE IN NAKUPNI POGOJI Delovni čas: pon pet od 8 12 in 13 17 sob od 8 12 ned zaprto, ob lepem vremenu odprta avtopralnica Tel: 03/563 18 30, 03/563 18 31 e-mail: jurij.plevcak@siol.net internet: www.jps-pneumatic.si KELTI i----- KELTI SO NASA PRETEKLOST IN SEDANJOST V medijih vsak dan izvemo kaj novega o arheoloških najdbah naših staroselcev. Najdbe keltskega izvora nam preko izkopanih brošk, sponk, denarja, posode, orožja,...sporočajo o svojem življenjskem slogu, duhovnem in kulturnem življenju. Tako kot po Evropi se tudi v Sloveniji vedno več ljudi navdušuje za proučevanje življenja Keltov. Združujejo se v društvu Borov log, ki sodi med najaktivnejše v Evropi. Društvo vodi Zlatko Križan iz Maribor, ki je imel v soboto, S.marca 2005, na Kovku pri Doberškovih predavanje z naslovom Kelti včeraj, danes, jutri ali nekoč je bila civilizacija. Ljubitelji zasavskega keltskega izročila so izbrali Kovk prav zato, ker je njegova okolica znana po arheoloških najdbah. Streljaj od Doberškove domačije je označen kraj keltskega grobišča... Kdo so sploh Kelti ? Zlatko Križan je povedal, da obstaja pet teorij, od katerih je njemu še najljubša naslednja: naenkrat so bili tu in se začeli širiti po celi Evropi - v času železne in bronaste dobe. V 3. in 4.stoletju pred našim štetjem pa so se naselili tudi po dolinah Save in Donave, od koder so nadzirali promet in trgovali. Rimljani so po njih povzeli na primer čaščenje boga Savusa, ki so se mu priporočali na plovbi. Živeli so po plemenih in zanje poznamo veliko imen : Galci, Veneti, Noriki, Nemeti, Helveti, Bohemi, Vikingi,...Pri nas pa so znani Latobiki in Tavriski. Svoje utrdbe so vgnezdili visoko nad dolino Save, na vrh strmih vrhov, tako da so bili že naravno zavarovani. Ogradili pa so se še z visokim obzidjem. Za kraje njihovih naselbin je značilna tudi pozitivna energija. Z nastopom krščanstva so jih podirali in nanje postavljali cerkve.V Avstriji že nekaj let skupina keltskih zanesenjakov in poznavalcev zelo natančno izdeluje rekonstrukcije njihovih okroglih, slamnatih hiš. Prav tako ženske obleke in hlače, ki so jih Kelti prvi prinesli v naše kraje. Ukvarjali so se s poljedelstvom, živinorejo, zelišči,.. .Pira, ki jo zadnja leta spet gojimo, se je ohranila le v švicarskih Alpah, ajda pa samo pri nas... Bili so tudi odlični bojevniki, vendar se med seboj niso bojevali.Če je prišlo do spora, sta se spopadla poglavarja. Znani so po izdelovanju, saj so bili mojstri obdelovanja železa. Znane so njihove lepo oblikovane sulice, ščiti, značilne čelade z dvema rogovoma,.. .Na Kapiteljskih njivah pri Novem mestu so našli že toliko materiala, da so muzeji postali pretesni. V plemenski skupnosti so bili ob poglavarjih in poglavarkah najpomembnejši druidi in druidke, modreci, lor Radgona BrodiSCe® A Rep^ a Sko> Lemberg pri Strmcu *^®n^iev0 90r0 idovljice TuriSki vrh Kropo* AjitovJu gradeč WTÄ1. ' Šmartno ^ v Tuhinju Lukovica A Vate 4 4 Märtijimec • Rogatec Hast no Soči Vrhnika A A A Moodolen$ka 9 4 SpSIivmcoA 1 5 Unec - valiCno Trebnje' tiče r 'Dobava > *6olobin|ek Motence L A »Mihovo A • Kovine x n "Senovo d Kobarid 4KriZrro gora & ®Ulako Sitentobor »Kucelj 4 hatitatsko najdiSCi keltska najdišča “ Podzemelj' .1 •Trnovo 4 44 * • ^SmiheUA Kamin a ^ 4 J. 4 jK o rti na mojstri znanja, ki so se ukvarjali tudi z zdravilstvom in napovedovanjem prihodnosti. Bili so mojstri pripovedovanja, zato svojega znanja niso zapisovali. Prenašalo se je iz roda v rod. O Keltih pa so pisali Rimljani in Grki.Veliko podatkov je znanih o njihovem duhovnem življenju. Častili so okrog 400 bogov in verjeli, da ima vsak predmet dušo. Tudi kamen.Bili so animisti. Njihovo življenje je bilo sestavljeno iz obredov. Poglavar druid Tako na primer poroke niso poznali, imeli pa so zaroko, ki je trajala eno leto in en dan. Po tem času sta se kandidata razšla ali pa ostala skupaj. Njihovi prazniki so častili naravo. Zeleni Jurij seje ohranil v tako bogati obliki samo pri nas. Posvetiti bi mu lahko več pozornosti, predvsempa poskrbeti za nadaljnjo ohranitev tega običaja, meni Zlatko Križan in dodaja, da premalo cenimo to, kar nam je v dosegu rok. Znanih je devet keltskih kreposti: čast, zvestoba, gostoljubnost, zanesljivost, pravičnost, pogum, samostojnost, uravnovešenost in marljivost. Vse se je vrtelo v krogu in številu tri. Osnovna trojka, h kateri so težili druidi pa je bila Narava, Znanje in Resnica. Uravnoteženost tega. Največje keltsko svetišče je narava : izviri, ribniki, studenci, jezera reke, potoki... Smo še sposobni razumeti naravo kot svetišče? S tem vprašanjem se mi zdi povezana Rekonstrukcija vasi KELTI Situla simpatična poteza našega Vlada Kreslina, ki svoje otroke krsti ob znanem prekmurskem izviru... Zlatko Križan, ki s svojimi prijatelji in prijateljicami res zavzeto raziskuje in ohranja keltsko izročilo, je navedel različne poti raziskovanja: arheološko, antropološko, lingvistično, etnološko, intuitivno, primerjalno...Zdi se mu, daje nastopila dobra nova doba, saj so se začele znanstvene in alternativne vede med seboj pogovarjati in primerjati svoja spoznanja...Vsak dan tudi poslušamo, da bo treba našo zgodovino pisati na novo...Rimljani in krščanstvo so marsikaj prikrili in opustili. V našo vsakdanjo zavest bo treba sprejeti dejstvo, da naš prostor doživljamo na nov način. »To, kar sem povedal, je le en odstotek tega, kar je o Keltih že znanega,« je zaključil svoje potovanje v preteklost Zlatko Križan. Bogato znanje je podkrepil še z nekaterimi avtentičnimi predmeti in 300 projekcijami z računalnika. Na zemljevidu Slovenije, »prepikanem« z oznakami keltskih najdišč, je predstavil kraje, ki sijih bodo člani društva ogledali v letu 2005. Pripravljajo pa tudi delavnice keltskega šamanizma, praznike po kolesu življenja in še kaj. Obiskovalci prijetnega srečanja na Doberškovi domačiji so dobili tudi zloženko Jolande Gobec, ki govori o keltskih najdbah v okolici Kovka in na sploh v Zasavju. Obširnejše informacije pa lahko dobimo, če pišemo Zlatku Križanu v Maribor, ulica Staneta Severja 13 ali pa obiščemo spletno stran: www.drustvo-borov-log.si. e- pošto info@pine-grove.org ali ga pokličemo na tel. :031 496 820. Fotografije: Zlatko Križan, Stane Babič Tekst: Fanči Moljk KLUBSKI TURNIR 2005 V sredo, 9.3 2005 smo v klubskih prostorih Pon-Do-Kwan Zagorje organizirali turnir za člane našega kluba. Sodelovali so lahko vsi borci, ki si izkušnje v kickboxingu šele nabirajo. Bili smo veseli, da je sodelovalo kar 36 naših članov. Borke in borci so bili razdeljeni v pet kategorij, glede na izkušnje in starost. Prav vsi tekmovalci so se odlično odrezali, nekateri z lepo tehniko, drugi, manj izkušenejši pa s polno mero požrtvovalnosti. Zmagovalci so prejeli pokale, drugo in tretje uvrščeni pa diplome. Na koncu smo izbrali še najboljšo borko in najboljšega borca turnirja, ki sta prejela simbolične praktične nagrade. Rezultati turnirja: Deklice: 1. mesto: Melinda Ramadani 2. mesto: Tjaša Vozelj 3. mesto: Katja Božič 3. mesto: Nina Resnik Dečki: 1. mesto: Armin Mujezinovič 2. mesto: Aljaž Jerman 3. mesto: Blaž Ostrožnik 3.mesto: Jaka Kos Mladinci: 1. mesto: Damir Memič 2. mesto: Denis Osmanovič 3. mesto: Tadej Ocepek 3.mesto: Patrik Sevšek Članice: 1. mesto: Sara Vučko 2. mesto: Alja Kastelic 3. mesto: Naida Zukič S.mesto: Tina Koder Mlajši člani: 1. mesto: Kasim Veladžič 2. mesto: Miha Simončič 3. mesto: Aleksander Docič 3. mesto: Ervin Medič KARATE TURNIR V Na povabilo Karate kluba SINBRA iz Tuzle so se trboveljski karateisti 26. in 27. februarja letos udeležili 6. Mednarodnega karate turnirja tuzlanskega kantona - »TKA OPEN«. Skupno je nastopilo preko 660 tekmovalcev. V katah, to je v estetsko zloženih likih so osvojili bronaste medalje Sanja NARAGLAV, Timi UMEK in Žiga ROZINA. V ekipnih nastopih so nadaljevali z dobrimi nastopi in so tako deklice, Lejla, Sanja in Snežana, kot dečki, Timi, Žiga in Almin osvojili bronaste medalje. Piko na »i« je postavil Timi v športnih borbah, kjer je izgubil šele v finalni borbi in osvojil bronasto medaljo. TRBOVELJČANOM 4 MEDALJE NA 3. GRAND V11IXIJ V ŽALCU V soboto 12.3.2005 je v športni dvorani v Žalcu potekal 3. GRAND PRIX turnir v karateju. Na turnirji je nastopilo 400 tekmovalcev iz 5 držav, Italije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije. Trboveljske barve so zastopali VESENJAK Aljaž, SALKIČ Almin, UMEK Timi, ROZINA Žiga, KORPES Borut, ZAJC Jan, Nik ŽLAK in OSTOJIČ Kristijan. Vodila sta jih trenerja Igor NARAGLAV in Miha KOVAČIČ. UMEK Timi je suvereno premagoval vse svoje nasprotnike z maksimalnim izidom 3:0 in na koncu zasluženo slavil zmago. OSTOJIČ Kristijan je po lastni napaki v finalu moral priznati premoč nasprotniku. Odlično 3. mesto pa je v kategoriji 13- letnih dečkov osvojil ROZINA Žiga. SMUČARSKI SKOKI Rezultati s tekmovanja v smučarskih skokih za pokal Cockta, ki so bila v nedeljo 27.2.2005 v Šmartnem na Pohoiju. Tekmvalci in tekmovalke so se pomerili na skakalnici s kritično točko pri 50 metrih. Naši člani so se uvrstili: Dečki do 14 let: 1.mesto: Andraž Pograjc - SK ZAGORJE S.mesto: Janez Močnik-Guna - SK ZAGORJE Dečki do 15 let: lS.mesto: Dejan Judež - SK ZAGORJE Deklice do 14 let:ž S.mesto: Katja Požun - SK ZAGORJ Borut Markošek - SK ZAGORJE Zagorski osnovnošolski lokostrelci, so med 214 nastopajočimi lokostrelci osnovnih šol Slovenije , tekmovanje je potekalo petega marca v Postojni, dosegli odlične rezultate in med njimi dosegli kar dva naslova državnih prvakov. V najmlajši skupini(l-3razred) je z 235 krogi naslov državnega prvaka in zlato odličje osvojil Andraž Klančišar iz OŠ. T. Okrogarja. V skupini 4-6 razred so zasavski lokostrelci osvojili naslednja mesta:6.Miha Flisek.OŠ. I. Skvarča 201 krog, S.mesto Janez Kuhar,OŠ. T.Okrogar 182 krogov, 17.mesto Samo Dolinšek,OŠ I. Skvarče 139 krogov, 19. mesto Sašo Grubar OŠ I.Skvarče 131 krogov. V najstarejši skupini 7-9 razred je Nejc Flere z 249 kogi iz OŠ I. Skvarča osvojil zlato odličje in naslov državnega prvaka, Jan Taškar iz OŠ: T.Okrogaija pa je z 198. krogi zasedel 12. mesto. Vsa priznanja in medalje je podelil svetovno znani ultramaratonski plavalec Martin Strel. Besedilo in slika J. Kržišnik VZHODNE REGIJE Cicibanke in cicibani so v soboto, 5.3.2005, tekmovali v kombinaciji na Kopah, v nedeljo 6.3.2005, pa v slalomu na Pohorju - obakrat za Pokal Vzhodne regije. Tako kot na vseh dosedanjih tekmah v tej sezoni so tudi tokrat stali na zmagovalnih stopničkah in sicer j e bila Nina Žnidar zmagovalka kombinacije in slaloma, Katja Murne je osvojila tretje mesto v slalomu, Žan Hribar pa je osvojil drugo mesto ravno tako v slalomu. Tekmovanje v slalomu je potekalo na malih količkih, cicibanke in cicibani pa so tako kot na pravih tekmah imeli dva teka. V sobotni kombinaciji je med cicibankami Katja Murne osvojila 7. mesto, Tjaša Kmet 14. mesto, Hana Brvar 15. mesto, Eva Suša 20. mesto, Neja Zupan 22. mesto in Kristina Kramar Kokalj 27. mesto. V kombinaciji je odličen rezultat dosegel Nejc Poglajen, ki je osvojil 4. mesto, Žan Hribar je bil 7., Luka Bolarič 12., Blaž Kreže 14. in Anže Vračevič 28. V nedeljskem slalomu so poleg omenjenih treh dobitnikov kolajn zasavski cicibani dosegli naslednje uvrstitve: Hana Brvar 11. mesto, Eva Suša 13. mesto, Pia Zupan 15. mesto, Tjaša Kmet 16. mesto in Neja Zupan 19. mesto med cicibankami ter Anže Vračevič 19. mesto med cicibani. V soboto, 12.3.2005, je bila še predzadnja tekma za Pokal Vzhodne regije, veleslalom na Rogli. Tokrat je bil ob odsotnosti poškodovane Nine Žnidar najboljši zasavski ciciban Blaž Kreže, kije osvojil drugo mesto, Nejc Poglajen je osvojil 5. mesto, Luka Bolarič 6. mesto in Žan Hribar 8. mesto. Med cicibankami je Katja Murne osvojila 8. mesto, Tjaša Kmet 9. mesto, Hana Brvar 10. mesto, Eva Suša 18. mesto in Neja Zupan 19. mesto. V nedeljo, 13.3.2005, je na Rogli potekalo 14. državno prvenstvo cicibank in cicibanov v veleslalomu. Tekmovanja se je udeležilo 55 cicibank in 55 cicibanov, med njimi tudi 9 zasavskih cicibank in cicibanov. Najboljšo uvrstitev je dosegla Katja Murne, ki je med cicibankami zasedla 5. mesto, Hana Brvar je bila 12., Tjaša Kmet 23., Neja Zupan 36. in Eva Suša 40. Med cicibani je bil najboljši Blaž Kreže na 6. mestu, Žan Hribar pa je zasedel 8. mesto in Luka Bolarič 16. mesto. Katjo in Blaža sta do medalje na državnem prvenstvu ločili manj kot 2 desetinki sekunde. Besedilo in slika: IM. NIK KAZBOllŠEK DVAKRATNI DRŽAVNI PRVAK Zgodilo se je to, kar smo vsi potiho pričakovali. Nik Razboršek, trenutno 1,na slovenski teniški lestvici do 12 let, je na Državnem prvenstvu v tej kategoriji potrdil, da je resnično razred zase. Prepričljivo je osvojil naslov državnega prvaka v konkurenci posameznikov, za nameček pa je ta laskavi naslov odnesel tudi v igrah dvojic. Torej kar dvakratni državni prvak! Na celotnem prvenstvu ni Nik izgubil niti niza, celo v finalu je nasprotniku podelil kravato, saj je naslov osvojil z rezultatom 6:0 6:2 proti Deržiču iz Krškega. Nikov uspeh je na tem prvenstvu dopolnil Blaž Bizjak, ki se je uspel, ob odsotnosti drugega nosilaca Romiha, kot nepostavljeni prebiti v četrfinale. Nepričakovano je v kategoriji deklet izgubila Nastja Kolar, ki je tudi veljala za favoritko za osvojitev naslova, a tega bremena ni zmogla in je izgubila v igrah posameznic v četrtfinalu, je pa zato osvojila naslov državne prvakinje v igrah dvojic. Torej so kar trije od skupno štirih naslovov državnih prvakov v kategoriji do 12 let romali v Tenis klub AS Litija. Odlično sta na Državnem prvenstvu do 18 let nastopila tudi Anja Poglajen in Matej Zlatkovič, ki sta se oba uvrstila v četrtfinale. Anjo je premagala kasnejša državna prvakinja Nakičeva, Mateja pa kasnejši finalist Bizjak. Anja se v igrah dvojic skupaj z Mariborčanko Pečnikovo uvrstila še v polfinale. Svojo odlično formo z Državnega prvenstva je Anja Poglajen nadaljevala na močnem mednarodnem ITF turnirju v Radencih, kjer se je prav tako uvrstila v četrtfinale, potem ko je v prvem kolu premagala predstavnico BIH Tadič Majo 6:3 6:3, ter v drugem kolu odlično angležinjo Amadno Carreras, ki je veljala za eno od favoritinj turnirja, a jo je Anja ugnala 3:6, 6:4 in 7:6, dvoboj pa je trajal skoraj tri ure. V četrfinalu je utrujena Anja morala priznati premoč kasnejši finalistki Kajtazovič Jasmini. V igrah dvojic se je Anja skupaj z mariborčanko Herzog Polono uvrstila v polfinale, kjer sta morali priznati premoč avstrijskemu paru Summerer-Tolj an. Uspehom že izkušenih tekmovalcev so svoje dodali še najmlajši in to zopet več kot odlično. Nastopili so na dveh turnirjih. Na prvem tekmovanju v organizaciji Jaki šport Ljubljana od 8-11 let je v kategoriji mini tenisa slavil zmago naš Šteferl Tim, ki je za šalo premagal vse nasprotnike, drugo mesto pa je osvojil tudi član TK AS Litija Kokalj Grega. Torej l.in 2.mesto v Litijo ! V kategorji midi tenis je pokal za 3.mesto osvojil Čuk Mark, v kategoriji tenis pa je Čuk Pia osvojila odločno 2.mesto. Skoraj enako so se odrezali na drugem turnirju, v organizaciji TA Breskvar. Tim Šteferl je zopet osvojil 1. mesto v kategoriji mini tenisa in postaja v tej kategoriji razred zase, tokrat pa je tudi pri dekletih romalo l.mesto v Litijo. Osvojila ga je Kolman Eva, ki na prvem turnirju zaradi bolezni ni nastopila. V midi tenisu je Mark Čuk še izboljšal svojo uvrstitev iz prvega turnirja in osvojil 2. mesto. Pia Čuk pa je bila v kategoriji tenisa na 3.mestu. Poleg državnih prvenstev, mednarodnih ITF tekmovanj in tekmovanj za najmlajše so tekmovalci TK AS Litija nastopili tudi na Odprtih prvenstvih v kategoriji do 14 let in do 18 let. Največ sta pokazala Nejc Steiner , ki je v kategoriji do 18 let prišel v polfinale in osvojil pokal za 3.mesto, ter Košak Živa v kategoriji do 14 let, ki se je tudi uvrstila v polfinale in odnesla domov pokal za 3.mesto. Pri tem je potrebno poudariti, da je Živa v prvem kolu premagala 2.nosilko Pajnik Lino iz Maribora. V drugo kolo se je v kategoriji do 18 let uvrstil tudi Brezovar Ambrož, pri dekletih do 14 let pa Kosmač Anita in Šter Ana. Skratka, če povzamemo na kratko, pokalov je vsak vikend toliko, da v klubu resno razmišljamo o prizidku. Besedilo in slika: M.R. PRVI NASTOP NA PROFESIONALNEM TURNIRJU Anja Poglajen, članica TK AS Litija, je prvič nastopila na profesionalnem mednarodnem teniškem turnirju z nagradnim skladom 10.000 $, ki je bil v Rogaški. Anja, še brez točk na svetovni WTA lestvici, je seveda morala nastopiti v kvalifikacijah. V prvem kolu je prepričljivo premaga Abutovičevo 6/1 6/ 2, v drugem kolu pa je bila od Anje boljša tretja nosilka švedinja Andlovič Kristina 6/1 6/1. Anja je s svojim prvim nastopom zadovoljna, vendar bo vsaj še do poletja dala prednost mladinskim mednarodnim ITF turnirjem, za jeseni pa razmišlja o postopnem prestopu na članske ITF in WTA turnirje. Anja je pridobila tudi novo sponzorsko pogodbo. Poleg Wilsona, ki jo oskrbuje s teniškimi loparji, je podpisala pogodbo tudi z italijanskim proizvajalcem oblačil TTK iz Udin. Na domačih tekmovanjih sta v kategoriji do 12 let blestela Nastja Kolar in Blaž Bizjak. Nastja je zmagala še tretji turnir v zimski sezoni, Blaž Bizjak pa se je z odlično igro uvrstil v četrtfinale, kjer gaje s težavo ugnal drugi nosilec turnirja. V kategoriji do 16 let je Mandič Žana po zmagi nad Orličevo končala v drugem kolu, medtem ko sta se Anita Kosmač in Živa Košak s svojega prvega turnirja do 16 let (stari sta 13 !) poslovili že v prvem kolu, vendar velja še posebej pohvaliti Anja Poglajen in njen trener Gašper Wallas. Kosmačevo, saj se je odlično upirala prvi nosilki turnirja. Zimska sezona tekmovanj se počasi zaključuje in pred izidom novih lestvic je samo še nekaj domačih tekmovanj, medtem ko se bosta Anja Poglajen in Matej Zlatkovič udeležila še ITF turnirja l.kategorija v Umagu in dveh ITF turnirjev 3.kategorije v Tuniziji. ŠPORT 0 Zagorske rokometašice so odigrale že dva kroga v končnici 1- 8 v ligi za prvaka 1. B državne rokometne lige za ženske. Po številnih boleznih in poškodbah so v to tekmovanje krenile z željo po čim višji uvrstitvi v tem tekmovanju. To jim je v prvih dveh krogih tudi uspelo. Točka, osvojena na gostovanju v Kranju, je bila velika vzpodbuda za tekmo v drugem krogu v domači dvorani. Proti ekipi iz Škocjana so domače igralke (dobesedno) prikazale privlačno rokometno predstavo. Kljub odsotnosti Valentine Zumberi se to v igri v napadu ni poznalo. Pred Zagorjankami je bil že v soboto ob 18. uri derbi tretjega kroga med RK Zagorje in trenutno prvo uvrščeno ekipo Inna Dolgun iz Ljubljane. Poglejmo še malo podrobneje obe tekmi: Končnica 1-8: 1. krog -RK Planina : RK Zagorje - 25:25 (13:14) Strelke za Zagorje: Ramšak 12, Zumberi 6, Jelševar 3, Poglajen A. 2, Poglajen I. 1, Peterlin 1 gol. V prvi tekmi za prvaka 1. B državne lige za ženske so Zagorjanke osvojile prvo točko na gostovanju v Kranju. V izenačeni tekmi so si Gorenjke in Zasavčanke zasluženo razdelile plen. Tekma je bila vseskozi izenačena. Najvišja prednost na obeh straneh je bila dva zadetka. Pri Zagorjankah je potrebno še posebej pohvaliti Ines Ramšak. 2. krog - RK Zagorje: RK Škocjan - 33:29 (16:13) Strelke za Zagorje: Peterlin 10, Mimič 8, Ramšak 6, Bola 3, Poglajen A. 3, Jelševar 2, Poglajen 1.1 gol. V drugem krogu tekmovanja za prvaka 1. B so zagorske rokometašice osvojile prvi komplet točk. Čeprav so nastopile oslabljene, brez treh igralk prve postave, zmaga ni bila vprašljiva. Celotno srečanje so bile precej boljše od nasprotnic, vendar končni rezultat ni realna slika dogajanja na igrišču. Domače so vodile tudi že za sedem zadetkov v obdobju odličnih obramb Katarine Ržišnik. Tako rokometašice Zagorja ostajajo na drugem mestu v končnici za prvaka. 3. krog - RK Zagorje: DRŠ Inna Dolgun - 29:35 (17:14) Strelke za Zagorje: Ramšak 10, Peterlin 7, Jelševar 6, Poglajen 2, Mimič 1, Hribar 1 in Bola 1 gol. V derbiju tretjega kroga je zmaga odšla v Ljubljano. V začetku srečanja sta obe ekipi prikazali nervozno in nepovezano igro. Še v deseti minuti je bil rezultat izenačen, nato so v želji po zmagi domače igralke naredile preveč napak v napadu. Ljubljančanke so tako naredile delni izid šest proti ena in v sedemnajsti minuti povedle za pet zadetkov. Po minuti odmora so domače zaigrale kot prerojene, z izvrstno igro v obrambi in natančnimi streli na gol so do polčasa naredile delni rezultat kar trinajst proti pet. Zal pa je nato v drugem delu domačim zmanjkalo predvsem natančnosti v zaključku posameznih akcij in gostje so z nekaterimi igralkami, ki so že igrale v Ligi prvakinj, uspele streti domačo ekipo. Pohvala velja vsem domačim igralkam, ki so nastopile na igrišče, še posebej Ines Ramšak, Špelo Peterlin in Matejo Jelševar. Kadetinje so po prvem delu končale na repu lestvice. V drugem delu bodo igrale za razvrstitev za končna mesta. Tokrat je bil na razporedu prvi turnir na Ptuju. Na tem turnirju so sodelovale ekipe iz Celja, Ptuja in Zagorja. Zagorjanke so dobro začele zaključne boje. V prvi tekmi so premagale ekipo ŽRK Celeia iz Celja z rezultatom 17 proti 11. V dobri predstavi so zasluženo premagale Celjanke. Najboljše strelke so bile Avdič 6 in Bola z 4 goli. V drugi tekmi so morale priznati premoč domačim rokometašicam Bile so boljše za tri zadetke. Zmagale so z rezultatom 16 proti 13. Tokrat so bile najboljše strelke za Zagorjanke Bola 4, Hribar in Roksandič z tremi zadetki. V prvi polfinalni tekmi so starejše deklice Šole Rokometa Katja Kurent Zagorje visoko izgubile prvo srečanje. V tej tekmi so Zagorjanke popolnoma razočarale. Pokazale so povsem drugačno igro kot smo bili vajeni v jasenskem delu. Kot da bi komaj čakale, da bo srečanje čim prej končano. Pomerile so se z ekipo ŽRK Celeia Celje. Na koncu srečanja je bil rezultat kar 34 : 13. Strelke za Zagorje: Klopčič 3, Fon 3, Hace 2, Golob 2, Perger2 in Hribar- Kovač 1 gol. V soboto 19. 3. 2005 bodo starejše deklice ŠR Katja Kurent Zagorje gostovale v Sevnici, kjer se od njih pričakuje precej boljšo predstavo kot je bila v Celju. Mlajše deklice A ŠR Katja Kurent Zagorje niso imele težkega dela v prvem krogu polfinala. Gostje iz Svetega Jurija ob Ščavnici ekipa ŽRK Milleniuma ni bila dorasla domačim rokometašicam. Z dobro obrambo vratarke Bojkič so z hitrimi proti napadi visoko premagale z rezultatom 26 proti 6. Strelke za Zagorjanke so bile Pergar 7, Hribar-kovač 6, Hace 5, Klopčič 4 in Kerin 2 gola. Mlajše deklice- B ŠR Katja Kurent Zagorje so v prvi polfinalni tekmi doma presenetljivo izgubile z vrstnicami iz Žalca. Res je, da so pri domačih manjkale dve poškodovani igralki iz prve postave Janja Rebolj in Špela Lipovšek, vendar bi morale domače klub temu premagati gostujoče igralke. Tako so si s tem porazom nekoliko otežile želeno prvo mesto v tej polfinalni skupini. Rezultat je bi na koncu 17 proti 18 za Žalec. Strelke za Zagorje so bile: Kerin in Hace po 6, Zavec 4 in Hodžič 1 gol.. Že v nedeljo, 20. 3. 2005 bodo mlada dekleta odigrale že drugi krog v tej polfinalni skupin. V Zagorsko športno dvorano prihajata ekipi Šmartnega, ki se bo pomerila v kategoriji mlajših deklic -A in ekipa iz Novega Mesta , ki se bo pomerila z domačo ekipo v kategoriji mlajših deklic -B. TEKMOVANJE MLADIH V soboto 12. 3. ob 15. 30 začenjajo z zaključnimi tekmami v tekmovanju mladih tudi mlade igralke Šole rokometa Katja Kurent Zagorje. Mlajše deklice A in B so se v svojih predtekmovalnih skupinah uvrstile na prvo mesto, kar jim prinaša lažje nasprotnice v tej skupini . S tem jim je dana velika možnost, da se uvrstijo v finale tega tekmovanja. V soboto bodo njihove nasprotnice igralke iz Svetega Jurija ob Ščavnici in iz Žalca. Tudi starejše deklice šole rokometa Katja Kurent Zagorje nadaljujejo tekmovanje v polfinalu. Ker pa so v predtekmovanju osvojile tretje mesto v svoji skupini jim bo pot v finale nekoliko težja Besedilo: Danilo Lipovšek INTERVJU i-------- Pogovor v živo s strokovnjaki za mamice iz: V 1.a razredu OŠ Ivana Cankarja je 24 otrok. Vsak od njih je po svoje prisrčen, radoveden, zgovoren. Z njimi preživljajo čas učiteljica Mojca Mahkovic, vzgojiteljica Ani Wetz, v popoldanskem varstvu pa zanje skrbi vzgojiteljica Neli Mišvelj Leben. Mojca Mahkovic, učiteljica: Materinski dan bomo skušali približati tako otrokom kot mamicam. Pripravili bomo nastop, jim zapeli, izdelovali šopke in spekli kaj dobrega. Kaj vam pomeni mama? Mama mi pomeni zelo veliko. Je oseba, s katero me veže veliko lepih trenutkov, vidiva se prav vsak dan. Ani Wetz, vzgojiteljicah otroci bomo mamicam pripravili presenečenje. S svojo ustvarjalnostjo in domiselnostjo znajo otroci zelo presenetiti. Kaj za vas pomeni mamaPToplo naročje, objem, lep pogled, dobro kosilo, dobra večerja, prijetna pravljica, lepo dobro jutro. Tjaša P.: Mamico imam rada zaradi tega, ker me je rodila in zato, ker je v moji bližini. Žiga: Mamica me ima rada, skrbi zame. Najbolj me razveseli, če mi kaj prinese. Žan: Mami skrbi zame. Skupaj z očijem in mami se igramo Človek ne jezi se. Če me oči vrže ven, se jokam. Ana J.: Mamica skrbi zame, za bratca Jana in očija. Skuha kosilo. Nina K.: Mami me ima rada. Če sem bolna, mi skuha čaj in skrbi zame. Matic: Materinski dan je praznik za vse mamice, kar jih je na svetu. Mamico imam rad, ker ima tudi ona mene rada. Neli Mišvelj Leben, vzgojiteljica: Vsem Sara: Mamica me ima rada. Z bratcem Leja: Mamico imam rada, ker me mamicam želim, da bi njihovi otroci in očijem ji včasih pripravimo zajtrk ali objame, ker se igrava in skupaj počivava, ostali taki sončki kot so! kosilo. Tjaša B.: Mamico imam rada, ker me zjutraj objame, ker se pocrkljava in skrbi zame. Za materinski dan daš mamici rožice. Klara: Materinski dan pokaže, da imamo radi mamice. Rada jo imam, ker je zabavna, ker se zna šalit, ker je pridna in mi vsak dan skuha dobro kosilo, Veliko se pogovarja z mano. Iza: Mami je oseba, ki me je rodila.Včasih se skregava, a ne prevečkrat. Mami me ima zelo rada, še bolj kot babi. Veliko me crklja in pride po mene v šolo. Ana Š.: Materinski dan je takrat, ko mamici kaj podariš, ji kaj lepega poveš. Takrat gremo skupaj na sprehod. Anamarija: Mamici bom za materinski dan sama pripravila zajtrk,. Mamica me ima rada. Veliko risank gledava skupaj. Skupaj pripraviva kosilo. Karmen: Mamico imam rada. Pomagam ji pripraviti kosilo. Skupaj se igrava. Za materinski dan ji bom podarila poljubček. Jacques: Moja mami je huda, če ji veliko nagajam. Materinski dan je praznik za mamice. Z mami se imava rada. Brina Ula: Mamica je prijazna. Če ji nagajam, je jezna. Materinski dan je dan za mamice. Luka: Moja mamica me ima zelo rada, jaz pa njo. Velikokrat ji pomagam. Vesel sem, če se v družini kaj lepega zgodi. INTERVJU Ana V.: Mami je prijazna in pridna, ker pomiva posodo, čisti in hodi v službo. Nina Š: Na materinski dan mamice praznujejo. Mojo mami razveselim z objemom, poljubčkom. Imam jo rada. Je dobra. Andraž: Mami mi veliko pomaga, se sanka z mano. Rad jo imam. Za materinski dan ji z očkom prineseva rožice. Marko: Mamico imam rad, ker mi pomaga pri verouku, šoli in angleščini. in tudi druge uči klekljanja. Mamica me ima rada. ® DRUŠTVENO PISANE BARVE SO ZASIJALE V SNEŽNEM VEČERIJ Čas je, da se vrnemo k vsemu, kar je prvinsko in že skoraj pozabljeno. Tega se dobro zaveda Društvo vaških žena v Čemšeniku. Priredile so tečaj izdelovanja papirnatih rož, ki nikoli ne uvenejo. Če tudi bo zima še trdovratno kolovratila po teh krajih v cvetnem tednu in veliki noči, je za cvetje že poskrbljeno, kajti približuje se čas butar, da o polnih košarah raznih dobrot, ki sodijo v ta praznični čas, niti ne izgubljamo besed. Prav zato bodo članice društva 21. marca ob 17.00 uri imele v prostorih KS v Čemšeniku še eno srečanje. Želijo si in hočejo, da bi imele najlepše pirhe daleč naokoli in to jim bo zagotovo uspelo. Če to želite tudi vi, se jim pridružite. Vsi, ki želite izraziti svojo ustvarjalnost in tako praznovati Veliko noč, ste prijazno vabljeni. Slike, besedilo: St. R. CLANICE 1)1 ZAGORJE SO PRAZNOVALE V četrtek, 10. marca, so si članice Društva invalidov Zagorje same, zaradi pomanjkanja prostora v dvorani Gasilskega doma, pripravile praznovanje ob Dnevu žena. Če bi bilo mogoče, bi na praznovanje povabile tudi člane, da bi bilo še bolj veselo. Za dobro voljo so poskrbele njihove pevke pevskega zbora pod vodstvom Zinke Kos, citrarka Ivi Bašelj in harmonikašici Mojca Raspotnik in Vida Sladič. Svoje pesmi na temo žensk je prebral Maks Marinčič. Zbrane je pozdravila njihova predsednica Marta Leben in med drugim povedala »Dan žena se praznuje že od leta 1910. Praznovanj v prejšnjem sistemu se danes spominjamo z nostalgijo. Praznik je bil nekaj zelo težko pričakovanega, lepega, če tudi ni bil dela prost dan, bil pa je kot lepa melodija. Prisrčne kulturne nastope so pričarali malčki v vrtcih, z ljubeznijo so podelili skromna darilca, ki so jih izdelali sami s pomočjo vzgojiteljic. Tudi na delovnih mestih so ženske obiskali otroci in pripravki kratke proslave. Vodstva podjetij so žene pogostila, podarili so vsaki rožico in kakšno manjšo darilce skupaj s spodbudno besedo in čestitko. Bilo je skromno a prisrčno, saj smo se ženske počutile bogate. Majhna pozornost je pomenila veliko, četudi smo vedele, da bo naslednji dan vse po starem. Danes smo tu, da si polepšamo dan, povemo kaj lepega, skupaj zapojemo in se z veseljem spominjamo lepih časov.« Tudi tokrat je vsak od njih dobila rdeč nagelj, pripravili pa so tudi skromno pogostitev. Besedilo: Irena Vozelj DOLSKI PLANINCI ZBOROVALI V GORAH Dolski planinci so imeli v nedeljo, G.marca 2005, v Gorah letni občni zbor, kjer so podali svojim članom obračun celoletnega dela. Dolski planinci na Prehodavcih ob dnevu planincev2004 B r a Lani so imeli težave že na začetku leta, ker so iskali zamenjavo upravnika koče. Pestili so jih tudi stari problemi oziroma tožbe bivših delavk v klubu in v Gorah, ki so PD tožile za vračilo različnih stroškov, kar je zneslo 1,380.000 sit.«Vsa ta bremena kljub varčevanju in prodaji kombija ne bi zmogli sami,« je dejal predsednik PD Toni Pavlič,«če nam ne bi pomagal še drugi. Tako bi se zahvalil Elektrarni Trbovlje,TKI Hrastnik, Forsteku, še posebej pa županu Miranu Jeriču in sploh občini...« Poročila o realiziranih pohodih so podali tudi drugi predstavniki sekcij. Posebno so zadovoljni z dejstvom, da so spet začeli sodelovati z dolsko šolo, kjer so s 60 mladimi planinci opravili štiri izlete. Iz poročila markacistov je bilo razvidno, da imajo težave s potjo Gore -Širje, kjer podrast pri Vičiču pospešeno raste zaradi viška vode iz rezervoarja. Pomembno je bilo tudi njihovo sodelovanje pri označevanju Sovretove poti ob koncu septembra.Se najpomembnejše pa je bilo poročilo, da je stanje na računu kljub vsem težavam pozitivno. Prebrali so tudi programe za leto 2005, med katerimi je tudi sodelovanje na letošnjih obletnicah: 110 let izhajanja Planinskega vestnika, 110 let postavitve Aljaževega stolpa in 30 let osvojitve prvega osem tisočaka -Makaluja. Podelili so tudi nekaj pohval in priznanj za prehojene poti, gostje pa so izrekli pozdrave.Pozdravno pismo je zaradi zadržanosti poslal tudi predsednik MDO Borut Vukovič, ki je PD Dol obljubil moralno in materialno pomoč, če bo potrebna. Slika: ahiv PD Dol Besedilo: Fanči Moljk V MEDIJSKIH TOPLICAH SO ŠAHIRALI Društvo invalidov Zagorje ob Savi je v soboto, 12.marca, v prostorih Hotela Medijske toplice na Izlakah organiziralo Državno prvenstvo invalidov Slovenije v šahu. Med 40 tekmovalci je največ znanja pokazal Petar Vasič iz Društva invalidov Piran, med domačini so se najbolje odrezali Nebojša Milinkovič (Dl Litija), ki je bil peti ter Franc Kotnik in Hinko Jazbec, katera sta bila osmi oziroma deveti. Organizacija je v popolnosti uspela, z njo so bili zadovoljni tako organizatorji kot tekmovalci. P.M. DRUŠTVENO (@ V nedeljo, 20.februarja, sta člana alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje, Marko Zupan in Aleš Kilar, plezala v Zgornji Savinjski dolini. Blizu znanega Rogovilca sta preplezala ledeni slap Suhodolnik z višino 250 m in oceno težavnosti IV+. V soboto in nedeljo, 26. in 27. februarja, je AO Planinskega društva Trbovlje v okviru svojega programa dela organiziral zimski alpinistični tabor. Izpeljali so ga v Robanovem kotu v Kamniško Savinjskih Alpah. Tabora so se udeležili naslednji alpinisti: Karel Kodrič, Dušan Košir, Aleš in Matjaž Kilar, Marko Zupan, Matjaž Cukjati, Franc Gričar in Jure Cencelj. Prvi dan so izpeljali vaje v reševanju iz ledeniških razpok, drugi dan pa so plezali v štirih navezah v ledenem slapu Lobnički levi slap, z višino 100 metrov in z oceno težavnosti V-. Dan je bil lep in vreme ugodno, zato so bili udeleženci tabora zadovoljni s potekom in uspehi. V nedeljo, 27. februarja, se je član Alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Sebastijan Jančič skupaj s prijateljema Bojanom Turšičem iz Ljubljane ter Matjažem Čukom iz Kranja lotil zimskega vzpona na 2132m visoki Storžič. Vremenske razmere niso bile kaj prida. Vzpona so se lotili v oblačnem in meglenem vremenu, snega je bilo čez koleno, zato je bilo vzpenjanje toliko težje. Na nekaterih mestih so naleteli na led, predvsem na grebenih. V vršnem delu gore je pihal močan veter, kar ja mraz še podvojilo. Vrh Storžiča so dosegli po petih urah napornega vzpona. Po krepkem stisku rok v snežno ledenem oklepu so se, po krajšem počitku vrh gore, varno in uspešno vrnili v dolino. T.L. LIST LIST Drage bralke, cenjeni bralci strani za poezijo! Rubrika List bo redna, zato vabimo vse pesniške duše, da pošiljate svoje prispevke na naše uredništvo (podatki so na prvi strani časopisa). Skupaj bomo obogatili kulturniški utrip vašega in našega Zasavca. Uživajte v tokratnem izboru. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik Lista (tel. 031-373-826) ZVEZDE Neskončna brezpotja vesolja skrivajo klinopise naših usod, v zagonetnih vijugah so, z nerazložljivimi hieroglifi, vtisnjene življenjske črte Zemljanov. Zato smo ljudje nenehno v zvezde zazrti, da bi odkrili čarobno število, določeno naši biti. Trepetaje čakamo, da nas iz daljave osreči bleščeči zvezdni utrinek na tej naši zdrsljivi, negotovi poti. Vlado Garantini (Pesem bo objavljena tudi v pesniški zbirki Tihožitja in pejsaži, ki izide v letošnjem letu.) DAN SE KONČUJE Dan se končuje, utrujeni smo, tudi sonce bo kmalu za goro zašlo. Mrak se prikrade, za soncem on gre, noč bo nastala, že mimo je vse. V cerkvici mali tam sredi vasi počitek potrebnim zvon zaželi. Po nebu pa lun ’ca prav mimo drsi, tiho, neslišno, da nas ne zbudi. Noč se poslavlja, pred dnevom beži, spet treba bo vstati, se na delo mudi. Andrej Režun VSE ZA MAJHNO DLAN Kam vse, v nenehnemu iskanju, razlilo v prazno se je hrepenenje? A proti meni majhna dlan vsak dan steguje se, vse kar ostane ji, si jemlje. Ob mojem, zanjo gluhem spanju -kje najde zlato potrpljenje? Ljubezni poln, otroških sanj, njen stisk prebuja me, da hočem zanjo v življenje. Vesna Berk (Pesem lahko najdete v zbirki Sonce nad vodnjakom, 2002.) MAMICA MOZAIK Najrajši mamico imam Najlepše kamne sem izbral rir T TUHTA in nikomur je ne dam. in jih sestavljal v mozaik, Lepo za mene poskrbi, med že izbranimi odbiral takih nimamo vsi. in sproti izpreminjal lik. Sivi kamen in tišina, v njej umira Z menoj igra se ona rada, In zdaj stojim pred mozaikom, moč spomina, pozornost njena je navada, vse, kar sem mogel, vanj sem dal, njo najeda gluhi čas, zato sem zmeraj jaz vesel, prednjim stojim in se sprašujem, bolj še gluh za vedno jo bom rad imel. če kamne prave sem izbral. kot ti in jaz... Ko v spanec tonem zlati, Franci Lakovič Franci Lakovič ona mora še garati; (Pesem je iz pesniške zbirke ko trudna, zdelana zaspi, Svitanje, ki je izšla decembra 2004.) tedaj je le brez vseh skrbi. Niko Milinovič ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2, Trbovlje, Tel: 56 26 466 in 56 32 860 VSE VRSTE TALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROGE, TEKAČI, UMETNE TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE ELKOPLAST DEKOR Obrtniška 11, Trbovlje Tel.: 56 28 349 ODEJE, VZGLAVNIKI, VZMETNICE, POSTELJNINE, BRISAČE, ZAVESE, PRTI, DARILNI PROGRAM ART OPTIKA d.d. Poslovalnica 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d, Tel.: 56 21 253 Poslovalnica: Zdravstveni dom Trbovlje Rudarska 21, Tel.: 56 29 041 ‘Velika izbira okvirjev za očala ‘Vse vrste leč za očala domačih in tujih prizvajalcev ‘Etuiji za očala ‘Povečevalne lupe ‘Športna in sončna očala ‘Drobna in usnjena galanterija IZPUŠNI LONCI IN CEVI PROIZVODNJA IN MONTAŽA ss mt Marii MARN VRANSKO 18B, 3305 VRANSKO t*l /foltsr 03 5725 106. moti: Oil 508 655 EVJ ElEKTROPROM d.o.e. Loke 22 1412 «SOVEC Ul.: 02 S* 57 ISO fax: 01 $6 71 234 www.clcktroprom.ii (71 I ELEKTROPROM ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija E TV 4 trgovina EVJ Center ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje T'v. , V«i ZAVOD ZA INFORMIRANJE JLI1JL U * liXi U IN IZOBRAŽEVANJE ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJI DVOSTAVNEGA KNJIGOVODSTVA Z RAČUNALNIŠKO PODPORO 40 ur, 64.000 SIT (DDV vključen) KNJIGOVODSKI ZAČETNI TEČAJ (40 ur) se bo pričel 21 . marca 2005 ob 17. uri - delavcem, ki so zaposleni pri s.p.vsaj eno leto, stroške izobraževanja _______delno povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih._ Ljubljanska 80 (SPB 1), Domžale tel. 721-94-61, taks 721-94-64, GSM 041/734-658 e-pošta: infobiro@siol.com, www.cllp-domzale.si C produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in _ video strani /A\ C snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja pastanitß D j; • trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije S VHS, S-VHS, BETA SP . . , E-mail: atv.signal@siol.net Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O LITERARNO KULTURNI ZALOGAJ KULTURNEGA CENTRA ZAGORJE Še en slasten kulturni zalogaj je pripravil Kulturni center Delavskega doma v Zagorju za svoje obiskovalce. Popeljal jih je v SNG Maribor na baletno predstavo Grk Zorba. Baletno-glasbenega spektakla se je udeležilo precejšnje število Zagorjanov. Tisti, ki so gledali film enakega naslova z legendarnim Anthony Quinom vedo, da je glasbo napisal Mikis Theodorakis, ekskluzivni komponist pesmi, ki jih je pela Nana Muscuri. Grški melos je tisto nekaj, ob čemer nikoli nihče ne ostane ravnodušen. Pod taktirko Goirgia Crocija so plesali kot solisti Sergiu Moga (Zorba), Anton Bogov (John), Tanja Baronik (Marina), Marina Krasnova (Hortense) in Edward Clug (Yorgos). Predstava je odlično režirana s tipično grško koreografijo in malce moderniziranimi ženskimi kostumi. Pot od Maribora do doma je minila, kot bi mignil, saj je v ušesih še dolgo zvenel sirtaki. In tudi za naprej velja: GLEDAT GREM! MORAM VIDETI! Slika in besedilo:St.R. PETKA ZA TROJKO Navadno drugega leta rojstva nekega časopisa ne obešamo na veliki zvon. Trojka, časopis zasavskih študentov, pa si to zasluži. Rodil se je v mesecu marcu leta 2003, njegovi starši pa so študentje Šklaba, Kluba B in Šohta. Izhaja na dva meseca v nakladi od 1300 do1800 izvodov in je brezplačen. Na dvaintridesetih straneh drobnega tiska naletimo na ogromno informacij, ki vabijo mlade na razne tečaje, predavanja, rekreacijo, na zabave, koncerte... Predstavljajo nove knjige, filme, gledališke predstave, glasbene novosti... Lotevajo se intervjujev z znanimi Slovenci. »Privlačni so tudi potopisi, ki jih pišejo študentje,« je dejala v telefonskem pogovoru Tina Leskovšek,« saj spodbujajo še druge, da pametno preživijo počitnice...« Posebne strani zavzemajo literarni prispevki, računalništvo, humor, križanke,...vse v povezavi z Zasavjem. Zelo dobrodošli so tudi opisi fakultetnih programov, ki jih posredujejo bralci in tako pomagajo brucem pri premagovanju prvih korakov na univerzi. V rubriki Zlata pika, Črna pika objavljajo kritične pripombe bralcev, ki jih lahko pošljejo tudi na njihovo spletno stran: www.trojka-casopis.net. V Trojki so tudi začetni koraki učenja japonščine. Vsa ta pisana paleta prispevkov je napisana v sočnem, slikovitem, duhovitem in sproščenem jeziku. Lektoriranje je odlično opravljala Nejka Ostanek, nasledila jo je prav tako dobra Anja Šircelj. Ustrezno vsebini zahajajo seveda tudi v narečje in sleng. Ob vsem tem pa Trojko preveva še - kdo bi verjel -optimizem.Vera v življenje zasavskih dolin. Ekipa Trojke šteje več kot trideset sodelujočih peres, za katere skrbi odgovorna urednica Tina Leskovšek, tehnični urednik je Peter Černuta, tudi fotografija je na visoki ravni, iščejo pa še nove sodelavce revije. Trenutno pripravljajo marčevsko številko. Na koncu še iskrene čestitke za drugi rojstni dan. Slika: arhiv Trojke Besedilo: Fanči Moljk VELESLALOM NA PRVINAH Športno društvo Čemšenik je tudi letos organiziralo tekmovanje v veleslalomu na Prvinah. Izvedli so dve tekmi in sicer je bila prva 26.2.2005 ter druga 5.3.2005. Udeležba je bila zadovoljiva. Smučarji in deskarji so se več ali manj uspešno prebijali mimo vratič. Po končani drugi tekmi so v domu na Prvinah slavnostno razglasili rezultate zadnje tekme. Sledila so še priznanja v skupnem seštevku. Tekmovalci so bili razvrščeni po starosti v različne kategorije. Organizator je bil z udeležbo zadovoljen ter je vse prisotne povabil na naslednje tekmovanje. Rezultati 1. tekme v veleslalomu na Prvinah > OTROCI DO 10 LET: 1. ZUPAN NEA, 2. ZUPAN PIA, 3. TAŠKAR NEVA > DEČKI 10 DO 15 LET: 1. GRABNER DAVOR, 2. GROBLJAR URH, 3. VIRANT URBAN > ŽENSKE 15 DO 30 LET: 1. SOTENŠEK BERNARDA, 2. DRNOVŠEK NATAŠA > MOŠKI 15 DO 30 LET: 1. PODBREGAR MILOŠ, 2. NOVAK MILOŠ, 3. LUKAČ MITJA > MOŠKI 30 DO 45 LET: 1. MAL MARKO, 2. ŠERAK DARKO, 3. LAVRIČ ANDREJ > MOŠKI NAD 60 LET: 1. RENKO LEOPOLD, 2. ZAKŠEK FRANC > DESKARJI: 1. SMRKOLJ DAMJAN, 2. GORIŠEK ROBERT Rezultati 2. tekme v veleslalomu na Prvinah > DEKLICE 10 DO 15 LET: 1. MRAK NELI, 2. LOVRAČ NIKA, 3. HRIBERŠEK TANIA > DEČKI 10 DO 15 LET: 1. GRABNAR DAVOR, 2. NOVAK TADEJ, 3. JERMAN ŽAN MIŠEL > ŽENSKE 15 DO 30 LET: 1. MARTINČIČ PETRA, 2. SOTENŠEK BERNARDA, 3. DRNOVŠEK NATAŠA > MOŠKI 15 DO 30 LET: 1. GLAVAČ JANI, 2. DRNOVŠEK ALEŠ, 3. NOVAK MILOŠ > MOŠKI 30 DO 45 LET: 1. JERMAN MARTIN, 2. MAL MARKO, 3. ŠERAK DARKO > MOŠKI NAD 60 LET: 1. RENKO LEOPOLD, 2. ZAKŠEK FRANC > DESKARJI: 1. LUKAČ MITJA, 2. SMRKOLJ DAMJAN, 3. GROŠELJ METOD Skupni rezultati obeh tekem > DEKLICE 10 DO 15 LET: 1. MRAK NELI, 2. LOVRAČ NIKA, 3. HRIBERŠEK TANIA > DEČKI 10 DO 15 LET: 1. GRABNAR DAVOR, 2. NOVAK TADEJ, 3. JERMAN ŽAN MIŠEL > ŽENSKE 15 DO 30 LET: 1. SOTENŠEK BERNARDA, 2. DRNOVŠEK NATAŠA, 3. MARTINČIČ PETRA > MOŠKI 15 DO 30 LET: 1. NOVAK MILOŠ, 2. DRNOVŠEK ALEŠ, 3. LUKAČ MITJA > MOŠKI 30 DO 45 LET: 1. MAL MARKO, 2. ŠERAK DARKO, 3. STRMLJAN DUŠAN > MOŠKI NAD 60 LET: 1. RENKO LEOPOLD, 2. ZAKŠEK FRANC > DESKARJI: 1. SMRKOLJ DAMJAN, 2. GORIŠEK ROBERT, 3. LUKAČ MITJA IRH ZIMSKA LIGA ZA PREHODNI POKAL BRATOV BORŠTNAR - 2004/05 Končano je tradicionalno zimsko druženje osmih rekreativnih ekip z malim nogometom, ki je potekalo od novembra 2004 do marca 2005. To druženje je v letu 2002, preraslo v tekmovanje za PREHODNI POKAL BRATOV^ BORŠTNAR. Po ekipah: BULDOŽER in EDUPPS/ŠTULM (2 x), je letos pokal osvojila ekipa NLP /KBM. Sledijo ekipe: BULDOŽER, MEDIJA, KMN MALO PO MALO (veterani); AVTOSERVIS RAZPOTNIK; UDARNIK-TSG LUNAR; RIGL (veterani) in ZASAVC., Besedilo: Sašo Janc Slika: Igor Grčar V KULTURNEM DOMU KISOVEC NA V soboto, 05.03.05, je v kulturnem domu Kisovec potekal ŠKLABOV predizbor za zasavsko glasbeno skupino, ki se bo udeležila znamenitega vsakoletnega festivala Rock-Otočec v mesecu juliju. Predstavili so se štirje bandi in sicer REGESPECT/ MINDFIST/, skupina, ki deluje eno leto in je s svojo zvrstjo igranja (mešanico punka, hard-cora in metala) uspela narediti dvanajst lastnih komadov. Predizbor za Rock-Otočec je njihov drugi koncert. Člani so David-bass, Tomaž-solo kitara, Andrej-bobni, Peter-vokal + kitara. Skupina NEMO je začela igrati pred tremi leti. Posneli so tri svoje demo-plate, katere ene je producent Američan. Njihov stil igranja je hard-rock, metal. V skupini sodelujejo Kristjan-vokal, Vidmar-kitara, Koko-bass, Pipi-bobni. Industrial hard core, trash-metalci TERMINAL DISEASE so dobro uigran band in imajo že precej koncertov za sabo. Njihov najodmevnejši nastop je Novi rock 2000. Imajo dvanajst svojih pesmi ter en demo posnetek.Sestavljajo jo Sergio-bass, Buci-bobni, Bolha-vokal+kitara, Janez-klaviature, Anže-kitara .Kot zadnji so nastopili skupina KDO?, ki bodo julija zastopali zasavske barve na Rock-Otočcu in so torej zmagovalci kisovške bitke Šklabovega predizbora za nastop na letošnjem festivalu Rock-Otočec. Na vprašanje, kakšni so občutki ob koncertu, pravijo, da:»...umetnosti se ne da ocenjevati, zato je takšno tekmovanje nesmisel!« Band so ustanovili leta 1998, od takrat so imeli okoli štirideset nastopov ter naredili dvanajst svojih komadov. Njihova zvrst glasbe je ska, punk, hard-core. In kaj pomeni ime skupine? Glasba Družbeno Ozaveščenih: Mare-vokal+kitara, Ziski-vokal, Šuki-bass, Jager-bobni.).Torej, komaj čakamo na Otočec ter skupino Kdo?... KVIZI CIRKUS SE PREDSTAVLJA. Zasedba KVAZI CIRKUS je relativno nova zasedba, saj v sedanji postavi obstaja komaj tri leta. Sestavljajo jo štirje člani Tadej Ojsteršek-bass kitara, Aleš Ojsteršek-bobni, Vili Groboljšek-kitara, Ervin Ritter-vokal. Vsi trije instrumentalisti so stari znanci publike. Pred približno osmimi leti so pričeli glasbeno sodelovati, bolj za šalo kot zares in preigravati razna glasbena dela. Sčasoma so začeli ustvarjati tudi avtorsko glasbo, ki pa je bila zgolj instrumentalna. Dolgo časa so iskali pevca, ki bi se znašel v njihovi glasbi a nekako niso mogli najti pravega. Pred tremi se jim je pridružil Ervin (sedanji vokalist), ki so ga sicer poznali že od prej a na glasbenem nivoju niso sodelovali. Navdušil jih je s svojim močnim glasom in teksti, ki so bili ravno kontraverzni za njihov način igranja. Tako je nastal Kvazi cirkus, z njim pa glasba, za katero niti sami ne vedo, v katero glasbeno zvrst spada. Kmalu so se si začeli nabirati izkušnje tudi v živo na odru. Prvič so igrali na kamnolomu v Radečah, nekje sredi aprila 2003. Naslednji nastop je bil v AMD-ju nad Trbovljami, kjer so bili predskupina skupine SQUALL iz Prage. Ti so tudi edini, ki so opredelili njihovo glasbo in njih za APOKALIPTIČNO-BRUTALNI-BAND. Igrali so tudi na Metelkovi v Gala hali ter na MKC Underground festivalu v Mariboru, kamor jih je poklical Dušan Hedl. Njihov pomembnejši nastop je bil tudi Novi rock 2003, oziroma Novi novi punk 2003, ki ga je organiziral Igor Vidmar. Do sedaj imajo dvajset svojih komadov, ki so striktno v slovenščini, ker so ponosni na svoj materinski jezik - čestitke! Posneli so en CD: Live Metelkova 28.05.2003. Njihov cilj je čim več nastopati in s tem omogočiti čim večjemu številu ljudi, da jih slišijo. Zanimivi so predvsem za tiste poslušalce, ki v glasbi iščejo nekaj novega, zanimivega, kontraverznega in nenavadnega ter za tiste, ki so naveličani poslušanja ustaljenih glasbenih zvrsti. POTOVANJE + POTOVANJE PO ZAHODNI TURČIJI - I. DEL Obeliski na Hipodromu. Uvod V Turčijo smo se odpravljali z mešanimi občutki... V podzavesti še vedno nosimo strah pred turško krvoločnostjo, ko so pred stoletji nepovabljeni razsajali po naših krajih in drugih evropskih deželah. Začudeni smo opazovali tiste, ki so v Turčiji že bili in se jim je na obrazu razlezel blažen smehljaj, ko smo omenjali, kam gremo. Lahko bi čakala na zaključek, pa bom kar povedala : V Turčijo smo se potem tudi mi zaljubili...Upam, da bo tudi kdo od bralcev spremenil svoje mnenje o tej deželi na bolje, če bo vztrajal še nekaj nadaljevanj. S pisanjem sem odlašala, odlašala in še kar odlašala, saj zahteva ta zvrst pisanja veliko napora, ko brskaš po vseh mogočih zapiskih, se odločaš za slike in dogodke,... In potem naj bo vse skupaj še duhovito, lahkotno in informativno... Mimogrede lahko pri podatkih usekaš mimo, saj se spreminjajo iz dneva v dan. Kaj je potem pretehtalo, da sem se končno odločila za ta potopis? Zelena luč za Turčijo, ki jo je zdaj po dolgih letih prižgala Evropska unija za začetek pogajanj.. .Da dodam kamenček v mozaik odkrivanja te dežele. Da navdušim tiste, ki se vedno bolj množično odločajo za letovanje v Turčijo, tudi za oglede v notranjosti dežele. Še enkrat bom doživljala potovanje in se ponovno srečala z ljudmi, ki so mi lepšali pot in bogatili spoznanja o življenju... In kdo so ti ljudje? Podrobno sem jih predstavila že v opisu potovanja po skandinavskih deželah leta 2002. Zato samo na kratko. Skupina sevniških planincev potuje že okrog 40 let po evropskih deželah, kjer mimogrede zavzame tudi kakšne njihove vrhove. Zadnji del avtobusa je preurejen v deset ležišč, ostalih dvajset potnikov pa prespi v šotorih. Glavni vodja je Vinko Šeško, ima pa tudi svoje leve in desne roke, ki mu pomagajo pri nabavi hrane, vodenju računov, načrtovanju poti...in pri ustvarjanju zabavnega vzdušja v potujočem hotelu. Vsako leto se kdo na novo priključi ali pa iz različnih vzrokov odpade. Na splošno so to simpatični, skromni, trdoživi in vedoželjni potniki, kar je v glavnem značilno za planince in druge športnike. Istanbul Iz Sevnice smo se odpeljali z Vebrovim avtobusom 26.maja 2004 popoldne. Na hrvaški in srbski meji ni bilo težav, romunske carinike pa je bilo treba podkupiti, da se ne bi čakanje zavleklo. Noč prespimo v avtobusu in v Carigradu smo že pozno popoldne naslednjega dne, ko nas sprejme Primož, vodnik turistične agencije Oskar iz Kranja in nas odvede pred hotel. »Ste rojeni v Turčiji?« me zavede njegova temna barva kože, bujna čupa in preprosta obleka. Pa še bos je bil. »Ne, ne, oba moja starša sta Slovenca ...« O Primožu še več kasneje, saj nam je s svojim značajem in odličnim vodenjem temeljito zlezel pod kožo... Omeniti moram, daje bilo to potovanje sevniških planincev prvič v organizaciji kakšne turistične firme. Nismo si mogli privoščiti šotorov, ker ni kampov na vsakih pet metrov kot je to v severni Evropi. Hoteli pa so poceni. Agencija Oskar nam je bila pisana na kožo -fleksibilni so, dinamični in prilagodljivi. Istanbul ali Carigrad, nekdaj znan kot Bizanc in Konstantinopel, je 16 milijonsko mesto , umeščeno na dve celini. V enem dnevu smo ga vsaj malo okusili. Obe prelepi mošeji Hagia Sofija in Modra mošeja sta bili na TV že večkrat prikazani, zato se ne bi ponavljala. Mogoče malo več o antičnem Hipodromu, kjer je bilo prostora za 100.000 ljudi in kjer so se odvijali najpomembnejši dogodki mesta. Na primer tekmovanje z vozovi, kjer so dobili zmagovalci kepo zlata in lovorjev venec,... Spomnila sem se slikovitih opisov F.S. Finžgarja, ko smo trepetali za Iztoka, ki se je spopadel z Azbadom in - zmagal. Na Hipodromu so zbirali obeliske s celega sveta, da so ga olepšali. Dobro je ohranjen tudi stari zbiralnik vode nedaleč stran od Hipodroma - dvorana je pod zemljo, krasi pa jo 332 stebrov. Pred obiskom v prvo čajnico menjamo denar in v hipu postanemo milijonarji... O tem pa drugič. /Se nadaljuje/ Fotografije: Vinko Šeško Tekst: Fanči Moljk RAZVEDRILO PIJPER: nizozemski skladatelj GNAMUŠ: naš slikar BUTANOL alifatski alkohol ARAZI: maroški tenisač Vicoteka Ukor Poredni Pavle pokaže v beležki zapisan ukor po razredniku, kar naj bi oče podpisal. “Ukor po razredniku? Ej, sine, to bo pa treba urediti s palico!” “Prav imaš, očka! Razrednik stanuje na Veliki 37, drugo nadstropje desno.” Nesreča Prizadevni vaški učitelj pričakuje obisk šolskega nadzornika, za katerega približno ve, kaj bo spraševal. Zato vpraša učence: “Kaj je nesreča?" Dvigne se Poldek in pravi: “Nesreča je, če gre zajec vzelje.” “Ne,” ga popravi učitelj, “to ne bi bila nesreča, ampak škoda. Nesreča bi bila, če bi na primer naša vlada odpotovala z letalom, pa bi se letalo pokvarilo in strmoglavilo na zemljo. Ste razumeli?” “Smo." Šolski nadzornik pride in po uvodu res najprej vpraša: “Kaj je nesreča?" Priglasi se Poldek in začne: “Nesreča je, če naša vlada odpotuje z letalom, letalo pa se pokvari in strmoglavi na zemljo." “Joj," pravi nadzornik, “kakšna škoda bi to bila!" “Ne,” pravi izkušeni Poldek, "to ne bi bila nobena škoda, škoda je, če gre zajec vzelje.” Vsemogočni V župnišču učitelj razlaga, da je Bog povsod pričujoč. Mlad pobič ga vpraša: “Gospod učitelj, ali je res, da je Bog povsod?" "Res je.” “Ali je potem tudi v naši kleti?" "Tudi," reče učitelj, mali pa se nagne k sosedu in mu zašepeta: “Si videl, kako sem ga? Mi kleti sploh nimamo!” PABERKOVANJE Ko je bil George Washington enoglasno izvoljen za prvega predsednika Združenih držav, je senat predlagal, da mu dodelijo naslov njegova visokost ali pa njegova prevzvišenost, vendar je oboje zavrnil in želel, da mu rečejo samo »predsednik«. Nekateri strokovnjaki menijo, da naj bi na neki odročni vietnamski planoti živelo pleme, ki je na las podobno neandertalcem, za katere je splošno znano, da so izumrli že pred 35.000 leti. Razvedrilo krajša čas. A4 28 strani izhaja na 14 dni popust za naročnike in ue"Jutrn1- Pokličite: 01/566 25 55, 566 25 56 RAZVEDRILO -----------h Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 16.03.2005 na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi, s pripisom NAGRADNAKRIŽANKAŠT: 4/2005. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista kot številka časopisa). Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla Zasavca. Zraven pripišite davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo upoštevali pri žrebu nagrad. Praktične nagrade za 4.številko: 1. nagrada: bon v vrednosti 5.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje 2. nagrada: bon v vrednosti 3.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje 3. nagrada: bon v vrednosti 2.000 SIT v Pivnici Kupola Trbovlje RFŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKF: (vodoravno): PLAŠČEK, RAVNINA, IST, LOD, STOŽICE, LO, AMEN, DAVID, VC, CINIK, SKA.ASTOR, ČALFA, FARUK, AREA, EMIL, PROGLAS, ROSTRA, SNEDA, Al, HIŠA, ARAM, ZRAK, TORINO, OBER, BK, TET, RINDT, ARI, GNM, ERA, HARAKIRI, HAN, ČASTNIK. Geslo: DAVID COULTHARD «St PIZZERIJA KUPULA Trg revolucije 26, Trbovlje Tel.: 03-56-30 514, GSM: 040/813 315 Odpiralni .Čas: Pon.-čet. in nedelja 9.00-22.00 pet. in sob 9.00v24.00 i t * več kot 50 vrst pizz različnih velikosti od 290 SIT dalje posebna ponudba družinska pizza fi55 cca 3 kg - cena 1690 žy.T 91 * ponudba meseca - pizza, malica poj. izbiri + pijača 490 SIT * dodatna ponudba čevapčiči, pleskavice, ražnjiči, kotleti iz krušne Peči po ugodnih cenah NAŠE NOVO NAGRADNO VPRAŠANJE: KJE DELA DUO MM? Dva postavna fanta sta zaposlena na mestu, kjer si lahko privoščite prijeten oddih po napornem dnevu, kosilo, praznovanje ali pa samo klepet s prijatelji ob kavici ali osvežilni pijači.. Lepo vas bosta postregla, pred tem pa prijazno svetovala o izboru vin, jedi, slaščic in drugih dobrot. Fanta vas pričakujeta. Z malo sreče bosta pripravila majhno presenečenje prav vam. Pssst, dekleta, ne zamudite priložnosti! Duo MM je zaposlen v____________________ Moj naslov:____________________________ Telefon:_____________________ Kupone pošljite do 25.3.2005 na naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3, 1410 Zagotje ob Savi. St.R. Jana Skrabar je prva nagrajenka Mišmašove strani. Nagrado ji je predala Tanja Planko. Ostali pa le pogumno naprej, Tanja vas vabi k sodelovanju. KRONIČNO AVTOBUS V BREŽINO Dne 25.2. ob 6.58 uri se je na lokalni cesti Čolnišče-Zagorje zgodila prometna nesreča, kjer je bil udeležen avtobus z učenci. Voznika avtobusa je vozil po klancu navzdol od naselja Čolnišče proti Zagorju. Zaradi zasneženosti vozišča voznik ni mogel več obvladovati vozila, zato je s prednjim desnim delom rahlo trčil v brežino, zadnji del avtobusa pa je zaneslo čez celotno vozišče. Nobeden od potnikov ni bil poškodovan, na avtobusu pa je nastala manjša materialna škoda. Zoper voznika avtobusa bo podana kazenska ovadba zaradi ogrožanja posebnih vrst javnega prometa. ZADEL DVA PEŠCA Dne 26.2. ob 18.10 uri je pri parku na Gimnazijski cesti v Trbovljah voznik pripeljal s tako hitrostjo, da ni več obvladal vozila in je zapeljal v park, kjer je zadel dva pešca, ki sta utrpela lažje poškodbe. POŠTENOST PA TAKA Dne 4.3. ob 09.38 je neznanec poškodoval vozilo na parkirnem prostoru na Trgu Franca Fakina. Povzročitelj, ki je pobegnil s kraja, je bil izsleden in se bo zaradi pobega zagovarjal na Sodišču za prekrške. Dne 6.3. ob 8.10 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo na regionalni cesti Izlake - Orehovica in sicer je voznik avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti v desnem ovinku izgubil oblast nad vozilom, zapeljal levo na odbojno ograjo, od tam pa seje vozilo prevrnilo na streho v kanal. Pri tem je voznik dobil lažje telesne poškodbe. Zoper voznika je bil podan obdolžilni predlog. ZADOVOLJIVA PROMETNA VARNOST Policisti Policijske postaje Trbovlje ugotavljajo, da je bila prometna varnost v zadnjih 14 dneh zadovoljiva, saj ni bilo hudih prometnih nesreč. Še vedno pa ugotavljajo voznike, ki vozijo pod vplivom alkohola. V enem primeru je imel povzročitelj 1,61 g/kg alkohola v izdihanem zraku. NI DOLGO »ŠRAUFAL« Dne 27.2. ob 15.46 so policisti obravnavali vlom v zidano garažo na Koloniji 1. maja. Neznani storilec je iz garaže odnesel večjo količino orodja. Po zbranih obvestilih je pri osumljencu opravljena hišna preiskava in sledi kazenska ovadba na sodišče. PRI VLOMU NI BILO SREČE, KAJ PA PRI SREČKAH? Dne 2.3. ob 05.57 uri je prodajalka obvestila policiste o vlomu v trafiko na Ulici 1. junija, iz katere je neznani storilec odtujil večjo količino srečk iger na srečo. Po zbranih obvestilih je bilo ugotovljeno, da je storilec stari znanec policije. S kazensko ovadbo je bil izročen preiskovalnemu sodniku, kateri je zanj odredil pripor. PODTAKNIL PONAREJENEGA Dne 3.3. ob 10.30 uri so policiste poklicali iz gostinskega lokala v Trbovljah, kjer je neznanec vnovčil ponarejen bankovec za 5.000,00 SIT. Bankovec je zasežen in poslan na ekspertizo, za neznanim vnovčiteljem pa še zbirajo obvestila. POTREBOVAL JE KABLE Dne 4.3. ob 10.06 so bili policisti obveščeni o vlomu v podjetje v Trbovljah, od kjer je neznani storilec odtujil večjo količino električnega kabla. Za storilcem policija še zbira obvestila. ZARADI 500 SIT NA SODIŠČE Dne 4.3. ob 18.07 so prodajalke v trgovini TUŠ zalotile občana pri kraji prehrambenih artiklov v vrednosti 500,00 SIT. Sledi kazenska ovadba na sodišče. AIJFBIKSARSKE ZGODBE BLISK BREZ LESKA Dne 27.2. ob 08.56 je imel svoj preblisk občan iz Vreskovega. Preblisk takšne vrste, da je morala posredovati policija. »Blisk« je prišel do soseda, katerega je večkrat udaril, v popoldanskem času pa je ponovno večkrat prišel do soseda in mu razbijal po vratih. Sledi obdolžilni predlog na sodišče, kjer bo »Blisk« pojasnjeval svoje prebliske. OČE UDARIL HČER Dne 27.2. ob 14.50 uri je v Trbovljah prišlo do spora med očetom in hčerko. Policisti so ugotovili, da sta se sprla oče in mati, prepir pa je poskušala pomiriti hčer, katero je oče udaril po obrazu. Zoper očeta sledi obdolžilni predlog na sodišče. MERA JE BILA (PRE)POLNA Dne 3.3. ob 17.23 je pijan gost (beri: pijanec!) prišel v lokal na Trgu revolucije in od gostinskega osebja zahteval pijačo. Ker ni bil postrežen z alkoholno pijačo, je pričel razgrajati in uničevati inventar. Po posredovanju policije se je umiril, bil je napoten s kraja kršitve, zoper njega sledi obdolžilni predlog na sodišče. POLNA LUNA? Veliko bo moral pojasnjevati občan, ki je 4.3. ob 02.40 na Neži pretepel lastnika stanovanja in zatem odšel. Poškodovanec je iskal zdravniško pomoč, storilec pa bo slednjo težko našel na sodišču. JE PES PREPOCENI ALI PREDRAG? Dne 4.3. ob 21.38 je prišlo na Vodenski cesti v Trbovljah do pretepa. Patrulja je ugotovila, da sta se znanca najprej sprla zaradi prodaje psa, ker pa se nista mogla dogovoriti glede cene, sta se med seboj stepla. Zoper oba sledi obdolžilni predlog na sodišče. PRVA JE ZAČELA! Dne 5.3. ob 11.27 so bili policisti obveščeni, da je bila v Trbovljah napadena in pretepena ženska. Na kraju je ugotovljeno, da je ženska najprej z bambusovo palico udarila moškega, le-ta pa jo je nato brcnil v trebuh. Zoper oba sledi obdolžilni predlog na sodišče. TROSI JIH MATI NARAVA IN LJUDJE... TRDNO SPALA Dogodek, ki se je zgodil 4.3. ob 17.45 uri bi lahko sodil tudi v rubriko »saj ni res, pa je«. Policija je namreč ob tej uri prejela obvestilo o tem, da pogrešajo starejšo gospo v Koloniji 1. maja. Opravljen je bil nasilen vstop v stanovanje. Gospa je trdno spala. POŽAR NA PODSTREŠJU HIŠE Dne 4.3. ob 20.20 je prišlo do požara stanovanjske hiše v Bevškem. Na kraju so gasilci pogasili požar, policisti pa so ugotovili, da je do požara prišlo na podstrešju, do kamor je bil speljan dimnik (dimnik ni bil napeljan iz podstrešja na prosto), in se je zaradi visoke temperature v podstrešju vžgalo ostrešje. Piše: Peter Motnikar AKCIJA © Salame so dozorele in prišel je čas salamijad. Ena od njih je bila v nedeljo, 13. marca, popoldne v Zaloki v Čemšeniku. Kot mamljive mladenke so salame vabile na pokušino in ocenjevanje in bile so slastne, kot tudi nagrade, za katere so se potegovale. Prvo mesto in s tem »naj salamo« ter nagrado in večerjo za štiri osebe je dobil Rudi Stmišnik iz Doberljevega, druga slastna lepotička je prišla izpod rok Leopolda Režuna iz Jesenovega, tretjo pa je obdeloval Stanete Bokal iz Jesenovega, četrta je bila salama Fani Novak (lani prva v Vidrgi) in peta Dareta Kneza iz Kandrš. Mmm -čestitamo! Salame so bile res dobre in okusne in naloga komisije izredno težka. Izbrali so ta dobre in nagradili njihove izdelovalce, vendar bolj za moralno kot kakšno drugo oporo. Pa saj veste, važno je sodelovati. VSI, KI SO PREDSTAVILI SVOJE SALAME V ZALOKI SO VABLJENI TUDI NA NAŠO ZASAVČEVO SALAMIJADO NA VIDRGI 1 .APRILA. Slika in besedilo:St. R. 1. april je čedalje bliže, pomlad tudi in prepričani smo, da so salame v marčevskem mrazu, snegu in vetru pa še kakšni odjugi za povrh, dobro zorele in dozorele in komaj čakajo, da se pomerijo na 6. zasavčevi salamijadi na Vidrgi. Res ne bi imelo nobenega smisla, če bi še naprej odlašali s prijavo. Tukaj je kupon in hitro na delo, da se ne zamerite do kraja svojim lepotičkam na podstrešju in se vam v hudi zamerljivosti nazadnje še spuntajo... ! PRIJAVNICA j NA 6. ZASAVČEVO SALAMIJADO V ocenjevanje prijavljam naslednje število salam:_______ Ime in priimek: Naslov in telefon: Davčna številka: © MALI OGLASI mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! PRODAM Prodam monitor (15 inčni) in tiskalnik Canon, cena skupaj 10.000 SIT, tel.: 041/205-693 Prodam opel frontera 2.0i 4x4, letnik 1994. Oprema: halogenke, vlečna naprava, radio, električni pomik stekel, kovinska barva; tel.: 040/665-553 Ugodno prodam otroško spalnico z zložljivo posteljo in 5 delno predsobo. Tel.: 041/315 582 IZLAKE, zazidljiva, ravna parcela za gradnjo hiše, 790m2, v bližini toplic, asfalt do parcele, vsi priključki (el., tel, KTV) na parceli, priključek za vodo ob parceli, zk urejeno, bremen prosto, koda DES58.Podatki za kontakt: 051/347-474, spletna stran: www.1 g-estate.si Prodam dvoinpolsobno stanovanje 64 m2 v centru Zagorja, ki je generalno obnovljeno in klimatizirano. Cena in ogled po dogovoru. Tel.: 040/710-174 IŠČEM Potrebujem inštrukcije za matematiko -srednja šola. Tel.: 031/771-049 PONUJAM Inštruiram italijanščino, kakovostno in poceni. Tel.: 041/501-806 MENJAM Menjam sličice kraljevstvo živali. Piši na naslov Tamara Hohkraut, Pot Vitka Pavliča 6,1430 Hrastnik CiC niPRtmičnine Ulica 1. junija 7,1420 Trbovlje Tel.: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726 HRASTNIK-CENTER, dvoinpolsobno stanovanje, 72,40 m2,1.1985, CK, velik balkon; cena: 9.900.000,00 SIT TRBOVLJE - zg. del mesta, dvosobno stanovanje, 52,40 m2,1. 1989, CK, balkon, takoj vseljivo; cena: 9.400.000,00 SIT ZAGORJE - center, 76 m2, pritlični lokal z izložbami za trgovsko dejavnost, 1.1983, takoj vseljiv cena: 19.500.000,00 SIT, možnost najema 140.000,00 SIT/mesečno NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250 Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek: Naslov:........ Podpis:........ Telefon:....... Vsak novi naročnik prejme majico Zasavca! Davčna številka: OBVESTILA 137 V toku dogajanj: v ZAGORJU ...V DELAVSKEM DOMU ZAGORJE: v soboto 19.3. praznuje v veliki dvorani in stekleni dvorani 10 LET ŠKLABA Klub zasavskih študentov v četrtek 24.3. ob 19.30 ABONMA in IZVEN v gledališču v HRASTNIKU ...V KNJIŽNICI ANTONA SOVRETA V HRASTNIKU: četrtkovo pozno popoldne: 17. 3. 2005 ob 19. uri: predstavitev filma Tek miru in sožitja (na Olimp) in pogovor z RADOVANOM SKUBICEM - HILARIJEM - Planinsko društvo Hrastnik in knjižnica 24. 3. 2005 ob 18. uri: SPOMLADANSKO SAJENJE RASTLIN z mentorico Damjano Napret 31. 3. 2005 ob 18. uri: Društvo slovenskih pisateljev pripravlja srečanje z mladinsko pisateljico JANJO VIDMAR v TRBOVLJAH ...V DELAVSKEM DOMU TRBOVLJE: v petek 18.3.05 OBMOČNA REVIJA OPZ in MPZ JSKD OI Trbovlje v petek 25.3.05 ob 19.30 uri DOBRODELNA PRIREDITEV ZA BOLNICO -KUD RENOME -Dobrodelni koncert pripravlja Pero Dimitrijevič, namenjen pa je Splošni bolnišnici Trbovlje in posvečen Materinskemu dnevu. Koncert bo v gledališki dvorani. Nastopili bodo: Elda Viler, Aleš Hadalin, Skupina VIS Društva upokojencev Trbovlje, Vokalna skupina Plavica, Folklorna skupina srbskega društva, Dole na buzuki z grško glasbo in Ausexunited. v četrtek 31.3.05 5..ABONMA »SCAPINOVE ZVIJAČE« Drama Ljubljana ... V MLADINSKEM CENTRU TRBOVLJE... ...STALNICE: ponedeljki ob 18.00 uri: španščina sobote ob 9.00 uri: francoščina srede ob 20.00 in sobote ob 18.00 uri: joga vsaka druga in četrta sobota v mesecu ob 16.00 uri: Loesje vsak petek popoldne: magic ...IN SPREMENLJIVKE: 18.03. 05 od 9.00 do 19.00 ure - delavnica: ustvarjalno reševanje konflikta 19.03.05 ob 11.00 uri - mini tečaj kitajščine 19.03. 05 ob 16.00 uri - turnir MAGIC ARENA UN-HINGED SPECIAL 26.03.05 ob 19.30 uri premiera DEJMO, NO: prebijanje v Domu svobode ...DOM UPOKOJENCEV FRANC SALAMON TRBOVLJE: 21. 3. - 25. 3. 05 barvanje in razstava pirhov 22. 3. 05 otvoritev razstave in praznovanje materinskega dne 23. 3. 05 ob 17. 30 uri koncert pevskega zbora Slavček 26. 3. 05 blagoslov velikonočnih jedil 27. 3. 05 ob 15. 00 uri velikonočna sv. maša 28. 3. 05 obisk predstavnikov župnijskega Karitasa iz Trbovelj 30.3. praznovanje rojstnih dni slavljencev rojenih v mesecu marcu ...V KNJIŽNICE TONE SELIŠKAR V TRBOVLJAH: 23.03.05 ob 17.00 uri pravljična ura za otroke od 6-10 let »Zvezdica zaspanka« mladinski oddelek 24.03.05 ob 19.00 uri hortikulturni večer »Z vrtnarijo Klinc v pomlad« čitalnica oddelka za odrasle 30.03.05 ob 17.00 uri Andersenova pravljična ura za otroke vseh starosti - mladinski oddelke Od 29.03. do 02.04.2005 Andersenova tedenska uganka ob svetovnem dnevu otroške knjige Teden Andersena in njegovih del ...TURISTIČNO DRUŠTVO TRBOVLJE: od 21. do 25. marca prireja razstavo velikonočnih aranžmajev in pirhov s sodelovanjem cvetličarjev iz Trbovelj v prostorih Informativne pisarne TDT na Ulici 1.junija 4 22. in 23. marca od 13.00 do 15.00 poslikava pisank »v živo« z Marijo Štefanec iz Trbovelj ...PLANINSKO DRUŠTVO TRBOVLJE: 20.03.05 pohod na Porezen z vodnikoma Koncilja, Polutnik - ...IN NE NAZADNJE: 27.03.05 vstajenjska procesija v cerkvi sv. Martina Trbovlje 38$ GREMO V KINO + DELAVSKI DOM ZAGORJE Četrtek 17.3. - ob 19.uri - LETALEC - AVIATOR ameriški, drama Režija: Martin Scorsese, Igrajo: Leonardo DiCaprio, Cate Blanchett, Kate Beckinsale, Alec Baldwin, Jude Law -11 nominacij za oskarja Petek 18.3. - ob 19.uri - LETALEC - AVIATOR ameriški, drama Sobota 19.3. - ob 19.uri - LETALEC - AVIATOR ameriški, drama Nedelja 20.3. - ob 10.30 uri - KRALJESTVO MORSKEGA PSA ameriški, animirani - ob19.uri - LETALEC - AVIATOR ameriški, drama Ponedeljek 21.3. - ob 19.uri - LETALEC - AVIATOR ameriški, drama Torek 22.3. - ob 20.uri FILM TEATER SANJAČI ameriški, drama Režija: Bernardo Bertolucci, Igrajo: Michael Pitt, Eva Green, Ouis Garrel Isabelle in njen brat Theo sta sama v Parizu, medtem ko so njuni starši na počitnicah. Za sostanovalca vzameta prav tako študenta, mladega Američana Matthewa. Postavijo si svoja pravila, eksperimentirajo z lastnimi čustvi in spolnostjo ter igrajo zahtevne miselne igrice. Postavljena v čas političnega nemira v Franciji spomladi leta 1968, ko je po Evropi odmeval glas mladosti, so SANJAČI zgodba o odkrivanju samega sebe, o treh študentih, ki preizkušajo drug drugega, da bi ugotovili, kako daleč bodo šli.Zaklenjeni so v hiši in ko izstopijo iz nje, postanejo odrasli. Petek 25.3. - ob 19.uri-ALEKSANDER ameriški, zgodovinski spektakel Režija : Oliver Stone, Igrajo: Colin Farrell, Angelina Jolie, Rosario Dawson, Anthony Hopkins Sobota 26.3. - ob 19.uri-ALEKSANDER ameriški, zgodovinski spektakel Nedelja 27.3. - ob 10.30 uri - MIŠEK STUART LITTLE 2.DEL ameriški, mladinska komedija sinhroniziran v slovenščino - ob 19.uri - ALEKSANDER ameriški, zgodovinski spektakel Ponedeljek 28.3. - ob 19.uri-ALEKSANDER ameriški, zgodovinski spektakel Torek 29.3. ob 20.uri - FILM TEATER MOTORISTOV DNEVNIK španski, drama V začetku 50-ih se mladeniča Alberto Granado in Ernesta Guevara, študenta medicine, odločita, da bosta za hip prekinila študij in s starim motorjem spoznala svojo celino, Južno Ameriko. Med potjo pa socialne krivice in revščina malih ljudi prizadenejo predvsem Ernesta, ki se po obisku čilske bolnišnice, v kateri bolne in zdrave ločuje reka, odloči, da se bo odslej boril za pravice zapostavljenih. Film je nastal po popotniških zapiskih kubanskega revolucionarja Ernesta Che Guevare. Četrtek 31.3. - ob 20.uri - RAY ameriški, biografski Režija: Taylor Hackford, Igrajo: Jamie Foxx, Regina King, Kerry Washington FILME PREDVAJAJO V DOLBY STEREO - SR T ONSKI TEHNIKI KINO IZLAKE Nedelja 20.3. Nedelja 27.3. -ob 19.15 uri-ELVIS JE ODŠEL - ob 19.15 uri - MLADI, LEPI IN ZADETI - francoski, komedija DELAVSKI DOM TRBOVLJE 18.3.05 petek - ALEKSANDER - ob 17.00 -zgod.epski spekL-175' Aleksander je spektakularna predstavitev življenja in bitk slavnega Aleksanda Makedonskega oziroma Aleksandra Velikega. V glavnih vlogah mojstrovine Oliverja Slona nastopajo Colin Farrel, Angelina Jolie, Val Kilmer, in med drugimi tudi Anthony Hopkins. - REZILO: TROJICA ob 20.00 Blade, legendami lovec na vampirje, mora tokrat obračunati z novodobnim potomcem zloglasnega grofa Drakule... Po nekaterih podatkih je Wesley Snipes tokrat svoj anti-vampirski kostum oblekel zadnjič! 19.3. sobota -ALEKSANDER ob 17.00 - Lemony Snicket :ZAPOREDJE NESREČNIH DOGODKOV ob 20.00 druž.fant.kom. 20.3. nedelja - REZILO: TROJICA ob 18.00 -ALEKSANDER ob 20.00 21.3. ponedeljek - Lemony Snicket :ZAPOREDJE NESREČNIH DOGODKOV ob 18.00 - REZILO: TROJICA ob 20.00 22.3. torek - ALEKSANDER ob 18.00 23.3. sreda - HITCH: ZDRAVILO ZA SODOBNEGA MOŠKEGA ob 17.00 romant.kom.-115' Hitch (Will Smith) je pravi mojster na področju ljubezni in tako z nasveti pomaga drugim moškim, ki jim primanjkuje samozavesti. Toda Hitch ob srečanju s prikupno Saro (Eva Mendes) spozna, da lahko ljubezen tudi največjega zapeljivca spremeni v popolnega bebčka, kar pa morda sploh ni tako zelo usodno. -ALEKSANDER ob 19.00 24.3. četrtek - POPOTOVANJE CESARSKEGA PINGVINA ob 18.00 - dokumentarni - 80' 25.3. petek - POPOTOVANJE CESARSKEGA PINGVINA ob 18.00 - HITCH: Zdravilo za sodobnega moškega ob 20.00 26.3. sobota - HITCH: Zdravilo za sodobnega moškega ob 18.00 - POPOTOVANJE CESARSKEGA PINGVINA ob 20.00 27.3. nedelja - HITCH: Zdravilo za sodobnega moškega ob 18.00 - POPOTOVANJE CESARSKEGA PINGVINA ob 20.00 28.3. ponedeljek - HITCH: Zdravilo za sodobnega moškega ob 18.00 29.3. torek - ELEKTRA ob 20.00 - fant.akcijski triler-96' Skrivnostni red plačanih morilcev oživi skoraj umrlo Elekro (Jennifer Garner) in ji da nalogo ubiti Marka (Goran Višnjič) in njegovo najstniško hčerko. Toda Elektra kmalu spozna, da vpletene osebe obdaja temna skrivnost in še preden se dobro zave, je vpletena v neusmiljen boj z nindžami, ki obvladajo številne smrtonosne trike in magijo. 30.3. sreda -ob 18.00-STARI -ob 20.15-ELEKTRA 31.3. četrtek - ob 18.00 ELEKTRA KINO HRASTNIK 17.03. četrtek -ob 19.00 uri - ELVIS JE ODŠEL - am.komična akcija 18.03. petek - ob 19.15 uri - BLIŽNJI ODNOSI-am. erotična drama 19. 03. sobota - ob 17.00 uri - ELVIS JE ODŠEL -ob 19.00 uri - BLIŽNJI ODNOSI 20. 03. nedelja - ob I7.00 uri - ELVIS JE ODŠEL - ob19.00 uri - BLIŽNJI ODNOSI 23.03. sreda - ob 19.00 uri - ALFIE - am. komična drama 24. 03. četrtek - ob 19.00 uri - ALFIE - 25. 03. petek - ob 19.15 uri - RAY - am. avtobiografija 26. 03. sobota - ob 17.00 uri - ALFIE -ob 19.00 uri-RAY 27. 03. nedelja - ob 17.00 uri - ALFIE -ob 19.00 uri - RAY 30. 03. sreda - ob 19.00 uri - BRIGADA 49 - am.akcijska drama 31. 03. četrtek - ob 19.00 uri - BRIGADA 49 KINO DOL PRI HRASTNIKU 18. 03. petek - ob 17.00 uri - ELVIS JE ODŠEL 25. 03. petek -ob 17.00 uri-ALFIE AKCIJA @ SK1UTI ZASAVC MESECA MARCA, I. »EL Pristni Zasavčan, ki ga vidite na sliki skupaj s sestro, se je prvih korakov v življenje naučil v Krbuljah, idilični vasici nad reko Savo. Ko je imel osem let, se je družina preselila v kraj, kjer je leto prej začel obiskovati osnovno šolo. Iz tega enkratnega kraja so včasih vodile zaenkrat še skrivnostne zgodovinske poti. Blizu je tudi znamenita romarska cerkev, ki je v zadnjih dveh desetletjih spet pridobila močnejši pomen. Zgodaj je izgubil očeta, zato je kot edini moški v družini prej kot večina njegovih sovrstnikov občutil nepredvidljivost, neusmiljenost in trdoto življenja. To pa ga ni potrlo, ampak okrepilo. Spoznal je, da se je treba boriti za svoj prostor pod soncem. Kljub temu je v mladih letih doživel veliko lepega. S svojim sorodnikom, kije v Kraljevini Jugoslaviji služil kot žandar, ki je bil dostikrat v kraljevem spremstvu, je prebil številne prijetne ure. To druženje je v zvedavem fantu zbujalo zanimanje za vojsko, vendar je kakšna stara ženica sem in tja pomislila, da bo šel “ovčice past”. Razlog je bilo njegovo branje beril pri mašah. Izučil se je praktičnega poklica, nato je sledila nova življenjska prelomnica: Hom TROJANE HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA "DIANA" RSSTMHUCIIA " DWN4" služenje vojaškega roka v Bileči. Tam je odkril svoj vojaški talent. V šoli za rezervne pehotne častnike JLA je dosegel najvišjo povprečno oceno: 9,85. Po zelo uspešno odsluženi vojaščini je v domačem gasilskem društvu nastopil poveljniško funkcijo. Imel je pogoje, ker je že pred vojaščino opravil šolanje za nižjega gasilskega častnika, poleg tega pa so se v tistem času odločili pomladiti celotno vodstveno garnituro. Poklicno se je uveljavil kot delovodja v trboveljskem gradbenem podjetju, a obetala se mu je še bolj pestra in razgibana poklicna pot. Več o tem pa v drugem delu uganke v naslednjem Zasavcu. Takrat bo postalo kristalno jasno, koga smo skrili. J.B. KUPON 1/1 Oseba na sliki je:.......................... Moji podatki: Ime in priimek:.......................... Naslov:.............................. Telefon:......................... Kupon pošljite na naslov: Zasavc d.o.o., Cesta zmage 3, 1410 Zagorje Avtobusni promet in turizem, Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA TAXI SLUŽBA obratuje 6:00 - 24:00 na 041 633 107 in 041 616 348 TROJANSKI KONJ ??? Dobovčan. Po srcu, po duši in kar tako - fizično. Do večerje in po naključju (ali pa tudi ne) marčevskega plesa za nežni ženski spol v Restavraciji Diana v Hotelu Trojane, smo se dogovarjali in prav dobro je izpadlo. Zdaj, ko je večer za nami, se mi poraja vprašanje, kaj naj pravzaprav izpostavim v tem »poročilu«. Vožnja z Integralovim taksijem je bila zagotovo bolj prijetna za gosta, kot za taksista, ker eden od njiju ni ravno zgled točnosti. Dobro, res je zelo zaposlen, ampak da pusti žensko čakati... Naj mu bo odpuščeno, saj je bil njegov odkritelj zelo točen. In - vsa čast mu! Resnici na ljubo je prepoznala skritega Zasavca njegova soproga, ampak je večerjo raje prepustila možu. Škoda, da ona ni bila z nami... Aperitiv v recepciji, muzika večno zelenih evergreenov in naš nenadkriljivi, enkratni (in neskončno potrpežljivi in prijazni) Štefan, ki je Ti,.;.-''." izpolnil vse želje gostov...no, ja, skoraj vse. Jedilnik, kot vedno, neponovljiv, jedi okusne, bravo kuhar-ica) in živahen pogovor ves čas, od politike preko gospodarstva do...ne, o seksu pa prisežem, da nismo govorili. Pa kaj bi še nakladala, saj so slike dovolj zgovorne in čas je neusmiljeno tekel ob prijetno raskavem glasu pevke ansambla Evergreen... Besedilo in slike:MaH NASA BODOČNOST + NAŠA BODOČNOST 28. 02. 2005 Monika Kardun Rukavina, C. Cirila Kosmača 74, Ljubljana -hči Vanessa Rukavina Petra Zemljič, Obrezija 19, Izlake - sin Tomi Sešlar 02. 03. 2005 Klavdija Zupan, Kešetovo 4, Trbovlje - hči Lea 03. 03. 2005 Tina Križaj, Godešič 131, Školja Loka - sin Žiga in sin Lenart 04. 03. 2005 Anita Akerman, Pot na brod 5, Radeče - sin Nino Kolander 05. 03. 2005 Maja Klopčič, Spodnje Izlake 12, Zagorje - sin Maj Tjaš Podkrajšek 06. 03. 2005 Biserka Hotič, Pod smrekami 18, Šempeter v Savinjski dolini - hči Hana 07. 03. 2005 Mersima Sivac, Žebjek 30, Trbovlje - sin Adis Kobinovič 10. 03. 2005 Monika Houcke, Cerovica 23, Šmartno pri Litiji - hči Ana Sušnik Houcke Nataša Naveršnik, Šmartno na Pohorju 23, Šmartno na Pohorju - hči Eva Nataša Mejač, Planinska vas 15, Trbovlje - hči Maruša 12. 03. 2005 Julija Bregar, Jevšnikova 24, Kisovec, Zagorje - sin Luka Hudomalj Lučka Leskovšek Štruc, Vreskovo 54, Trbovlje - sin Luka Štruc Andrejka Lipar, Gornja vas 17, Šmarje pri Jelšah - hči Laura ISKRENE ČESTITKE! NESKONČNA LJUBEZEN JE V CIINI NA KOROŠKEM DOMA Daleč, daleč je Črna na Koroškem. Daleč za tiste, ki se iz Zasavja ali drugih krajev prvič odpravijo na pot upanja, želja, negotovosti in strahu. Tam pod mogočno Peco je mesto, ki vsakogar zlahka prepriča, da svet ni tako črn, kot izgleda. Tu hitro izginejo vsi strahovi in življenje spet dobi smiselnost. Kar nekaj Zasavcev se tega zaveda. Najprej, lepo število staršev, ki jih je življenje- kdo ve- kaznovalo ali nagradilo, z otroci s posebnimi potrebami. Ko so prvič romali na to stran še niso vedeli, koliko ljubezni, spoštovanja, skrbnosti in lepih besedjih tam pričakuje. Z bolečino v srcu bi prepuščali svoje ljubljenčke, ljudem toplih dlani, dobrega srca in odprtih obzorij. In, ko bi se znova in znova vračali, bi se tudi znova in znova prepričali, da so storili prav. Nedvomna strokovnost vseh zaposlenih v Centru za usposabljanje, delo in varstvo v Črni na Koroškem, ni vse kar ti ljudje nudijo svojim varovancem in gojencem. O tem pričajo vsi, ki so se kdaj srečali z njimi. Že 37 let je njihova naloga: »Normalizacija, ki bo gojence postavila v situacijo aktivnega odločanja in vplivanja na kvaliteto njihovega lastnega življenja.« To dosegajo na različne načine: z vzgojo in izobraževanjem, zaposlitvijo v delavnicah, bivanjem v bivalni skupnosti v Črni in na Ravnah, invalidskimi delavnicami, vključevanjem v delavnice po lastni izbiri, stiki s starši, sodelovanjem v pripravi programov (priročniki športne vzgoje, delovnega usposabljanja,...), razvijanjem izbire in možnosti samozastopanja (parlament gojencev in varovancev, sodelovanje pri oblikovanju individualnih programov, sodelovanje na strokovnih in športnih posvetih o problematiki populacije..). Koristijo tudi novejše oblike usposabljanja in dela, kot sta doživljajska pedagogika in projektno delo. Za materinski dan so tudi letos pripravili lep in čustven kulturni program. Imajo svojo folklorno, Orffovo in glasbeno skupino Happy boys. Tudi posamezniki radi pokažejo svoje glasbene, plesne in druge talente. In še nekaj iskric: -Sebastjan se je vrnil iz izleta. Podrobno je razlagal o tem, kar je doživel. Boža je njegovo pripovedovanje prekinila rekoč: »Sebastjan, saj te sploh ne poslušamo!« Sebastjan pa..: »Boža, ni se treba vikat. Drugi me pa poslušajo.!« - Poldi pride zjutraj v službo in veselo pove: » Kakšna sreča, da sem včeraj šel počasi iz šihta! V Rudarjevem na postaji je bil namreč radar.« * - Sanda: » Kristijan, pojej malo juhe!« Kristijan: »Ah ne, ne bom.« Sanda: »Zakaj ne?« Kristijan: » Oblika mi ni všeč.« Tako. Zdaj veste kje je neskončna ljubezen doma. Če boste kdaj pomislili kako vam gre v življenju vse narobe, obiščite CUDV v Črni. Znova se boste prepričali, da za d£Žjein,ševedno posije sonce . Res je tudi to, kar so nam povedhti: »ßrecdb je, --- - % \ *11 kdor zna živeti z majhnimi željami...« Slike in besedil# St. Radpno^jč MEFISTO i------- ENAKE MOŽNOSTI IN SPOL Ste si kdaj zastavili vprašanje ali je Slovenija država enakih možnosti? Če ste kolikor toliko poslušali razne komentarje ob 8. marcu, prazniku žena, ki je v letu 2005 že za nami, se vam odgovor ponuja kar sam. Definitivno in odločno, ne! Podatek, da so ženske v povprečju bolj izobražene kot moški, za isto delo pa dobivajo občutno manjše plačilo, sam po sebi pove, da vaša življenjska pot ne bo enako z rožicami postlana in da je še kako pomembno, kakšen spol vam je ob rojstvu namenila usoda. Ženske imajo svoj praznik, ki gre marsikomu v nos. Niso redki, ki bi takoj izrazili soglasje, da se 8. marec, dan žena, ukine. Glede na izkrivljeno vsebino praznika, ki pravzaprav že dolgo nima več prave vsebine, je praznik resnično odveč. Res pa je, da se o ženski problematiki, vsaj enkrat letno, nekaj spregovori in sliši. Čestitke svoji materi, ljubici ali ženi ne bodo spremenile stanja. Čestitke izrekajo ženskam enkrat v letu običajno najbolj oholi moški šovinisti, ki poskušajo na ta način oprati svojo slabo vest in doseči odvezo za svoja grešna dejanja, ki prizadevajo ženski spol skozi njihovo celo življenje. Dokler bodo o usodi žensk in njihovih pravicah ter enakih možnostih odločali samovšečni moški, bo tisti del človeštva, ki slovi po mamljivih oblinah, lahko poslušal le puhle čestitke in pomenljive poklone, stanje pa bo ostalo nespremenjeno - isto ali pa se bo še poslabšalo. Pravzaprav žensk ne razumem. Približno toliko jih je v Sloveniji kot moških ali še kakšen odstotek več, pa se kljub temu, vedno znova na volitvah uspe prebiti v politične vrhove, tam kjer kraljujejo patriarhi že stoletja, le malemu številu prikupnih in vsaj po statističnih podatkih brihtnih ženskih glav. Tam, kjer se odloča o njihovi usodi, jih je le za vzorec in nič več. Moški jih imajo zraven za okras, resno pa jih ne jemljejo. Ponujajo jim neke kandidatne ključe. Noben ključ o povečanju števila poslank v Državnem zboru jim ne more pomagati, če ne bodo pripravljene stopiti v javnost in kandidirati na volitvah. Kot da nimajo dovolj samozavesti in si ne upajo stopiti na politično prizorišče, se mi včasih dozdeva. Kot da bi v njihovi podzavesti še vedno odzvanjala srednjeveška cerkvena vzgoja o njihovi nečednosti in manjšem IQ-ju, ki jim ga je, v primerjavi z moškimi, namenil stvarnik. Rojevanje in skrb za družino jim je namenila narava in tako bodi tudi poslej, si misli večina tistih, ki na dan 8. marca straši z vrtnicami in darili po ustanovah, firmah in domovih. Dedci, ki v nežnih in na videz krhko konstruiranih telescih, ne vidijo drugega kot seksualni objekt in stroj za rojevanje in vzgojo otrok, jih resno ne bodo nikoli podprli in postavili na oblast. Preveč radi sami nosijo hlače, kot se temu po ljudsko rado reče. Malo pred praznovanjem žena je prišel na dan predlog o obdavčitvi posameznikov v starosti od 25 do 50 let. Seveda je bil predlagatelj moški, ki ima o sebi zagotovo visoko potencirano mnenje. Kakšna je njegova dejanska potenca je drugo vprašanje. Mačo je predlagal, da državljanke in državljani, v omenjenem starostnem obdobju morajo prispevati k nacionalnemu prirastku prebivalstva in BDP-ja ter k sami masi delovne sile. Pozabiti morajo na ugodno samsko življenje ali pa bodo za svojo samovoljo in nelojalnost državi obdavčeni, kaznovani. Kariera katerega spola bo ob takšni davčno - represivni politiki bolj prizadeta, ni potrebno posebej razlagati. Da ne bo pomote. Tudi mene že od nekdaj, ob bližnjem srečanju z okrasom človeštva, najprej privlači zunanjost - oblika, fasada. Takšen je pač prvinski nagon samcev ob srečanju s samicami. Vendar, pozor! Ne pozabimo, da kljub vsem lovskim naporom in veščinam, vedno na koncu samca izbere samica. Želim vam veliko prijetnih ljubezenskih trenutkov. Kondom pa le uporabljajte redno, kljub ustrahovanju z davki. O številu otrok odločajte sami. Meßsto KllATKO-JEDllNATO- KONKRETNO \ Sto dni je mimo Bivši prim minister je izjavil, da je prvih sto dni vladanja Janševe vlade vrženo stran. Kaj pa je to v primerjavi s skoraj celimi štirimi leti, ki še sledijo? Je pa tudi res, da metati stran, kar so prislužili drugi, ni težko. To ve dobro tudi Tone. Zadovoljstvo Presrečno je bilo videti Ruplovo lice ob obisku ZDA in bele hiše. Zadovoljstvo ga je obhajalo. Neizmerljivo! Kot, da bi hotel rojakom doma sporočiti: »Glejte, rojaki. Jaz sem že tu, v Nebesih..« Davki na neobstoječe Padel je predlog o obdavčitvi parov, ki v zrelih in najbolj plodnih letih še niso pridelali prepotrebnega nacionalnega živega kapitala. Marsikaj je človeku razumljivo, da pa bodo morda pobirali davke za neobstoječe.... Lige in razredi V socializmu so nas prepričevali, da ni razredov. Vse je prva liga. No, v novejših časih je vsega dovolj. Tudi lig in razredov. Najnižja izhodiščna liga je liga revežev, v njej je vse več akterjev in vsaj trije osnovni razredi: revni, bolj revni, lačni. Slovenski šampion Golf Champion 1.9 TDI za 3.990.000 SIT. Ob osvojitvi naslova Slovenski avto leta smo za vas pripravili edinstveno ponudbo. Poseben model Golf Champion z dinamičnim dizelskim motorjem 1.9 TDI (66kW/90KM), avtomatsko klimatsko napravo, štirimi vrati, serijsko kovinsko barvo ter električnim pomikom stekel spredaj in zadaj je šampion brez konkurence in model brez primere. V omejenem številu vam je na voljo v salonih vozil Volkswagen. Je sploh treba še kaj dodati? Golf Champion Malgaj d.o.o., Gabrsko 30, 1420 Trbovlje TRBOVLJE, 03/56-33-155 Salon LITIJA, 01/89-62-600 POSTOJNA, 05/72-11-400 info@malgaj.si, www.malgaj.si Malgaj TRBOVLJEWdMl,. j Gospodarska vozila GOOD Audi Pokličite nas tudi za modela Golf 2.0 SOI In 1.6! Modro je klicati Modro številko 080 26 30 Na BREZPLAČNI MODRI ŠTEVILKI BANKE ZASAVJE so vam odslej na voljo informacije o banki ter njeni ponudbi. /J5JJJjl5J 2£]S5iyjg Hunte tejujju d. d., f/irujlju, Lundru d:>j'/mu jVuvdIJuLIJuiate Lunte Trj tujuludju te s. 'f/hu/IJu