Stev. 158
TRST, četrtek 9. junija 1910.
Tečaj XXXV
- IZHAJA VSAK DAN
to« ik Mdeljah !■ praznikih e* 5., eb poaeteljklfc afe t. x|e«raj. PtunliBe štev. se prodajajo po S nvd. (6 stot.) v mnogik tofcakarnah v Trstu in okolici. Gorici. Kranju, Si Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luegi, Tolminu, Ajdov-ičini, Dornbergu itd. Zastarele 8ter. po 5 n?t (1© stot.). CSLA8I 8E RAdUNAJO NA MILIMETRE T iirokosti 1 fct-lone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po • »t. mm, rsmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov pt SO s t. mm. Za oglase v teksta Usta do 5 vrst 20 K, vsaka isdaljna vrsta K 2. Mali oglasi po « stot. beseda, n^j-ia*sj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". ===== Plačljivo in utoZIJivo - Trstu.
spinost
Glasilo poliHtnmgm društva JKdinest" za Primorsko.
NAROČNINA ZNAŠA
jt m»il
sa celo leto 34 K, pol leta 12 K, 3 mesece • K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. VkNiaiM aa aeteljake U<uji „KDZVOBTI" stan*: u
Ml« lete Krn 5-30, aa vel lata Krta ISO. ▼si dopisi naj se podajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se M sprejema Je la rekopisl as m vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: iilloa fiiergle Galattl 18 (Naredni dea) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAK GODINA. Lastnik konsorcg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost-vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ====== Giorgio Galatti štev. 18.	—
PeSbte-HranlluKnl rabin It Ml 652. TELEFON It 11-57.
BRZOJflUNE 1/E5TI.
Državni zbor.
DUNAJ 8. Zbornica je sprejela v svoji današnji seji vladno predlogo glede povišanja eksekucije prostega zneska iz službenih prejemkov, plač in pokojnin v smislu predloga pravosodnega odseka. Preminje-valni predlog posl. Bulina in tov. je bil odklonjen.
Ministerski predsednik je odgovoril na neko interpelacijo glede uporabe skupne armade pri ogrskih volitvah ter rekel, da kakor dosedaj še vedno o enakih prilikah, se je tudi takrat porabilo čete avstrijskih korov za vzdrževanje reda, ker same ogrske čete niso zadoščale. To je pa dovoljeno na podlagi vojnega zakona.
Od interpelantov zahtevanih korakov ministerski predsednik ne more podvzeti, ker bi to značilo vmešavanje v zadeve druge državne monarhije. Istodobno je ministerski predsednik zavrnil z obžalovanjem in najodločneje napade na ogrsko vlado.
Zbornica je vsprejela v drugem in tretjem čitanju po kratki debati zakonski načrt glede dvignenja odredbe obrtnega reda radi prelomitve pogodbe.
Posl. Korošec je na to predlagal, da se v današnjem odgovoru na interpelacijo glede vporabe čet pri volitvah na Ogrskem otvori debato v jutrašnji seji. Ministerski predsednik je odgovoril na interpelacijo v tem smislu, da čete niso na Ogrskem storile drugo nego to, kar je bilo tam v navadi. Avstrijski javnosti je | pa treba enkrat pojasniti, kaj imajo naše čete tam po navadi za delati.
Predlogu se je pridružil tudi poslanec Šramek.
Pri glasovanju je bil Koroščec predlog sprejet z 99 proti 88 glasovom.
Predsednik je sporočil, da se pričetkom jutršnje seje odpre debata o interpelacij-skem odgovoru ministerskega predsednika.
Gospodska zbornica.
DUNAJ 7. Prihodnja seja gospodske zbornice bo v ponedeljek dne 27. junija ob 3. uri pop.
Nadomestne volitve v Gorici.
GORICA 8. Pri današnjih nadomestnih volitvah za II. razred mestnega sveta so bili izvoljeni: dr. Viktor Cesciutti z 214, dr. Henrik Thoman z 218 in trgovec Anton Orzan z 207 glasovi.
Vseslovanskl kongres v Sofiji.
SOFIJA 8. List „Dnevnik" je priobčil Članek, podpisan od Bobčeva, predsednika pripravljalnega odbora vseslovanskega kongresa, v katerem se glasi: Kongres obeta popolen vspeh, ker se omejuje na kulturelni in gospodarski program, ne da bi zasledoval politične cilje. — Kongres, ki je nadaljevanje praškega kongresa iz leta 1908., bo deloval po programu, izdelanem v Petrogradu od izvrševalnega odbora. Od gotovih otomanskih in nemških krogov izra-žeuo pomanjkanje zaupanja napravlja neprijeten vtis. Slovani se ne razburjajo, ako se otomanizem in germanizem prizadevata s prosvetnimi manifestacijami pospeševati razvoj in napredek svojih ras. Jugoslovane veseli razvoj mlade Turčije, ker so prepričani, da se tudi oni okoristijo s prosvetnim
PODLISTEK.
jurkica Agićeva.
Povest.
Hrvatski spisal Ks. Šandor-Gjalski. - Prevel Fr. Orel.
in narodnim razvojem slovanskih elementov v Turčiji. Kongres ne bo demonstracija proti nikomur, marveč le priprost, miren in I korekten sestanek. Kar se tiče onih Slova-i nov, ki se kongresa ne udeleže, ker menijo/ da mora priti na slovanskem kongresu do sporazuma glede političnih in plemenskih, razmer, se isti motijo, ako tako postopajo; kajti ravno potom sestankov in shodov se j prihaja na pot takih sporazumljenj. Kongres dokaže, da so Slovani faktor prosvete in miru.
Turški prestolonaslednik v Avstriji, j
DUNAJ 8. Turški prestolonaslednik Jus- j suf Izzedin je odpotoval ob 10. zvečer s spremstvom in ministrom zunanjih zadev] Rifaat pašo v Budimpešto.
Na kolodvoru so se poslovili od njega' členi turškega poslaništva, turški generalni konzul in srbski odposlanec Simič z vojaškim atašejem.
Nevi zadarski nadškof.
DUNAJ 8. „Wiener Zeitung" objavlja da je cesar imenoval dr. Vincenca Pulišiča,1 škofa v Šibeniku, nadškofom v Zadru, na mesto odstopivšega zaderskega nadškofa Dvornika.
OGRSKA.
Justh se je ustrelil?
BUDIMPEŠTA 8. Po polnoči je prišla ; iz Arada vest, da se je Justh ustrelil zbog i neuspeha na volitvah. Dosedaj še ni bilo' možno dobiti ne potrdila ne zanikanja te vesti.
Boj proti Nemcem.
BUDIMPEŠTA 8. Ministerstvo notranjih zadev je vzelo poštni debit vsem tiskovinam in kolekom, ki imajo pangermansko tendenco,
Bojkot proti grškim ladijam.
CARIGRAD 8. Protigrški bojkot je pričel tudi v Rodostu. — Glasom grških vesti sta bili v Edremidu (Mala Azija) oplenjeni dve grški prodajalnici. — Grški odposlanec Gryparis je storil korake pri porti, ki je obljubila, da izda ukaz, naj se bojkot ustavi.
SOLUN 8. Turški poštni uradi so prejeli s kompetentnega mesta iz Carigrada naročilo, naj ne vsprejemajo pisem in poštnih paketov iz Grške ter naj take pošiljatve eventualno vračajo. Tukajšnje društvo ladijskih razkladalcev se je začasno izreklo proti proglašenju bojkota nad grškimi ladijami.
Turški jezik v albanskih šolah.
SOLUN 8. Vlada je sklenila, da bo na javnih šolah v Albaniji dopuščala le turški jezik. Zdi se, da bo pouk v albanskem jeziku izključen.
Revolucija v Meksiki.
VERACRUZ (Meksika) 8. Uštaši, katerim zapoveduje indijanec Maya, so napadli razna mesta. Število ustašev, ki so napadli Valladolid je večje od 500. — Načelnik in uradniki policije so bili ustreljeni. Arzenal je bil razrušen, železniške in brzojavne zveze uničene.
Zrakoplovstvo.
CELOVEC 8. Inženir Heim je napravil sinoči dva poleta 22 in pol km daleč in se je obakrat gladko spustil na zemljo. Danes ; zjutraj se je Heim zopet dvignil v zrak in t je napravil šest okrožkov v visočini 40 m 1 ter se je po 15 minutnem letanju gladko
Ko se je sledečega četrtka Jurkica resnično odpravila na dvor in se je opoludne prijavil grajski lakaj s poročilom, da gospica Agićeva ostane na dvoru do večera, bila je Lisička do cela potrta jeze, nevoščljivosti in — radovednosti „Kaj imajo na tej goski! Pametna ni, razgovarjati se ne zna, — česa nahajajo na njej? In sedaj jo vabijo celo v grad ! A kaj bi delala tam ? A, morda, — da, — da, — Radmanovičeva nima šivilje, pa jo je najela, da jej kaj šiva," — se je tešila Lisička naposled.
Medtem pa je Jurkica v dvoru prebijala čas kaj imenitno. Ko je stara gospa, posebna ljubiteljica ročnih del, opazila, da se Jurkica posebno umeje v tem, — omililo se jej je dekle za vse. Jurkica jej je morala takoj obljubiti, da jej pokaže vsa svoja dela, in gospa jo je odvedla v drugo sobo, da jej razkaže svoja dela. Gospa jej je razkazovala
vse, naravno največ onega, kar je bilo v zvezi z njenim sinom. Dekle je tako spoznalo vso njegovo mladost, vse njegove običaje in navade. S tem je seveda po velikem delu izginila ona polubajna prikazen, po kateri se jej je dozdeval na las sličen onim junakom iz romanov in nemških tragedij, — ali zato jej je postal mnogo bližji in njeni duši mnogo dražji. Poprej jej ni trebalo druzega, nego da zamiži, pa ga je videla v fantastičnem kostumu afrikanskega beduina, ali v oklepu in železju srednjeveškega viteza, — sedaj pa malo da ni glasno in radostno zaklicala, kako je dober, kako nežne narave je, kako vse občuti prav kakor kaka deklica. Radmanovičeva jej je razkazovala pisma, ki jih jej je svoj čas pisal iz Terezijana, a kasneje iz Altenburga. Iz vseh je dihala goreča otroška ljubezen, pa si je Jurkica mislila: ravno tako bi morala pisati tudi jaz. Pokazala jej je gospa še njegove risarije, — in deklica se jim je zopet divila, ker si je bil izbral tako nežne motive in vsaka sličica je bila zadahnjena globokim čutom. Najbolj se je prijelo deklice, ko je gospa vzela iz omare debel zvezek popisanega papirja. Bila sta prevoda Schilleijevih „Razbojnikov" in „Telia".
Dolgo še je starka razkazovala Jurkici stvari, ki so se tikale njenega sina in njegove mladosti, in jej je pri tem pripovedo-
spustil na zemljo, ker se je motor nekoliko pokvaril.
KOLIN 8. Kakor poročajo „Koln. Zei-tungi" iz Friedrichshafena, pride grof Zep-pelin s svojim zrakoplovom na Dunaj bržkone Še le na jesen.
Princ Gjorgje.
BELIGRAD 8. Poročila nekaterih inozemskih listov, posneta po listu „Zvono"; češ, da je bil princ Gjorgje prognan iz Srbije in da se ni prijateljski poslovil od rodbine, so neresnična. — Govorice, da se namerava kralj Peter odpovedati prestolu, so izmišljene.
Ciklon.
RIM 7. V sardinskem gorovju je razsajal ciklon in je izlasti v okraju Ogliastra vse razdejal. Škode je mnogo milijonov. Od pastirjev in čred v gorah ni nikakega glasu in bati se je, da je ciklon vse ubil.
RUSIJA.
Proti avtonomiji Finske.
PETROGRAD 7. Po štiridnevni debati je državna duma v današnji večerni seji s 196 proti 185 glasovi opozicije in nekaterih oktobristov, v glavnem poslancev iz baltiških pokrajin, sklenila preiti v specijalno debato o avtonomiji Finske. Socijalni de-mokratje so zapustili pred glasovanjem dvorano.	_
Budimpešta 8. Turški prestolonaslednik je dospel semkaj z Dunaja. Tukaj ostane le malo časa.
Sarajevo 8. Na tajni seji občinskega sveta, ki se je vršila danes predpoludne, je odstopil župan Kulovic in osem muslimanskih občinskih svetovalcev. Ta korak je v zvezi s popolnim porazom, ki ga je samostojna stranka muslimanskih občinskih svetnikov doživela na deželnozborskih občinskih volitvah.
Berolin 8. Govori se, da odstopi poleg državnega tajnika Dernburga tudi drž. tajnik Schoen. Ta poslednji dobi baje kako poslaniško mesto.
Pariz 8. Uslužbenci severnih tramwaj-skih prog so na nekem shodu enoglasno sklenili, da pričnejo danes štrajkati. Bati se je, da se štrajk razširi tudi na druga transportna podjetja.
Potres o Italiji.
POTENZA 8. Kmečka hiša, ki se je razrušila v bližini San Fele je imela že preje razpokline in se je nahajala v slabem stanju. Ko se je hiša porušila, so bili ubiti štirje otroci in dve ženski. 5 oseb je bilo lahko ranjenih. Mrliči so bili izvlečeni izpod razvalin in spravljeni v San Fele.
RIM 8. Na papeža so napravila poročila o potresu v Južni Italiji bolesten utis. Naročil je cerkvenim oblastnijam brzojavno, naj pomagajo žrtvam.
RIM 8. Ministerski predsednik Luzzatti je predložil zbornici zakonski načrt za olajšanje bede, v katerem zahteva 200000 Lir za po potresu prizadete.
CALITRI 8. Kralj in kraljica sta ob 4. uri zjutraj dospela semkaj ter se podala v kraje, prizadete po potresu. Dosedaj so izvlekli izpod razvalin 24 mrličev. Pomožna služba je že organizirana.
AVELINO 8. Glasom vesti iz Vallate, se je tamkaj zrušilo deset hiš, 65 hiš je v nevarnosti, da se posujejo. Ena oseba je
bila ubita, deset pa lahko ranjenih. — V Trevicu sta se zrušili dve kmečki hiši, vendar ni bilo človeških žrtev. — V Zungoli-ju je bila močno poškodovana župna cerkev. V Acadiji, Mirabellu in Villanovi imajo hiše razpoke.
I SAN FELE 8. Kralj je danes popoludne z avtomobilom dospel semkaj iz Laviana Obiskal je hiše, ki so največ trpele vsled potresa. Potem se je kralj ob navdušenih ovacijah prebivalstva odpeljal v Calitri.
Sič-ova slavnost
v Stanislavovu v Galiciji.
III.
Gledališče je sicer v poljskih rokah, a bilo je „Siču" drage volje prepuščeno za to priliko. Na akademiji je dr. Trylovskyj razložil pomen Sičovih društev in pozdravil vse došle goste.
Na to so gostje vsaki v imenu svojega naroda pozdravljali Sičovo idejo in bili od občinstva burno aklamirani in za vsakim gostom je pevski zbor zapel himno dotičnega naroda.
Govorili so tudi različni maloruski govorniki in povdarjali narodno-vzgojevalni pomen Sičove organizacije.
Po akademiji se je razvil od gledališča sem velikanski sprevod Sičovih društev. Bilo je kakih 3000 sičevcev, možkih in ženskih. Na čelu sprevoda je jahal neki koše-voj s kazaškim kalpakom na glavi in buzdovanom v roki.
Na to so se vrstila različna Sičova društva se zastavami in godbami. Sičovci nimajo posebne uniforme, temveč nosijo le preko svoje včasih zelo slikovite narodne noše široko rudečo šerpo z uvezenim napisom dotičnega kraja. V roki imajo možki malo leseno sekiro na dolgem toporišču, nazvano maloruski topir, veliko ruski topor. Take topore, lepo izrezljane in pobarvane, sva dobila v dar tudi dr. Car in moja malenkost.
Sprevod je defiliral pred gosti v jako lepem redu in se podal potem na slavnostni prostor na velikanskem travniku „Dobrava".
Telovadni prostor je bil naznačen z modro-žoltimi zastavami. Na tem prostoru so izvajali Sičovci po 400 na enkrat proste vaje, in sicer najpoprej brez priprav, potem s toporji, in na zadnje z lesenimi sulicami.
Nastop je vzbujal občudovanje in navdušenje. Bilo je sicer zapaziti nekoliko ne-dostatkov; ali, če pomislimo: da so to sami priprosti kmetje in kmetice, ki so večinoma celo analfabeti; da so nastopila takoj skupno različna društva brez vsake prejšnje skupne skušnje; in da so izvajali vse vaje brez posebnega poveljevanja, menda prvokrat le po taktu godbe: potem moramo reči, da je Sič izvršila naravnost čudež. Posebno je imponirala mirnost, s katero so Sičevci nastopali in se razvrščali. Telovadni prostor ni bil niti najmanje ograjen ; ograjo so tvorili nenastopajoči Sičevci sami, ki so poseli okolo prostora na tla in na ta način vzdrževali mir in red. In treba je pomisliti, da se je nabralo tam 10—12.000 ljudij.
Zelo simpatično nam je bilo, da se je te slavnosti udeležil tudi starosta poljskega Sokola v Stanislavovu, ki je prišel, sicer ne v kroju, a vendar s sokolskim odznakom v
vala črtice iz njegovega življenja. Vsakotoliko si je dekle moralo vsklikniti: „Kako je dober, — v ničemer ni podoben drugim aristokratom!" Starka pa je še vedno nadaljevala. Pri obedu je pripovedovala celo, katera jedila so Hanibalu najbolj všeč, a proti koncu kosila je celo zaupala Jurkici, kako hudo da jo boli, ker sin ne misli na ženitev.
—	A ne misli več na ono, ki jo je ljubil v svoji mladosti in ki je ni mogel poročiti. Poznam ga dobro in zato sem prepričana, da je prebolel ono bol; ali ti nesrečni lovi so ga povsem zakupili, da ne misli na to. Toda sedaj se nadejam, — dobila sein mu divno dekle. Ni ravno bogata, — a rodu, — oh —! —
Jurkica ni odvrnila ničesar, a ni jej ugajalo, da se gospa vmešava v take posle. V svoji mladi, pesniški duši je usluge v takih slučajih označala celo za oskrumbo. Starka je bila ganjena do solz, ko jej je Jurkica povedala, da se mesto zelo pripravlja za njegov dostojen vsprejem. Dogovorili sta se tudi, da tudi gospa nekam posebno priredi njegovo sobo.
—	Ako bi ne bilo prepozno, naročila bi kaj z Dunaja.
—	Ne, milostna; odenimo mu sobo s preprogami in levjimi kožami in priredivi mu Šotor.
—	Da, prav imate, draga. Takoj popoludne se lotivi. Jaz sama ne bi znala.
Ravno sta se lotili, da izvedeti nameravani okras, ko se je pojavil na vratih Hanibal.
—	Bog moj —! — Hanibal, — ti si! — je vskliknila mati, obrnjena proti vratom, ko je vstopil Hanibal ter se v čudu vstavil med portijerama. Kakor da ne veruje svojim očem, ostal je za nekaj hipov začudjen ter motril Jurkico. In vesel, — srečen usmev mu je zaigral okolu usten.
—	Poljubljam roko, mati! — se je vzdramil tedaj iz svojega začudenja, priskočil k materi, ki je dragoceno preprogo spustila iz rok na tla in mu pohitela naproti.
Za časa, ko je mati bila v tesnem objemu se sinom, se je umaknila Jurkica v kot k zadnjemu oknu ter gledala na piano. Čutila je, da v tem času ne spada več tja. No — pa je tudi bilo neopisno začudenje za vseh. Takoj prvi hip, ko je opazila Hanibala, skoraj da ni vskliknila od začudenja in veselja. Sedaj pa — se je v njeni notranjosti zibalo vse, srce jej je bilo močneje, obraz jej je žarel, videla je, da se čipke, s katerimi je bil obŠit rokav, tresejo in majajo, kakor bi se veter poigraval z njimi.
(Pride še.)
Stran II
»EDINOST« št. 158.
V Trstu, dne 9. junija 1910.
gumbnici in z belim poljskim orlom na za-
vratnici.
Dr. Car in jaz sva se mu predstavila in se razgovarjala žnjim več časa. Tudi on je pohvalil disciplino Sičovcev.
Po prostih vajah je en oddelek Sičovcev izvršil še nekoliko vaj z gasilnim orodjem. Pred odhodom so nam še pokazali svoje narodne plese „Arkan" in „Kolomiko". Potem se je sprevod okolo 8. ure zvečer napotil v mesto, pevaje narodne pesmi. Tudi pri tej priliki so Sičevci zopet pokazali svojo veliko disciplino, kajti pol ure po povratku v mesto so se bila društva razšla, vsako na svojo stran; vse to brez najmanjega hrupa ali pehanja. Ves čas ni prišlo niti do najmanjše nepriličnosti.
Mi pa smo se zbrali še v ruski Besedi in se tam poslovili najprisrčneje od prirediteljev te lepe slavnosti. Seznanili smo se bili s predstavitelji naroda, ki vkljub vsem obrekovanjem goji toplo ljubav do skupne slovanske stvari in ki skuša z vsemi močmi, da bi napredoval na kulturnem in gospodarskem polju in postal koristnim in močnim členom velike slovanske družine !
Naša najikreneja želja pa mora biti, da bi se posrečilo dovesti do sporazumljenja tudi s Poljaki in rešiti ta spor med brati na korist Slovanstva, kakor se je na jugu posrečilo odstraniti nesporazumljenja med Srbi in Hrvati.
To sta dve krvaveči rani na telesu Slovanstva. Rana na jugu se je že začela celiti, naj bi se skoro tudi na severu! Potem izgine žalostno dejstvo, ki je pisalo doslej vso žalostno zgodovino vseh Slovanov, dejstvo namreč, da največo moč daja našim sovražnikom — naša razcepljenost!
Dr. O. R y b a r.
Italijansko vseuciliško vprašanje.
Baron Bienerth je italijanskim klerikalnim poslancem Conci-ju, Gentilli-ju in Bu-gato-u, ki so ga prišli interpelirat v stvari vseučiliŠkega vprašanja, povedal na ves glas, da vlada ne odneha na noben način od stališča, da italijanska univerza ne sme v Trst! Bienerth je tudi rekel, da tudi v slučaju, ko bi se večina poslanske zbornice izrekla za Trst kakor sedež, vlada že poskrbi, da bo tak zakonski projekt odklonjen v gosposki zbornici.
Kakor razvidno, se vlada nikakor noče udati Italijanom, ki so jej že zagrozili, da izstopijo iz vladne večine in da bodo glasovali proti proračunu.
Med Italijani vlada vsled popolnega poraza v njihovem vseučiliškem vprašanju velika pobitost.
Gotovo: Italijani imajo več nego dovolj vzrokov, da so poparjeni in potrti! In to ne le radi dejstva, da so tako grozno pogoreli v stvari sami, ampak tudi — kar bi jih moralo še posebno peči — radi dejstva, da imajo svoj poraz v prvi vrsti sebi pripisovati: svoji slepoti, svoji politični nezrelosti in posebno tudi svojemu antagonizmu proti Slovanom. V vsej svoji kampanji radi vseučiliščnega vprašanja so ovajali korak za korakom, da jim nedostaje vsakega kriterija in političnega instinkta, vsakega treznega prevdarka. Posledica je bila na eni strani, da so menili, da morejo drzno prezirati Slovane kakor politično potenco, a na drugi strani so bili igrača v rokah svojih prijateljev in zaveznikov: Nemcev in — vlade.
To je bilo prokletstvo, ki je bremenito na vsej njihovi akciji!
Kakoršnja setev, taka žetev! Ali pa: Kdor ne uboga, ga tepe nadloga.
Je-li irredentizem resno gibanje ?
Vsem onim, ki menijo, da so na ireden-tističnem gibanju udeleženi samo „otroci", dajajo izbornega odgovora dejstva iz najnovejših časov — dogodki v Italiji. Tega mnenja je tudi praška „Union", ki opozarja na sedanje demonstracije na vseučiliščih v kraljestvu in pa na demonstracije in izgrede povodom ekspedicije v Marsalo k Garibaldi-jevem spomeniku, na čegar vznožju je neki tržaški dijak naravnost srdito govoril v ire-dentističnem smislu. Dalje omenja praški list (torej tudi pravi „denuncijant" vspo-redno z nami) hudih demonstracij v Neapelju.
Velekarakteristično pa je pri tem vedenje italijanskih oblasti. Pošiljajo proti demonstrantom nekaj vojakov, ki naj zabra-njujejo, da ne pride ravno do najhujšega n. pr. nad kak avstrijski konzulat. Sicer pa so italijanske oblasti omejujejo na svoje znano „korektno stališče". Skrbe za „red", ali za svet ne bi storile kaj, kar bi jih spravilo v navskrižje z javnim mnenjem, ki simpatizuje s tem gibanjem.
Sedaj so začele po Italiji spominske slavnosti na dogodke 1860—1861., torej obilica povodov za take demonstracije. Te slavnosti bodo nadaljevale skozi dve leti in bodo spojene tudi z mednarodnimi razstavami, na katere bodo vabili v goste ves svet, ne izvzemši — Avstro - Ogrske. Na Dunaju nimajo vzroka za posebno zadovoljnost ob izgledu v bodočnost. Ne dvomijo sicer
— tako meni „Union" —, da so oficijelni krogi v Italijani navdahnem „najkorektne-jim" mišljenjem, menijo pa, da bi bilo v vsestranskem interesu, ako bi se posrečilo za leto 1911. vdahniti to korektnost tudi a n i m i popolare.
K temu — najivnemu mnenju dunajskih krogov pripominja praški list: V Rimu so očividno drugačnega mnenja !
Tako mislimo tudi mi!
Velevažna zmaga v proračunskem odseku.
V	seji proračunskega odseka dne 7. t. m. je posl. dr. Ploj stavil predlog, naj vlada izvaja § 27. statuta najvišjega sodnega dvora v vseh pravnih zadevah, o katerih se je v I. instanci razpravljalo v slovenskem jeziku, to je, da mora najvišja sodnija izdajati sodbe o slovenskih pravnih zadevah tudi v slovenskem jeziku. Referent krščanski socijalec Mayer je izjavil, da bo ta predlog odstopil vladi v uvaževanje, s čemer pa predlagatelj dr. Ploj ni bil zadovoljen, marveč je zahteval, da se predlog da na glasovanje. Pri glasovanju je bil Plojev predlog vsprejet z 22 proti 13 glasovom. Zanj so glasovali vsi Slovani in vsi socijalni demokratje, proti pa nemški liberalci, nacijo-nalci in krščanski socijalci.
S tem so torej Poljaki vendar enkrat dokazali, da so tudi oni Slovani, dočim so krščanski socijalci tudi o tej priliki pokazali, da plavajo popolnoma v vodi Wolfa in Malika.	_______
Odnošaji med Srbijo in Črno-goro.
„Obzoru" poroča njegov cetinjski dopisnik, da so razmere med Srbijo in Crno-goro ne le napete, temveč popolnoma pretrgane in celo neprijateljske. Razlog temu je v okolnosti, da knez Nikola še dosedaj ni pomilostil politiških zločincev, da-si je njegova vlada to obljubila srbski vladi. Zato tudi kralj Peter ne pojde na Cetinje, da bi knezu čestital o priliki petdesetletnice njegovega vladanja. Srbska vlada da noče imeti nikakega posla s črnogorsko vlado, dokler bo ta verovala enemu Nastiču. Zato je bil tudi odpoklican iz Cetinja Miloja Ž. Jova-nović, ki je bil odposlan na Cetinje od srbske vlade, da uredi črnogorske državne finance.
Baje se ne povrne več na Cetinje niti tamošnji, sedaj odsotni srbski diplomatični agent Petkovič.
Te trditve „Obzorovega" dopisnika potrjuje tudi poluradni „Cetinjski Vjestnik", ki strastno napada srbsko vlado.
Dnevne novice.
Češki agrarni poslanci so pozvali barona Bienertha, naj skliče tedaj, ko bo po ! n predlog za jezikovni okvirni zakon, vs. avstrijske deželne poslance na skupno po rovanje.
Bitka med poljskimi Sokoli in Nemci v Biali. Poljski „Sokol" je slavil v Biali desetletnico svojega obstanka. Ko je šel slavnostni sprevod skozi mesto, je prišlo na mostu, ki vodi črez reko Bialo, do pravcate bitke, z nemškimi nacijonalci, ki so se tam nabrali. Težko ranjenih je bilo nad 20 oseb. Dva Nemca so vrgli v vodo.
Vseslovanska razstava v Belem-gradu. Iz Belegagrada poročajo, da bodo srbski delegatje zahtevali na slovanskem kongresu v Sofiji, naj se prihodnja vseslovanska razstava priredi v Belegradu leta 1912. Verojetno je, da bo ta predlog vsprejet.
Kralj Peter se misli odpovedati prestolu ? Nemški listi poročajo iz Belegagrada, da se misli kralj Peter odpovedati. Na jesen se ima sklicati veliko skupščino, ki bi imela urediti vprašanje prestolonasledstva. — Da prepreči rešitev dinastičnega vprašanja v neugodnem smislu, je baje kralj Peter izrazil željo, da se še pred sestankom skupščine odpove na korist prestonasledniku Aleksandru.
Ker je princ Gjorgje odpotoval iz Srbije in torej razni šmoki ne morejo nič več pisati o njem, so se lotili pa kralja Petra. In ker drugega slabega ne morejo najti na njem, bodo pa pisali, da se je naveličal vladanja. Zato smo lahko popolnoma gotovi, da bodo vesti o odpovedi kralja Petra ponavljali perijodiški, dokler se princ Gjorgje ne povrne v Srbijo.
Okvirni jezikovni zakon. Poslanec Bukvaj je imel v Strakonicah shod, na katerem je med drugim poročal tudi o svojem načrtu jezikovnega okvirnega zakona. Pri tem je posl. Bukvaj omenjal, da so slovenski poslanci sprožili misel o ureditvi je-j zikovnega vprašanja potom okvirnega za-kona, ki bi veljal za vso državo.
Atera nadškofa Dvornika je rešena. Cesar je v ponedeljek vsprejel Dvornikovo demisijo.
V	pruskem deželnem zboru so predvčerajšnjem razpravljali o zakonskem predlogu glede zvišanja civilne liste pruskemu kralju. Socijalno-demokratični poslanec Hoff-mann je pobijal to predlogo in povdarjal
nepotrebnosti zvišanja plače pruskemu kralju, ki po stari civilni listi dobiva na vsako sekundo eno marko in pol.
Delavec ne zasluži v ; petdesetih letih toliko, kolikor znaša plača pruskega kralja v enem letu. Predsednik je govornika večkrat prekinil in mu očital veleizdajstvo. Predloga je bila slednjič vsprejeta s vsemi proti socijalističnim glasovom.
Na občinskih volitvah v Varaždinu so zmagali v drugem razredu z ogromno večino kandidatje hrvatsko-srbske koalicije proti Frankovcem.
Predsednik francoske zbornice — Brisson je bil zopet izvoljen definitivnim predsednikom francoske zbornice. Od 425 oddanih glasov jih je dobil 304.
Nemški cesar v Romunski. Iz Bukarešta poročajo, da se je nemški cesar Viljem odzval pozivu romunskega kralja, da se prihodnje jeseni udeleži vojaških vaj v Romunski.
Revolucijonarno gibanje v Kitaju. —
Iz Petrograda poročajo dne 7. t. m : Na podlagi semkaj doŠIih privatnih poročil raste v Kitaju vrenje vedno bolj. Vlada, ki j že računa z resnostjo položaja, že ukrepa vse potrebno, da ne bi bila iznenadjena. V zadnjem času je dobila izredno veliko peticij deželnih zborov, ki zahtevajo takojšnjo uvedbo ustave in sklicanje centralnega parlamenta. V teh peticijah se opozarja na ojačanje Japonske in Turčije, odkar sta postali ustavni državi.
Nasproti temu je zaostalost Kitajske v oči padajoča. V večjih pokrajinah se smatra položaj podkraljev za zelo neugoden ; v nekaterih pokrajinah je celo njihovo življenje v nevarnosti, ker so se v skupni resoluciji izrekli proti sklicanju centralnega parlamenta.
Domače vesti.
Kako posluje c. k. okrajno sodišče v Trstu! Prejeli smo: V stvari zapuščine nekega v Gradcu umrlega posestnika so došli v zapuščino spadajoči vrednostni papirji že z dnem 20. maja t. 1. tukajšnjemu depozitnemu uradu z nalogom, naj izroči dotične zapadle kupone od 1. maja dediču, oziroma užitkaiju. Ta poslednji je bil opetovano na depozitnem uradu in na okrajnem sodišču, ne da bi bil še do danes prejel omenjene kupone. Na depozitnem uradu ni nikakega zadržka proti izročenju in treba le, da ta urad dobi od okrajnega sodišča potrebni nalog. Užitkar je bil v ta namen
—	kakor že rečeno — opetovano na okrajnem sodišču ; zadnjikrat celo z zahtevo, naj ga vzamejo na zapisnik. Ali odgovorili so mu, da to ni potrebno, ker itak dobi „jutri" dotični odlok. Vzlic temu zagotovilu pa dotičnik še ni prejel odloka in se proti takemu zavlačevanju tu javno pritožuje, ker je že sit teh večnih poti.
Voditelju okrajnega sodišča naznanjamo, da Številka dotičnega sklepa okrajne sodnije v Gradcu je: A XIV. 388/9:84 in da je akt datiran od 19. aprila 1910.
Protestni shod proti sedanjim [razmeram in razmeram, ki se obetajo delavstvu v mestni plinarni (gas) tržaški v prihodnjosti, priredi skupina delavstva mestne plinarne v nedeljo, dne 12. t. m., dopoludne ob 9. uri na vrtu „Konsumnega društva" pri sv. Jakobu. Na dnevnem redu je silno važna točka: „Oddaja plina mestni plinarni iz skedenjskih plavžev". — Opozarjamo delavstvo mestne plinarne na ta velevažni shod, želeč, da se ga delavstvo vdeleži v čim največjem številu.
Državna realka v lrstu. — Vspreje-manje novih učencev v I. razred se bo vršilo v letnem in jesenskem terminu. V letnem terminu se bodo vršila vpisovanja dne 27. junija in sicer od 8—12 ure dopol. za začetne črke A—K, od 3—7 ure popol. za L. Z. — Pismeni izpiti bodo dne 28. junija od 8—10, ustmeni od 10—12 in od 3—6.
V jesenskem terminu se bodo vršila upisovanja dne 8. septembra od 8—11, pismeni izpiti bodo dne 9. sept. od 9—10, ustmeni od 10—12.
Vpisovanje novih učencev za razrede II do VII bodo dne 11. septembra, od 8 do 11 ure, eventuelni vsprejemni izpiti sledečega dne. — Podrobnosti so razvidne iz oglasa v zavodu.
Iz pravosodno-kancelijske službe.
—	Azistent v računskem oddelku gosp. Ivan P u h a r je imenovan računskim ofici-jalom.
Okrajni viši živinozdravnik v Poreču gosp. Hadrian N a r d i n i je prideljen v službovanje na c. kr. namestništvo.
Razpisana služba. Na mestnem ma-I gistratu tržaškem je razpisana služba pod-ravnatelja, in eventualna druga mesta, ki bi } ostala izpraznjena s tem imenovanjem. — Prošnje je vložiti zakonito predpisanim potom do 22. t. m. na županski urad ! (Ufficio Podestarile) v Trstu.
Zakaj je bil tržaški deželni zbor zaključen ?! Nekaterim nemškim listom poročajo, da je bil tržaški deželni zbor zaključen zato, da izgube imuniteto nekateri deželni poslanci, ki so se udeležili binkošt-
nega izleta v Milan. Med temi je v prvi vrsti svet. Cossulich.
Občni zbor „Slovanske Čitalnice" v Trstu se je vršil 7. t. ob precejšnji udeležbi članov. Zborovanje je otvoril preds. Dr. E. Stare, ki je omenjal, da si je „Čitalnica" ob pričetku minolega leta natančneje določila in razširila svoj program ter delovala na podlagi istega. Delo društva na zu-n a j se je javilo predvsem v prireditvah : 1 zabavnega, 3 čajevih večerov ter enega velikega koncerta. Vsi so se izborno obnesli. Društvo je stopalo v dotiko tudi z ostalimi slovanskimi društvi v Trstu ; predvsem ozki stiki vladajo s tukajšnjo „Češko Besedo". Delo društva na znotraj pa je obstojalo predvsem v spopolnjenju knjižnice in čitalnice, ki je sedaj uzorna. Prostori „Čitalnice" so stali tekom leta tudi 17 drugim društvom na razpolago kakor zborovališča. Vršili so se redno običajni plesni večeri. Število članov je ostalo tudi v tem letu jednako, upati pa je, da se z ozirom na zboljšane ugodnosti, ki jih nudi „Čitalnica" članom, isto v prihodnje zviša. Ob koncu se je spominjal predsednik umrlega zaslužnega člana mons. Petra Flega, ki je skozi 25 let, tudi vkljub napadom od strani sobratov, ostal zvest „Čitalnici". Posebno zahvalo izreka listu „Edinost", ki je rade volje prijavljala društvene vesti.
Na to je bilo na dnevnem redu poročilo tajnikovo, ki se je med člane razdelilo v tisku. Poročilo omenja namene Čitalnice ter napredka iste v minolem letu; končuje pa z željo, da bi društvo v svojem petdesetem letu obstanka, v katero stopa, proslavilo poleg jubileja obstanka, jubilej dela.
Po blagajniškem poročilu znaša društveno premoženje K 2646*03; pohištvo ima vrednost K 8772 66, knjižnica se ceni na okroglo K 950-— vrednosti, obsega pa 1617 del. Temu nasproti obstoji posojilo v znesku K 5000-— Časopisov in revij dohaja v Čitalnico 102 (lani le 23!). Slovenske knjige se razmeroma dobro čitajo, druge malo.
Vsa poročila so bila vsprejeta. Sledilo je kratko poročilo tajnika o asanaciji društvenih financ.
Na to sta bila na predlog predsednika veletržec, znani rodoljub gospod Filip I v a-n i š e v i č in zaslužni večletni bivši predsednik „Čitalnice", naš drž. posl. gospod dr. R y b a r, soglasno izvoljena častnima členoma.
Na volitvi predsednika je bil izvoljen na predlog g. dr. Gregorina zopet gosp. dr. : E. Stare. V ostali odbor so bili izvoljeni enoglasno : Dr. Maričić, Anton Zobec, Martin Porenta, Hrabroslav Čok, Ivan Marija Čok, inž. Skoberne, Josip Goljevšček in inž. Pavlin. Namestniki: F. Skorkovsky, J. Fri-schkovitz, J. Lisec. Pregledovalci računov : M. Kerševani, V. Klinar, G. Stepančič.
Ker se k točki „razno" ni nihče oglasil, je predsednik zaključil zborovanje.
Ali res ne gre pri Slovencih brez bobna ? — Požrtvovalne dame, ki nam pripravljajo veliko veselico ob priliki glavne skupščine in 25. jubileja naše družbe sv. Cirila in Metoda dne 3. julija, so v skrbeh, da brez bobneče reklame ne bo velike udeležbe. Mi pa, ki poznamo zlata srca prijateljic in prijateljev naše ljubljene reševalke, smo brez bojazni. Toliko se že poskrbi, da prodre v sleherno vas glas, da se zbere dne 3. julija v Ljubljani vse, kar resnično narodno čuti. Pripravljalni odbor pa zopet stori vse, da bodo obiskovalci velike ljudske vesetice očarani, da se bodo še v poznih letih z veseljem in ponosom spominjali, da so tudi prisostvovali narodnemu slavlju, ka-koršnega najbrž niti Ljubljana še ni videla. — Nemško časopisje je bobnalo tedne in tedne, da je ganilo par tisoč Nemcev k 30-letnici „Srhulvereina". Na našo jubilejno slavnost prihitijo dne 3. julija nepregledne množice iz vseh slov. pokrajin, ne zaradi reklame, temveč iz ljubezni do svete narodne stvari, v proslavo zaslužne družbi-re-šiteljice.
Trgovce in njih družine opozarjamo na notico med društvenimi vestmi!
Za jubilej Družbe. Rodoljubi v področju podružnice na Greti — Rojan, Greta in Barkovlje —, ki bi hoteli kaj darovati za naš primorski paviljon na slavnosti v Ljubljani, so naprošeni, da svoje namenjene darove — bodi v denarju, bodi v drugih stvareh — dopošljejo predsedniku rečene podružnice, gosp. Matiju Lavren-č i č u, eventuvelno tudi kakemu odborniku.
Družbi sv. C. in M. je poslal klub „Narodni Pipec" v Mariboru 200 K. Ulo-živši s to svoto v slovensko obrambo trdnjavo krepek kamen, postal je rodoljubni klub družbeni pokrovitelj, „Kamen za kamenom palača" je vodilo častitim članom te rodoljubne zveze, ki so, zbirajoč po malih prispevkih, nabrali z vstrajnim delom za lepi prispevek. Zahvaljujoč se vsem darežljivim klubovim članom, izrekamo svojo prošnjo, da po zgledu naših „Zaplotnikov" po-skrbe še za drugi kamen, saj jih naša slovenska trdnjava potrebuje še mnogo, mnogo...
Gostilničarska zadruga. Pripravljalni odbor pošilja sedaj okrožnice za pristop k
»"b----------------J ----- """" k	I------o — l---»""V"" f------v — — —--------- --------- -----I--------j	1	'
Največjo siiiiM Križmančič & Breščak Trst, ul. Nuova 37
V Trstu, 9 junija 1910.
„EDINOST" št. 158.
Stran III
zadrugi. Ker je ustanovitev te zadruge vele-važen pojav na gospodarskem polju trž. Slovencev, je želeti, da se odzovejo vsi, ki jim je na srcu naš gospodarski razvoj. Gostilničarje pa še posebno opozarjamo na sledeče :
Odbor je odprl svojo pisarno v ulici S. Sebastiano št. 6. I. nadst. desno, kjer je uradnik na razpolago vsak dan od 5—7 ure zvečer. Tu dobiva vsaki član informacije o zadrugi, brezplačno se delajo prijave in pre-membe gostilniških vodij ali podnajemnikov, prošnje za koncesije, vse stvari glede bolniške blagajne itd.
S tem hoče odbor pomagati svojim članom, da se bodo stvari reševale brezplačno in v najkrajšem času.
Za poštarje. Več nego četrtstoletja so prosila razna poštarska društva za pre-vreditev poštarskih službenih razmer in plač. Načrt zaprošene regulacije je sedaj izdelan in čaka le še najvišje cesarske sankcije.
Vsi tisti tovariši, ki žele o tem načrtu kaj natančnejega slišati, naj pridejo dne 12. t. m. ob 3. uri popoludne na občni zbor društva poštarjev in poštnih odpravnikov ob. spola, ki se bo vršil v Ljubljani, hotel Ilirija.
Tam bo tozadevno predaval odposlanec osrednjega odbora z Dunaja. Nečlani, kateri nameravajo pristopiti k temu društvu!: dobro
došli!
Govorilno razmerje Trst—Krakov. Z
dnem 10. t. m. se uvede govorilno razmerje Trst—Krakov.
Za to razmerje je določena govorilna pristojbina 4 K od navadnih in 12 K od nujnih triminutnih pogovorov.
Ker pripadajo krajevnemu telefonskemu omrežju v Trstu tudi postranske centrale, oziroma javne govorilnice v Barkovljah, Bazovici, Kopru, Miramaru, Miljah, Nabrežini, Opčinah, Prošeku, Sv. Križu in Sežani, se razteza promet s Krakovom tudi na te kraje.
K Slovenski Matici se lahko še vpiše do 20. t. m. in sicer pri gospej Biček v „Nar. domu", pri blagajni v kavarni Comercio, pri gosp. S. Deteli v T. O. Z. ali pa pri poverjeniku učit. J. Arharju, v ul. Acquedotto štev. 22. II. — Letnica iznaša 2_kron.
Izletnikom v Ljubljano dne 3. jul. k glavni skupščini CM družbe, ki so se obrnili pismeno do podpisanega radi informacij o posebnem vlaku, za sedaj še ne morem pismeno odgovoriti; javljam pa, da bo odbor v petkovi seji sklepal o podrobnostih glede posebnega vlaka. Vse se pravočasno objavi v „Edinosti". Naznanjam pa, da je posebni vlak zagotovljen ter odide iz Trsta okrog 5.30 ure zjutraj ter pride v Ljubljano okrog 9.30 dop.
V. E. tajnik moške podr.
Tržaška nicda kronsKa*
Velik pretep v Skednju. Med dvema družbama fantov, ki so vsi vslužbeni pri plažih, je predsinočnjem v kavarni Pavla Damiri v Skednju nastal prepir, ki se je kmalu razvil v strašen pretep. Leteli so kozarci, steklenice, stoli in še drugo. Velika svetiljka sredi lokala je šla na kose, ravno-tako mnogo pohištva Gospodar kavarne je ustrelil z revolverjem proti podu da bi jih ustrašil. — Res so se umirili in odšli.
Škode je baje za 200 K. Rabuka je nastala radi tega, ker je bil nekdo ranjen na cesti z nožem in je mislil, da se ranitelj nahaja med družbo, ki je prva prišla v kavarno.
V mestno bolnišnico so bili včeraj vsprejeti: Ferdinand Donda, star 63 let, težak, stan. v ulici Giulia štev. 17, je delal na nekem parniku, in se med delom hudo poškodoval na rebrih. — Marija Tafach stara 29 let, iz Kopra, se je z nožem ranila na nogi. — Bianka Vizintini, stara 7 let, stan. v ulici Calvola št. 10, je padla z tri metre visokega zida in si pretresla možgane. — Fran Verginella, star 37 let, iz Sv. Križa, uslužben na kolodvoru južne želez, na Nabrežini, je padel s strehe vagona ter se močno ranil na glavi in na drugih delih telesa. Marija Stefanovič stara 41 let, iz Dekani se je včeraj popoludne iz Kopra vračala z vozom v Dekani. Ko je šel pa vlak mimo, se je konj splašil in žena je padla z voza ter si pri tem zlomila levo roko.
Nasilen „alphonso". Predsinočnjem je bil v ul. S. M. Maggiore aretiran 21-letni nezaposleni kočijaž Italo Netz, ker je ne-usmiljeuo tepel prostitutko Evgenijo Biliano iz ul. S. Filippo. Že dve'leti živi na njene stroške in si izsiljuje denarja celo z groženjem smrti.
Regnikolske stvari. Predsinočnjem sta bila aretirana zakonska Ruggero in Angela Gianello iz Barlette, ker sta svoji podnaje-modajalki vkradla dve uri in perila.
Koledar in vreme. — Danes: Primož in Feticijan muč. — Jutri: Marjeta kraljica.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne
-r 26.° Cels. — Vreme včeraj: lepo; po-pol. dež.
Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno, semtertja megleno. Slabi vetrovi. Vroče. Tendenca za nevihte.
Loterijske	številke, izžrebane dne 8. junija:
Praga	49 6 56 29 84
Lvov	23 32 34 14 61
Društveno vesti«
Odbor moške CMD. podružnice ima
važno sejo jutri v petek, dne 10. t. m. ob 7. uri zvečer v pisarni g. predsednika.
Tajnik.
Pevsko društvo „Slovan" v Padriču
naznanja, da je veselica, ki se je imela vršiti 12. t. m. odložena na nedoločen čas, ker omenjeni dan priredi zavarovalnica goveje živine v Bazovici svojo tombolo.
Pevsko društvo „Trst". Jutri 10. t. m. ob 8. uri zvečer pevska vaja za mešani zbor. Gg. pevci in pevke so naprošeni, da redno zahajajo k vajam, ki se vrše vsak torek in petek v prostorih N. D. O. v ul. Lavatoio št. 1, I. nadstr.
Trgovsko izobraž. društvo priredi v nedeljo, dne 12. t. m. celodneven peš-izlet na sv. Socerb, h kateremu vabi vse člane in prijatelje društva. Vspored je sledeči: Zbirališče v društv. prostorih. Odhod ob 8. uri zjutraj čez Katinaro, Boršt, Boljumec v Dolino. Tu odmor in opoludne kosilo pri Županu". Ob 2. uri odhod na sv. Sgcerb. — Od tod na Prebeneg, Mačko vije, Žavlje, Trst.
Vsi oni gg., ki se vdeleže izleta naj se radi skupnega kosila oglase pri kateremu sledečih gg.: Jakob Merhar trgovec ulica Istria, Stanko Detela T. O. Z. ul. sv. Frančiška št. 2. in Ivan Millonig trgovec, ulica Caserma. — K obilni vdeležbi vabi
Odbor.
St. Jakobska Čitalnica priredi v soboto v gostilni N. D. O. ulica Ghega povodom otvoritve prenovljenih prostorov pevsko zabavo brez vstopnine; zato opozarja gg. pevce na pevsko vajo, ki se bo vršila danes ob 8. uri zvečer.
Lekarn A. thierry balzam
===== (postavno obvarovan) =====
Pristen samo z NUNO kot varstveno znamko.
Učinkuje proti želodčbim krčeai, na petju, slabemu prebavljanju, kaSlju. pljufi-nim in pranim boleznim, zagrljenju itd. — Čisti rane, ublažuje bolesti, 1 i malih ali 6 dvojnih steklenic, ali pa velika posebna steklenica K 5.
Lekarnarja Antona Thferry pristno nrallo Iz VRTNIC
(CENTIFOL1UM) zanesljivo učinkuje pri otekli iah, ranitvah, vnetjih, 2 iončfca ttJST K 3 60.	Nhslovlja se na lekarno :
A. THIERRY, PREGRADA pri ROGATCU L°^ * * V8eh '""».h
Dobiva se v lekarni ZANETI! Trst, Piazza Goldoni Ea^roa, fco, MELL, drogisc
r
Slovenci in Slovani vseh dežel!
Kadar potujete skozi Trst, ali pridite v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano
iT „HM' Alpinista"
STIflNO Stev. 7.
In vi, Čehi tu bivajoči, vedite, da lastnik te trgovine je rodom Čeh in govori vaš lepi ^ jezik. - Njegova trgovina ima vse potrebščine ^Lza hribolazce in potovale? sploh.
CJdani D. Hrnstein.
Mk__
Specijaliteta: usnjatl credmeti kakor na primer: kovčegi, torbice Itd. poznane tovarne Franc Zeller na Dunaja. Predmeti pripravni za darila. - Nepre-močljivl angleški plašči tvrdke Bough-tof P. Frankeosteld & Ssns. ■■■■■
Tržaška gledališča.
POLITEAMA ROSSETTI. — Danes častni večer g.e Irme Balle. Predstavlja se v tretjič: »Grof Luksemburški".
Uzr. dcL organizacija.
Javna zahvala. Podpisani odbor skupine „proste luke" N. D. O. šteje si v prijetno dolžnost zahvaliti se vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli do tega, da se je veselica dne 5. t. m. vršila vkljub slabemu vremenu toliko v moralnem kolikor v gmotnem oziru v najlepšem redu. Bodi izrečena tem potom zahvala v prvej vrsti pevskemu društvu „Kolo" iz Trsta in „Zarji" iz Rojana za krasno petje, kakor tudi pevskemu društvu „Trst" za posojene zastave in okinčanje vrta.
Slednjič se zahvaljuje podpisani odbor ugl. „Kons. društvu" v Rojanu za brezplačno prepustitev veseličnih prostorov.
Trst, dne 9. junija 1910
Skupina „svobodne luke" N. D. O.
Predsednik Josip Kranj c.
*
* *
Krajevna skupina N. D. O. Sv. Marka in Sv. Andreja. — Podpisani vljudno vabim tem potom vse tovariše odbornike in njih namestnike, da se polnošte-vilno udeleže danes v četrtek 9. t. m. redne seje, ki se bo vršila točno ob 8. uri zvečer v prostorih N. D. O. pri Sv. Jakobu. (Cam-po S. Giacomo št. 5. I.)
Tovariši delavci udeležite se te seje polnoštevilno, ker imamo na istej še druga za našo skupino velevažna in koristna posvetovanja. Zato pričakujem obilne udeležbe.	Rudolf Pregarc,
predsednik
DAROVL
Za „primorski paviljon" na Ciril-Meto-dovi slavnosti v Ljubljani dne 3. julija sta darovali g.a Zinka dr. Rybar-eva 20 K in gdč. Milka mesto cvetlic prijateljici Antonijeti 20 K, skupaj 40 K. — Lepa hvala in naj bi našle posnemovalk.
— Za podružn. sv. Cir. in Met. pri S. Mar. Magdaleni so darovali gg.: R. BaŠa, R. Jesevnik, M. Ruter, J. Počkaj, J. Pegan, Al. Jež po K 1, Vogrič 20 stot., Zidar K 4, A. Gombač K 2. — Denar hrani uprava.
Vesti iz Goriške.
Kolesarsko društvo „Soča" v Koj-skem naznanja, da se udeleži korporativno bratske slavnosti dr. „Danica". Radi česar naproša vse gg. člane, da se v čim večjem štev. udeleže. Odhod ob 7 uri zjutraj izpred društvenih prostorov.
Kolesarsko društvo „Zarja" v Ajševici se udeleži korporativno kolesarske slavnosti bratskega društva „Danica" ter vabi vse gg. člane, da sodelujejo ob času dirke na Ajševici.
Kolesarsko društvo „Brda" na Do-brovem naznanja gg. članom in jih naproša, da se v obilnem številu udeleže v nedetjo bratske slavnosti društva „Danica" in sicer korporativno. Odhod izpred društvenih prostorov ob 7 uri zjutraj.
Komen 7. junija (+ Andrej Godnjič). Danes smo spremljali k zadnjemu počitku
UMETNI ZOBJE
Plombiranje lobov
Izdiranje zobov brez SS vsake bolečine
Dr.J.Čermdk | V. Tuscher
: zobozdravnik : : koncesij, zobni tehnik
•• TRST -
ulica delit. Caserma S t 13, II, n.
U najem se oddajo bicikli :: zaloga dvokoles ::
in šivalnih strojev rabljenih po zelo
nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev. 12
V. Osvaldella
Ob nedeljah tn praznikih odprto do 4. popolud.
S Trst - ulica Ttoarnela št, 3 §
Telefon 16-64.
M
m Oglja in Premoga, s Ž&M^CBlBZIlii iflM MU BCBIffl^J
Širite EDINOST
ZALOGA VSAKOVRSTNEGA
i i
» c
0„PUPS1
Priprava za čiščenje in poliranje.
Cisti kovine in pohi§t»o, šipe in mramor (brez vodei. Dooiva se povsod. Priprava samo 12 vinarjev. Iščejo se povBod zastopniki. — Ponudbe na ekspedicijo.
Velike no/e prodajaln ice pohištva in tapetarij
:: Paolo Gastvvirtb ::
TRST, ul- Stadion it 6 - Telefon 22-85 (hfia gledališča Fenlee)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadnb pohištvo. Cene zmerne.
Bogata izbera izbera popolnih sob od 300 do 4:000 kron. Jedilne sobe. Sprejemne in kadilne dvorane v najuovejšem Blogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohištvo
Bogata izbera vsakovrstnih slolic, — Popolne opreme in posamezni deli. ^
j»
RUDOLF SCHULTZE
IZ BERLINA
koncesijonirani zobotehnik :: Via Masslmo d'Azeglio 4, II. nad.
bivši asistent zobozdravnika dr. Saklerja.
UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERNI TEHNIKI.
JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV. Zmerne cene z ozirom na razmere manj posedujočih slojev.
POPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. = SPREJEMA OD 9—1 IN 3—7.
R. Gasperini, Trst
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št 10
Prevozno podjetje
o. kr. avstrijskih dri. železnic
TOme razcannjanje laioršiiegasitiiiili blaga Iz mitnic, dostafljanje na dom.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEG O V. NAJDOGOVORNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu.
PRODAJA NA DROBNO	CENE BREZ KONKURENCE
ENCE. fii
>iia
«
8tran IV
„EDINOST" St. 158.
V Trstu, 9. junija 1910.
Andreja Godniča, vulgo „Drejčeka mežnar-jevega", ki je preminol po dolgem boleha-nju v 63. letu svoje dobe. Še pred 35 leti je bil cerkvenik, potem ne več; zato mu je ostalo ime „Drejček mežnarjev". Bil je dobra uuša in večkrat celo veseljak. Zapustil je 4 sinove in 3 hčere, ki so deloma omoženi, ozir. oženjeni. Priskrbljeni so pa vsi, tako, da si iahko kruha služijo. — Žena mu je pred leti tudi umrla. Večna luč naj mu sveti !
Kolesarsko društvo „Danica" v Gorici naznanja, da se je nadalje priglasilo za cestno dirko in veliko kolesarsko športno slavnost, ki se bo vršila prihodnjo nedeljo, skupno 32 dirkačev, in sicer 11 za dirko Ajdovščina-Gorica, 10 za dirko Miren-Gorica in 11 za polževo dirko.
Nadalje je priglasilo 22 raznih društev svoj korporativen prihod. Za srečkanje je določeno novo fino dvokolo, vredno 260 K. Dirkače v Ajdovščini bo slikal g. Weiss točno ob 9 uri, ker točno ob 10 uri odidejo dirkači od starta iz Ajdovščine. Nekoliko pred ciljem v Rožni dolini bo posebej t ro-bojnica z napisom še 1 km.
x Vinska letina kaže biti srednja kar se tiče kakovosti. Kar je zaroda, ga je po nekod manj nego lani, a je vseskozi lep. Prvo škropljenje je skoro povsod končano, v par dneh se ponovi. Peronospora se je pojavila razmeroma redko in še to v nizkih legah.
Lanskega vina je povsod, posebno na Vipavskem, še vse polno v kleteh. Srednja cena znaša približno 20 K.
Kmet ima pač vina dovolj v kleteh, a ker ni kupcev, nima beliča v žepu in to ga spravlja v velike denarne stiske.
Davkarija, posojilnice in razni drugi upniki pa le tirjajo in tirjajo; a odkod naj jemlje kmet denarja, če niti lanskega vina ne more prodati po nikaki ceni?!
In odkod naj vzame denarja za škropljenje, delavce in vsakdanji živež? Učinki vinske krize tlačijo našega kmeta, da je groza.
To spričujejo najbolje vedno češče prodaje kmetij potom prisilnih dražb. Kam pridemo po tej poti ?!
x Slovenci se udeleže državnozborske volitve za goriško mesto? Čujemo, da se namerava kostituirati poseben odsek, ki postavi števnega kandidata za to volitev. Če je temu tako, poživljamo Slovence, naj nemudoma pregledajo, ali so vpisani v volilnem imeniku ali ne. J
Pri tem je naše mnenje to : ali naj bo dostojna in našemu številu odgovarjajoča afirmacija, ali pa raje —nič!
Polovičarstvo utegne našemu ugledu več škoditi nego koristiti. Torej: ali eno ali drugo! Volitev bo dne 26. t.; skrajni čas je torej, če se namerja kaj ukreniti.
Vesti i£ Istre.
S koso si prerezal roko. Iz Ricmanj nam pišejo od 8. t. m.: Danes zjutraj * je šel tukajšnji posestnik Peter Herščak pod vas kosit travo. Ko je pokosil en del travnika, je sklepal koso in hotel pokositi še drugi niželežeči del. Ko je pa s koso v roko stopil na nizek zid, se mu je ta pod nogami udri. Hreščak je pri tem tako nesrečno pal, da mu je kosa do kosti prerezala levo roko. Imel je še toliko moči, da je zamogel poklicati na pomoč. Slišalo ga je par žensk, ki so v bližini prale v potoku, prihitele so, ali niso mu mogle ničesar pomagati, kajti 62-Ietni mož je izkrvavel, ker si je prerezal žilo odvodnico in kmalu potem izdahnil. — Pokojnik je bil mirnega in tihega značaja, dobričina, ki gotovo ni imel nobenega sovražnika med svojimi sovaščani. Hreščak je bil svoječasno več let tudi vaški župan v Ricmanjih. Zapušča vdovo, ki leži že več časa bolna v postelji. — Lahka mu zemljica!
Proučavanje malarije. V svrho proučavanja malarije sta te dni dospela z Dunaja v Istro dva polkovna zdravnika, ki sta privatna decenta na dunajskem vseučilišču, in sta že pričela svoje delovanje v Bar-barigu.
Druge slovenske det ele.
Poskus umora ljubljanskega škofa?
Te dni se je zglasil v pisarni ljubljanskega škofijskega ordinarijata neki precej zanemarjen mož, ki je želel govoriti s škofom Je-gličem. Reklo mu se je, da se nahaja škof na birmi v Radomljah pri Kamniku. Mož se je tudi res odpeljal tja, a je vzbudil v vasi sum s svojim razuzdanim govorjenjem tako, da je bil izročen orožništvu. Pri aretaciji je vrgel v stran dva noža. Sumi se, da je hotel umoriti škofa.
Razne vesta.
Zdravniški honorarji v starem Babilonu. Ameriški raziskovalec starega Babilona, Harper, je obelodanil zelo zanimive podatke o zdravniških honorarjih za vladanja kralja Hamurabia okolu leta 2250 pred Kristom. Za njegovega vladanja se je plačalo zdravnikom honorar že po stanu in položaju bolnika. Operacija na plemenitažu ali knezu je bila mnogo dražja nego operacija na sužnju. Življenju nevarne operacije na očeh plačale so se v Babilonu v tolikem iznosu, kolikor je tedaj znašal dveletni dohodek delavca. Operacija je seveda morala
vspeti. Ako ni vspela, je bil zdravnik kaznovan z izgubo prsta. Sužnja, ki je med operacijo umrl, je moral zdravnik nadomestiti.
■■■■■■ ■ »g ■ ■■■■■■	MALI 0GLA7I	1 E3IIII
	MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane -10 stotink. Plača se takoj Ins. oddelku.	<*>
Unnpilf Ifncif* naznanja, da prevzame dne nOIII 11% l\U9ll> 11. t. m. zadružno gostilno Članov N. D. O. v ulici Carradori, vogal ulice Carlo Ghega. Toči izvrstno vino, črno in beU in sveže pi»o. Izbort a kuh;nja.	975
* SSS^ roaor oiovenCT v zoprni	K
K
n
^^ Pozor Slovenci v Kopru!
Naznanjam, da eem otvoril v Kopru v ulici Santorio Santorio
in sicer Pokalioefpa-šarete) in aodovke (Sifon) najbolj ie vrste.
novo hi$i]enKno tovorno KIJELICE
Ker ni v Kopru nobene druge tovarne enake stroke, s« slavnemu občinstvu zlasti Slovencem in Hrvatom na deželi najtopleje priporočam. — SLOVENCI IN HRVATjE, zahtevajte v mestu povsod le moj izdelek !
ANTON VATOVAC. tovarnar.
X
m
n
Išče
mm dobro izurjen kovaški delavec. Na-Ov aiov: Andrej Pecikar, Nabrežina-(973
Vfinriri nfl tre^ se °dd*jo takoj
vili Ivi v na. c m po nizki ceni opremljeni rrostori za prodajalnico z je-ttvinami in mešanim blrgom. Vee podrobnosti se izve v Gorici, kapucia-ska ulicsi štev. 1 in sicer v tobikarni.	950
<till7hn išro mlad pekovski sotrudnik (La-Oiu&rll lolsC denburech) zmožen popolnoma
voditi cbrt in knjigovodstvo. — Zmožen slovenskega nemškega, angleškega ter nekoliko italijanskega jezika. Sprejme tudi kako drugo službo. Prijazne ponudbe pod šifro „F. M. Ljubljana** na Inseratni oddelek Edinrsti. — Nastopi lahko takoj.	961
7 P lic PSI in trdovratnega zelja dobre vrste po fcCiloU« najnižii ceni se proda. — FenetiČ, Se-žrd* 146	*	954
ima pripravljene najelegsntnejše klobuke po 7 kron. Izdeluje in remodernizuje. Via Nuova 45, III. n.	966
Kfodistinja
Zaloga vipavskega vina ul. Istria
štev. 18. — Prodaja se nfl. drobno po 64 stotink liter in za družine po 56 stotink liter Za gostilničarje cene po dogevoru. Vino domače prve vrste. P>iporoča se: VINKO MAKOVEC.	955
Hiša na prodaj daljena od cerkve, vrt,
štirje prostori. Lepa lega. Naslov pove: Inseratni oddelek EdinoBti.	937
CANTI JUGOSLAVI k®.'-^
me^ec izide v Italiji prvi zvezek te knjige. Prevodi v ilslijansktm jeziku najboljših slovenskih, srbsko-hrvatakih in bolgarskih pesnikov — Ta I. zvezek bo obofgal tudi: Uvod, potem kratek načrt zgodovine slovenskega, srbsko - hrvatskega in bolgarskega slovstva in Dlr>grtfije sledečih pesnikov: Preše.en, Gregorčič, Kette, Zmaj Jovan Jovenovič, Preeradovič, Branko Radičevič, August Šenoa. — Knjiga ee bo prodaiala po K 3*— v \eeh knjigarnah. V zalogi pri Josipu Gorenjcu (Slovanska knjigarna) Trst, Via Valdirivo 40.
IŠČe OO spodimo od 35 do 45 let staro. Na-alov pove Inseratni oddelek Edinosti._949
gg služkinjo, pridno in zvesto, kakor go-
7nmliic£p 86 t*^) Pr°da od 50. sežnjev na-fcvlIIIJIol/t/ prej na lepem kraju ob cesti blizu postaje, razgled na morje, pripravno za stavbišče ; cene zmerce. Pojasnila: Sv. Mar. Magdal. zgornja, gostilna pri „Tirolcu". "	^17
Velika množina p°0 ^fotK™"
s prostim tekom in zavoro od K 55—110; velika zaloga novih dvokoles, gramofonov od K 15—1000; plošč od K 1—4; šivalnih strojev, najnovejših acetilen - svetilk za gostilničarje in društva oa K 7—20. — Pri BATJEL-u, Gorica, Stolna ulica 3-4. Ceniki poštnine prosti. Prodaja tudi na obroke.
UfifCtl v bližini kolodvora Dutovlje-frkopo z mo-nUlCi dernim komfortom ter krasnim parkom Be da v najem ali se proda. Naslov daje Inseratni oddelek Edinosti.	938
Gostilničar
Kulot -Pri treh prijateljih" v Gorici, ulica CaBerma št. 11, se priporoča z dobro kuhinjo in izvrstnim vinom. 854
IrkCirt CtnlfV) mizarski mojster, Trst, ulica JUOl|| O lul 1 d BdvedereJ štev. 8, i z v r š u je vsakovrstna mizarska dela.
Pfl7flR 1 Priporoča se slav. občinstvu restavra-cija Reka prej MahorČiČ, Matavun, ^kocijan, žel. pestaja Div&Ča, blizu slovečih škoci-jtn.akih jam. Restavracija ima vedDO na razpolago sveže pivo I. vrste, kakor tudi vsa vina prve vrste. Vedno dobro pripravljena domača kuhinja. Postrežba točna, cene zmerne; na razpolago je tudi lep preštor za avtomobile in kočije. Za obilen obisk Be toplo priporoča JOSIP CERKVENIK", restavrater. 862
Prenočišče
mio cittn m ulema
ulica Vienna štev. 8 blizu južn. kolodvora je na novo urejeno. Sobe od K 150 dalje, sobe z dvema posteljama. Za gosp. trgovske potovalce posebne cene. | — | —
Kdo izdeluje
preliminirane in prorač. načrte potom akcljgke družbe z. o. z. za 2ldanje hiš Iz betoaa z železen
DISS & Comp.
Ulica della Borsa 3 (Tergesteo) Telef. 11-61
RIHARD NOVAK & C.
Pekarna in slaščičarna s prodajo moke TUT — ULICA FABHETO ŠT. 13
Postrežbo: točna. CEHE ZMERNE
tatini nlac v ne^e!j° dne 12. jui.ija na JdVIII ploo dvorišču gostilne S are blizu postaje Stanjel-Kobdilj. Začetek ob 3. uri in traja do 10. zvečer. Svira nabrežinska godba. Eventualni čisti dobiček se daruje družbi sv. Cirila in Metoda. — Na obilno udeležbo uljudno vabi A.. Stare.	941
Bogomil Fino
M?ši nraf t Ssžan;
ima Bvojo
nooo prodo-lolnlco v ur
v TRSTU, ulica Vtecen. Belllni 13
nasproti cerkve sv. Antona novepa.
f Vsakov. verižic po tov. cenah.
ALEKS. FRANC MAYEB - TRST
žgalmea ka^e
TELEFON 1743.
V^JbcTJčl vir za dobivanje p»fiena kavs
Izključno edini slovenski pstilničar
ki toči najboljše vino!
Kdor gleda svoje zdravje, mora iti v gostilno
J. Leban, ul. Salice, Trst
pod stopnicami, kjer toči dobro vipavsko po 72-64 stotink liier. Istrsko po 64—56 stotink liter. Za obilen obisk se si. občinstvu priporoča J. LEBAN.
Kdor hoče dober zajutrek
naj se oglasi pri
Antonu lvančič-u, Trst
ulica della Stazione štev. 13 kjer dobi gnjat, salami, sir in razne slanine kakor tudi raznovrstna vina in vedno svežo
se- Dreherjevo pivo. —■
BHWrfWHMBgaSžBaa»
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi zvedeneo
TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 11
Zaitviik tovarne tejijatoioiei Jicl"
Haptljirm tn	plafcirifnlh »yoafao7. (nfi 1» proiaja gra-
■ofocoT, eoaofoucT, li> 'onografav. Salona jrlvr»? za Točiti pivo Laatna dslamica u poprsTljasi-a ilT. ituoJst, ioU». iaotoko.B« itd
Velika naloga pri pad ko v po tovar, cenah.
TbLEFON Stev. 1734.
Sluiio Miim -i-
TRST, ulica Giosuš Carducci štev 23
s s TELEFON Ste v. 813 ::
KlrorgrlČno orodje, ortopedični aparati, Modeirei, umetne robe in noge, berg-lje,
klini pasi, elastični pasi in nogorice, elektroterapevtlčne pripravo, aparati za inhalacijo.
SKLAĐISĆC ^otrobioio n Uruflina sdraT-Fotrebadln« Iz	1& Qoorofl]rne(i»
• •* • :	blaga. ::::::::
Prodajalna slanine: in: dellkates
- z buffetocn -
Alojzij Kranj c, Trst
ulica Sanita 22 (vogal ulice S. Glorgio 5)
Pivo Dreher, nležano in Kaiserjevo. Španska vica iz The Continental Bodega Company. - Dezerlna vina bela in rudeča iz kleti piinca Lichtenateina v Feldsburgu in grofa Lantierija v Vipavi. Vsaki dan kuhana gnjat, štanjelaka gnjat in razno vrstne alaniue.
Sveže surovo maslo iz planin in izbran sir.
Pozor! Pozor!
OSTANKE
moSkegt in ionskega blaga, ki ho se rakupičill tekom ae. * ne, prodajan, «]<>tcier traja zaloga po rni4anih cenah Ne prezrite te prilike in zahtevajte potom dopisnice vzorce. RAZPOŠILJALI?A TVRDKA SUKNA
Franz Schmidt Jagerndorf 1Q3|
Avtrtjaka šlezlja. ^fBffiBBaSg
LASTNA HlbA ::: Telefon it 262
LASTNA HloA r:: Talefon it 262
Največje narodno spedicijsko podjetje ■ na Kranjskem	* -
JOSIP SKERLJ
Ljubljana. Dunajska cesta 29 (ex Bavar. dvor)
se priporoča za vsa v epedic jako stroko spadajoča naročila,	Matera Izvrši točno ln solidno
po najnižjih cenah.
■■■ ■■■
TRST
UCartei32
(vogal Santorio)
Brizgalnice
raznih vzorcev. - Popravki z največjo natanjčnostjo in jamstvom se izvršujejo v mehanični delavnici inštalacij kakor tudi vode in plina
G. SMch & A. BoscMn
Trst, Via Rossetti 5, Telefon 133, rim. 17
INOVO POGREBNO PODJETJE 1
mr z bogato opremo za vsako-Ivrstni pogreb.	in prodajal-
nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — Velika zaloga
Ivoščenih sveč
Prod r ja na debelo In drobno.
Corso 49 (Piazža Goldoni). Tel. 1405