8-2006
22
V roke mi je pri{el ~lanek dr. Josipa Cirila 
Oblaka, objavljen v zelo kvalitetni reviji 
Kronika slovenskih mest, ki je izhajala v 
kratkem obdobju od leta 1933 do druge sve-
tovne vojne, natisnili pa so po {tiri zajetne 
{tevilke na leto. Dr. Oblak je bil odvetnik, sicer 
pa navdu{en planinski delavec in publicist ter 
zagovornik estetske vrednosti planinstva. V 
letniku 1937 je bil objavljen zanimiv prispevek 
tega avtorja, ki mi je padel v o~i predvsem z 
naslovom: Kamni{ka – Ljubljanska Bistrica. 
Kak{na je bila Kamni{ka Bistrica v tistih letih, 
nam je znano s starih fotografij. Kot se lahko 
O turisti~nem razvoju 
Kamni{ke Bistrice
Pogled izpred ve~ kot pol stoletja
Du{an [kodi~
z njih prepri~amo, je bilo do danes spremenje-
nega v resnici bore malo. Razen `e tedaj neko-
liko pove~anega planinskega doma in morda 
{e nekaj bolj skritih objektov, postaj tovornih 
`i~nic in slabo asfaltirane ceste prakti~no ni~. 
Kar se hrupa in ostalih mote~ih dejavnikov, 
predvsem ob koncih tedna, ti~e, je bilo `e 
obdelano v oktobrski {tevilki PV 2005. Meni 
pa se je zdel ~lanek zanimiv predvsem zaradi 
pogleda na razvoj v smislu turisti~ne promo-
cije in s tem povezanih finan~nih potencialov, 
kakr{nega so si tedaj zamislile modre glave in 
ki bi ga morda tudi izpeljale, ~e jim tega ne bi 
23
8-2006
le nekaj let kasneje prepre~ila svetovna vojna, 
po kateri je na na{o (ne)sre~o marsikaj od tega 
za dolgo ~asa zaspalo. ^lanek je zelo obse`en, 
zato ga bom povzel v mo~no skraj{ani obliki. 
Sredi svoje zemlje
Dr. Oblak, znan »gromovnik« tistega ~asa, 
ugotavlja, da so kamni{ke planine Ljubljani 
enako kot recimo Etna Siciliji, saj si na{e pre-
stolnice brez njih ne moremo predstavljati, 
podobno kakor ne Vrhnike brez Mo~ilnika. 
In kaj je gospoda takoj na za~etku najbolj 
zbodlo? Vsekakor je to javni prevoz, ki je pred 
vojno in dolgo po njej segel le do Kamnika, 
zaradi ~esar se je izlet z vlakom ali avtobusom 
lahko razvlekel celo na dva dneva, saj natan~no 
popi{e, kako so v njegovih mladih letih od 
Kamnika do Bistrice hodili tudi do {tiri ure v 
eno smer. Od tega je normalna hoja potekala 
samo do Stahovice, za njo pa je bilo treba »pre-
krevsati« {e kup neprijetnih vzponov, saj se 
je pot ve~krat dvignila, ker se ni dalo povsod 
spodaj ob strugi. Tem neprijetnim vzponom so 
rekli tudi »kobile«, ki jim je {ele novo zgrajena 
cesta dokon~no obrusila kopita. Gospod bi bil 
ob pogledu na dana{nji vozni red avtobusov 
brez dvoma neprijetno presene~en, saj se 
lahko tudi leta 2006 z avtobusom v Kamni{ko 
Bistrico pripeljemo samo dvakrat na dan! Toda 
~emu je bil gospod tako navdu{en nad njo, saj 
mno`icam, ki jo danes obi{~ejo z avtomobili, 
dostikrat predstavlja samo kratek popoldanski, 
bli`jim in bolj oddaljenim pa tudi kolesarski ali 
rolkarski obisk? Razlog njegovega navdu{enja 
bom podal v originalnem odlomku:
Ako namre~ pretehtamo to, kar nam podaja 
Kamni{ka Bistrica, ta najni`ji in najlep{i gorski 
kotel v osr~ju slovenske zemlje pod Kamni-
{kim sedlom, zaostaja za njo marsikaj, za kar 
delamo – {portu na ljubo – reklamo z najve~-
jim pompom. Zaradi delikatnosti zadeve ne 
imenujem nobenega doti~nih krajev, da ne bo 
hrupa in krika iz razumljivega – ljubosumja … 
Kar pa je glavno pri Kamni{ki Bistrici (vsaj 
zame raz ~ustveno stali{~e) – »~isto na{a je! 
  Du{an [kodi~Grintovci
8-2006
24
In vse okoli nje!« Niti po enem robu, niti po 
enem vrhu ne te~e tista zoprna meja, ki nas 
skoro povsod spominja na brezmejno krivico, 
ki jo trpi mali slovenski narod, oni narod, ki 
je zaradi zloglasnega diktata sorazmeroma na 
vsem svetu najve~ svoje zemlje izgubil, to 
se pravi, da ni zdru`ena v eni in isti slovan-
ski dr`avi! Pod kamni{kimi planinami, sredi 
katerih si dale~ od zapadne meje, in ~e si v 
Kamni{ki Bistrici, v tem divjem kotlu pod 
Skuto in Brano, si ~isto sredi svoje zemlje, 
pogreznjene v zelenje pristno slovenskih 
gozdov, ki so glavni kras na{e zemlje.
Ne vidi{ iz nje ve~ na obzorju ugrabljenega 
nam Sne`nika, niti kralja Triglava, ki mu po 
temenu leze – tujec …
Hotel pri @agani pe~i
Avtor je bil brez dvoma upravi~eno naci-
onalno prizadet, ker je po rapalski pogodbi 
meja na liniji Tromeja–Reka Sloveniji odrezala 
tretjino ozemlja in z njo tudi Sne`nik, mejna 
~rta pa, kot vemo, je tekla ~ez sam vrh Tri-
glava. Ubogi slovenski kuri, ki je ostala brez 
repa in ene tace, torej ni preostalo drugega, 
kot da se je nekam zatekla. Magari pod dik-
tatorski {korenj kralja Aleksandra. Ampak 
stran s politiko, poglejmo raje razmi{ljanja o 
razvoju turizma v tem kraju. Gospod doktor v 
nadaljevanju jadikuje tudi nad na{imi cestami 
(hm, kako znano). Ravno leto prej so namre~ 
odprli novo cesto v Kamni{ko Bistrico, na 
`alost {e brez metra asfalta, ki je bila po vzoru 
avstrijske Glocknerstrasse zelo pametno (!) 
urejena. Prometni re`im je bil urejen tako, 
da je potekal izmeni~no samo v eno ali drugo 
smer. Kot edino pomanjkljivost te »pametne« 
ceste pisec z grenkobo omeni pomanjkanje 
prometa, ki bi tak re`im tudi opravi~eval. Zato 
pa je ta cesta omogo~ila tudi dostop s kolesi, in 
sicer po njegovih besedah: »Danes je to popol-
danski kolesarski izlet iz Ljubljane in nazaj, in 
{e komoden!« 
Navdu{ena izjava, ni kaj. Ali se kdo {e spo-
minja, kak{na kolesa so bila pred sedemdese-
timi leti? »Dobra, odli~na, neuni~ljiva, tak{nih 
ne delajo ve~!« bodo rekli stari ljudje, ki jih 
{e imajo v spominu. Vse na{tete lastnosti so 
seveda ~ista resnica, a za dana{njo miselnost 
jim je manjkalo pribli`no trideset prestav, 
imela pa so tudi pribli`no toliko kilogramov 
odve~ne te`e! Vsekakor ima izlet {e danes 
visoko vrednost ravno zaradi ugodne dostop-
nosti, ker podobne doline v tujini le`ijo mnogo 
vi{je v gorah, medtem ko je Kamni{ka Bistrica 
komaj tristo vi{inskih metrov nad prestolnico, 
pa se vseeno lahko pripeljemo naravnost v 
osr~je tako imenovanih »velegora, nad 2500 
m visokih«. Dr. Oblak omenja, da je videl 
veliko sveta, in ugotavlja, kaj vse bi bilo lahko 
do sedaj `e narejenega, ~e bi bila Kamni{ka 
Bistrica kje na razvitem zahodu. Zatekel se 
bom k citatu:
Svetovno znana bi lahko bila in to celo v 
specifi~no alpski de`eli, kjer je gorskih krasot
na kupe. Predvsem bi bilo ve~ hotelov, resni~-
nih hotelov z vsem komfortom, zlasti {e vi{je 
zgoraj, tam blizu @agane pe~i v podalj{ku 
Bistri{ke doline, v grandioznem kotlu pod 
Skuto. Mi imamo tam sicer nekoliko raz{ir-
jeno in olep{ano, a {e vedno dosti preskromno 
ko~o, ki jo imenujemo »Planinski dom« – radi 
lep{ega pa – hotel. Celo depandanso so ji pri-
zidali! Naj bo! Saj {e ta ni vedno polna. Drugi 
– resni~ni hoteli – bodo ob primerno pove~-
anem prometu nastali tako reko~ sami po sebi.
Turizem na tak ali druga~en na~in
Doktor popi{e {e vso »dodatno opremo« 
te ~udovite dolinice; omeni na primer {opek 
izvirov Bistrice, ki spomladi priredijo svoj 
vodni cirkus, in jezerce, v katerega se stekajo. 
Posebej omeni {e danes zapostavljeno sotesko 
Predoselj, ravno tako lepo, kot je tista od 
bohinjske Mostnice, ki o~itno {e danes trpi za 
isto boleznijo: 
Seveda pa ne more{ tja z avtom, nego po 
mali stezici pride{ najprvo do naravnega mostu, 
po tem pa doli v sotesko, kakr{ne ne vidi{ vsak 
dan. A kdor ne `rtvuje tu v Kamni{ki Bistrici 
niti deset minut hoje od avta v predoseljsko 
sotesko, temu ni pomagati! 
Tak pride v po{tev le za tujski promet, ki 
ne `ivi od ob~udovanja prirodnih lepot, ampak 
od tega, kar zapravi – in ta vrsta zapravi najve~ 
– Bog jo `ivi! 
(^eprav jo jaz za svojo osebo – na uho pove-
dano – zani~ujem). 
Tudi tole nam je presneto znano, kajne? 
Ampak doktor {e ni kon~al!
25
8-2006
Toda ~e pomislim, kako te vla~ijo drugje po 
raznih »Klammih« in »Wasserfallih«, se moram 
~uditi, da mi tako malo storimo za take tesni, 
kakor je Predoselj ali Mostnica. Poglejmo na 
primer v Zell am See! Tam ti polovijo po vseh 
gostilnah in kavarnah turiste, ki prihajajo od 
bog ve kod, in jih pregovore, da napravijo vsak 
dan tudi kak manj{i izlet – za oddih.
Kako danes razvijamo turizem v na{ih pla-
ninah, ne bom dosti komentiral. Vedno sta bili 
in bosta dve skrajni struji. Ena bi najraje pozi-
dala vse do skrajnih vrhov, druga pa bi podrla {e 
Poto~ko zijavko, ~e bi se izkazalo, da ni naravna, 
ampak so jo na ~rno sezidali neandertalci. 
Vsekakor poziv k uravnote`enosti ne {kodi, 
le srednjo linijo v~asih ciljamo kot pijanci 
cesto. Poziv dr. Josipa Cirila Oblaka k razvoju 
planinskega turizma pa rahlo previtega v sve`e 
»pamperke« pravzaprav zadol`eni za razvoj 
turizma ponavljajo {e danes:
Tudi »zadovoljni Kranjec« se zgane, kadar 
je skrajni ~as. In skrajni ~as je tu! Ne le za 
Kamni{ko Bistrico, nego tudi za vso Slovenijo. 
Odprli ste nam Kamni{ko Bistrico, dajte nam 
{e asfaltiranih cest, elektrifikacijo `eleznic in
vse se bo samo dvignilo v svetovno znameni-
tost. Predvsem pa opozarjajmo nanjo vsaj tiste 
tujce, ki se izgubijo na poti in – menda po 
pomoti – pridejo tudi v Ljubljano.
No, vsaj teh je v prestolnici vedno manj 
– po pomoti. Toda ~e pomislim na Kamni{ko 
Bistrico in na hotele v njej? Hmmm, vrag si ga 
vedi. Ampak tistih veselic in nabijanja muzike 
pri tak{ni izhodni mo~i, da ob ju`nem vetru {e 
Rinka na Okre{lju »{prica« po ritmu – potem 
prav gotovo ne bi bilo ve~. m
  Zoran Gaborovi~Dolina Kamni{ke Bistrice