teto XXI.	■	lfT	■
Naročnina za Jugoslavijo:	Bk J'	'	bP'	tHL hB UL ' 9' B IB /	IBfflam čfH!	BI	^B	H	Ljubljana,
celoletno 180 din (za mo- BM	fflB	-	M	H	H	H	^^B	B	Gregorčičeva ulica 23. Tel.
zemstvo: 210din),za'/i leta	»1 B m VB	BW	B	B	25-52. Uprava: Gregor-
80 din za ‘/- leta 45 din, W B Bk	w 'B W	W	W	čičeva ul. 27. Tel. 47-6L
mesečno 15 din. Tedenska v	Rokopisov ne vračamo. —
Časopis	za trgovino.	industriio
Izhaia SJ.T^S ____________________________________________________________ Llubliana.	sreda S.  Cena	ggn,	1*50
Deistva
Zavod za proučevanje konjunkture v Berlinu je ugotovil, da je izdelala nemška industrija iz nemških surovin, vrednih 6 milijard mark, gotove izdelke v vrednosti 38,5 milijard mark, od surovin, ki jih je uvozila in ki so bile vredne 3 milijarde mark, pa je izdelala gotovih izdelkov vrednih 20 milijard mark. Iz skupno 9 milijard surovin je izdelala predmetov za vrednost 58,5 milijard RM. Te številke pojasnjujejo, kako more Nemčija kljub svoji primeroma revni zemlji nuditi svojemu prebivalstvu tako visoko življenjsko raven.
Pri nas pa je slika skoraj popolnoma nasprotna. Naša zemlja je brez dvoma po svojih naravnih zakladih bogata, a teh bogastev ne znamo izkoristiti in zato ostaja naše prebivalstvo revno. Še vedno izvažamo skoraj le surovine, da drugi iz naših surovin ustvarjajo bogastva, sami pa teh surovin le zelo malo predelujemo v gotove izdelke. V zadnjem času se je sicer res nekaj storilo, da se že pri nas predelujejo surovine in tako so bile ustanovljene velika tovarna aluminija v Lozovcu, rafinerija bakra v Boru, topilnica svinca in cinka ter železa, toda večina teh podjetij je v rokah tujega velekapitala, da ostaja nam le neznaten del zaslužka od te predelave. Ta zaslužek je tem manjši, ker smo dali tem tujim družbam zelo velike davčne in druge ugodnosti, ki pomenijo za nas dejansko izgubo. Neprivilegirana družba bi namreč vse te ugodnosti plačala, in vendar bi mogla doseči zadovoljive dobičke.
Še težje posledice nastajajo, kadar izvažamo surovine, iz njih narejene gotove izdelke pa nato uvažamo. Uvoz takšnih predmetov pomeni uvažanje tuje delovne sile, ker pri uvozu teh predmetov plačamo tudi ves zaslužek tujih delavcev pri predelavi naših surovin. Takšen uvoz pa je najbolj nezdrav, ker jemlje našim ljudem zaslužek. Ce bi se te surovine predelale pri nas doma, potem bi zaslužil pri predelavi naših surovin naš delavec, tako pa zasluži namesto njega delavec v drugi državi, medtem ko se pTi nas še veča brezposelnost.
Zato bi moralo biti osnovno načelo naše gospodarske politike, da moramo vsaj toliko predelati doma surovin, kolikor potrebujemo za lastno porabo. Samo višek surovin bi smeli izvažati, kolikor pa bi iz njih potrebovali gotovih izdelkov za lastno porabo, bi jih morali tudi predelati doma sami. Čeprav smo kapitalno revna država, vendar pa nismo tako revni, da ne bi vsaj v nekaj letih mogli to doseči. Milijoni neplodnega našega denarja v raznih blagajnah dokazujejo, da bi se vendar mogel dobiti tudi doma potrebni kapital za ustanovitev važnih tovarn.
A mogli bi pri nas predelane surovine tudi izvažati, kajti naša domača industrija postaja vedno bolj konkurenčna in pri nizki ceni naših surovin ter nizkih mezdah tudi mora biti konkurenčna. Dejansko pa smo tudi že več izvažali industrijskih izdelkov, kakor ijih izvažamo danes, če namreč analiziramo naš izvoz od 1. 1929. do 1. 1937., potem vidimo naslednja dejstva:
Izvoz proizvodov našega rudarstva ih topilništva trajno napreduje.
Napreduje tudi izvoz naših agrarnih proizvodov, vendar v manjši meri ko izvoz rudarskih proizvodov.
Izvoz lesne industrije je v zastoju, večkrat pa tudi v nazadovanju.
Pada pa izvoz industrijskih in obrtniških izdelkov. To padanje dokazuje, da so se pogoji za izvoz industrijskih proizvodov poslabšali in da je zato treba te pogoje zopet zboljšati, da se zopet omogoči
Nemški gospodarski minister dr. Funk, ki je imel v Beogradu več konferenc z min. predsednikom dr. Stojadinovicem, trg. ministrom inž. Kabalinom ter drugimi vodilnimi možmi našega gospodarstva, je sprejel v ponedeljek novinarje ter jim dal po uvodni besedi trgovinskega ministra inž. Kabalina daljšo izjavo. Po zahvali novinarjem za veliko pažnjo, ki so jo pokazali pri njegovem bivanju v Beogradu, je izrazil prepričanje, da ne bo imelo njegovo bivanje v Jugoslaviji zanj samo prijetnih in poučnih vtisov, temveč tudi koristnih posledic.
S predsednikom vlade dr. Sto-jadinovičem in s trg. ministrom inž. Kabalinom ter drugimi gospodi ministri gospodarskih resorov je imel več razgovorov, ki so imeli ta cilj, da se trgovinski odnošaji med Nemčijo in Jugoslavijo konsolidirajo in če je mogoče, še poglo-bc. Rezultat teh razgovorov je, da se bo takoj tu v Beogradu sestal odbor delegatov nemške in jugoslovanske vlade.
Takoj se bodo začela pogajanja delegatov, ki naj sedanje trgovinske odnošaje utrde in pripravijo novo trgovinsko pogodbo, ki naj bi veljala za daljšo dobo. Na koncu svojih razgovorov je povabil trg. ministra inž. Kabalina, da pride v Nemčijo ter je ta njegovo povabilo tudi sprejel.
Za časa svojega bivanja v raznih krajih Jugoslavije sem mogel ugotoviti resnično stanje gospodarstva v tej državi. Prišel sem do zaključka, da so dane sijajne možnosti za nadaljnji napredek proizvodnje, če se gospodarski odnošaji Nemčije in Jugoslavije še bolj povežejo.
Obiskal sem razstavo, ki jo je včeraj odprl predsednik vlade in ki na zelo nazoren način dokazuje, kaj je storila vlada dr. Stoja-dinoviča v treh letih na gospodarskem in socialnem polju. Vidi se, da je jugoslovansko gospodarstvo v teh letih zelo napredovalo in se rešilo iz krize. To je zelo važno, ker pomeni dobro podlago za razširjenje nemško-jugoslovan-skih gospodarskih odnošajev.
Ne pozabite gospodje, da more vse, kar proizvaja jugoslovansko gospodarstvo, absorbirati nemško gospodarstvo in da more Nemčija dobaviti Jugoslaviji vse, kar ta potrebuje. Pri tem pa je posebno važno, da moremo potrebne pogodbe skleniti za daljšo dobo. Samo dalj časa trajajoče pogodbe morejo omogočiti zdravo proizvodnjo in dobre cene. Za stalnost cen jugoslovanskih proizvodov moremo mi jamčiti. Naše gospodarstvo je or-
industriji lažji izvoz. Ni treba še posebej poudarjati, da bi izvoz industrijskih 'proizvodov še zlasti dvignil blagostanje v državi.
Vsem tem dejstvom bi morali prilagoditi tudi svojo gospodarsko politiko, ki bi morala biti seveda temeljito preudarjena in sloneti na kritično ugotovljenih dejstvih. Iz tega razloga smo tudi ponovno govorili za načrtno gospodarstvo. Ne v tem smislu, da bi se zasebnemu gospodarstvu delala sila ali
ganizirano tako, da je gibanje cen ter mezd in vsega drugega pod kontrolo in zato moremo sklepati gospodarske posle tudi za daljšo dobo.
Promet med Jugoslavijo in Nemčijo se je razvijal v zadnjih letih tako ugodno, da gre danes polovica jugoslovanskega izvoza v Nemčijo. Še važnejša posledica mojega potovanja v Jugoslavijo pa je prepričanje, da so v tej državi vse možnosti za povečanje proizvodnje ter zboljšanje njenega splošnega gospodarskega stanja. Naj omenim tu le važnost spopolnitve cestnega omrežja ter izkoriščanje naravnih zakladov Jugoslavije.
V svojih razgovorih sem naglasil, da more Nemčija v tem pogledu Jugoslaviji pomagati. Je pa tudi v interesu Nemčije, da gospodarstvo Jugoslavije napreduje, ker Nemčija želi, da je Jugoslavija gospodarsko močna. Ni treba posebej naglašati važnost povečanja proizvodnje v Jugoslaviji.
Posebej pa bi rad poudaril, da moje potovanje v Jugoslavijo ni združeno z nikakimi političnimi namerami. Vendar pa je eno vsekakor jasno: gospodarska politika se ne more ločiti od splošne velike politike. Nasprotno sc gospodarska politika vodi vedno v smislu splošne velike politike. Prijateljski odnošaji kr. Jugoslavije do Nemčije so naravni pogoj za gospodarske načrte, ki jih nameravamo izvesti.
Nemčija je za južnovzhodne države Evrope najboljši odjemalec, in sicer za vse proizvode brez izjeme. Južnovzhodna Evropa je na-
»Drvotržac« ocenjuje vpliv zadnjih velikih dogodkov na razvoj lesnega trga takole:
Lesno gospodarstvo izvoznih držav v Evropi ima sedaj za seboj ravno tri četrtletja 1338. ter se že bliža čas, ko se bo mogoče vprašati, kakšen je bil uspeh leta. Samo tri mesece, pa bo že mogoč§ napraviti bilanco za 1. 1938. In videli bomo, da je ta bilanca znatno slabša od one v 1-1937. Na mednarodnih sestankih zastopnikov lesnega gospodarstva se je stalno govorilo le o zmanjšanju količin prodanega blaga, o slabih cenah ter o vedno večjih omejitvah po mednarodnih organizacijah lesnega gospodarstva. Konjunktura je znatno popustila. Ce se vprašamo, kaj bi moglo v bližnji bodočnosti
da bi se uvedla nekakšna gospodarska diktatura, temveč samo zato, da bi svoje sile racionalno uporabljali, da bi dobili čim več iz svojih surovin ter s tem povečali občni narodni dohodek.
Če namreč izvažamo le surovine, uvažamo pa tudi iz teh napravljene izdelke, potem smo dejansko na stopnji kolonije, ki daje samo surovine in ki je zato samo eks-ploatacijska dežela za svoje gospodarje.
ravni trg za nemške proizvode ter
tudi zemljepisna lega ter struktura gospodarstva v teh državah omogočata najbolj ozke zveze teh držav z Nemčijo. Države južnovzhodne Evrope morejo tako biti popolnoma neodvisne od velikih svetovnih trgov, ki so izpostavljeni tako velikim izpremembam.
Te države imajo zlasti ta interes, da zagotove sebi stalnost cen, kajti za kmetovalca je najvažnejše to, da ima gotovost, da lx> mogel vnovčiti svoje pridelke po vedno enako ugodnih pogojih. Te prednosti ne morejo nuditi druge države v tej meri ko Nemčija. Kajti druge države ne morejo v tej meri absorbirati produkcijo teh držav, ker je njih gospodarska struktura drugačna. Zato skušajo ta nedo-statek prikriti s krediti. Toda s krediti se ne more pomagati v veliki meri, zlasti ne za daljšo dobo, poleg tega pa se krije v kreditih nevarnost, da spravijo dolžniške države v politično in gospodarsko odvisnost. Gospodarski odnošaji z Nemčijo pa ne morejo pomeniti nikake nevarnosti za politično samostojnost teh držav.
Hvaležen sem, da sem naletel tu na tako prijateljski sprejem ter da sem našel toliko razumevanja za gospodarsko politiko, ki jo‘ vodimo v Nemčiji in za katero sem jaz odgovoren. Moje prepričanje je, da bodo sedanja pogajanja dala v najkrajšem času praktične rezultate, ki bodo podlaga za nove in še večje načrte ter za še bolj tesno gospodarsko sodelovanje obeh držav. Narodi naših dveh držav bodo imeli od tega samo ko-
vplivati na zopetno zboljšanje situacije, bi mogli le težko odgovoriti.
Predvsem bi bilo potrebno, da bi zopet zavladalo neko zaupanje. Srednja Evropa je pred reorganizacijo, vprašanje pa je, če se bodo obnovile one sile, ki pomenijo obnovo. Gre tudi za finančno stanje.
Zaenkrat vse kaže na to, da bo še treba nekaj časa, da se vse v resnici pomiri. Za prodajo gozdnih proizvodov še ni videti ugodnih znakov.
Da bo slika bolj jasna, je treba navesti nekaj številk. Naša država je izvozila v prvi polovici 1. 1938. 411.407 ton lesa v vrednosti 342,8 milijonov din. V prvi polovici leta 1937. je znašal izvoz 517.249 ton v vrednosti 460,24 milijona din.
(Les v kosih za 20,2 oz. 25,2 milijona din ni vračunan.). Leta 1936. pa smo izvozili 271.577 ton v vrednosti 235,58 milijona din, avl. polovici 1. 1935. 512.971 ton v vrednosti 396,2 milijona din.
Najvažnejša izvozna postavka za les pa je stavbeni les in ta se je razvijala tako:
I. polletje	ton
1935	437.277
1936	254.712
1937	476.974
1938	387.607
Prva polovica 1. 1936. je bila popolnoma v znaku sankcij proti Italiji. Zato je tudi izvoz tako padel. Kar se pa tiče padca v 1. 1938., je ta popolnoma konjunkturnega značaja.
Zadnje, četrtletje letošnjega leta najbrže ne bo pokazalo nobene druge tendence ko prvih 9 mesecev, tem manj, ker še ne moremo trditi, da bi politična napetost tudi že popustila. Likvidacija stanja, ki so ga ustvarili zadnji dogodki, nikakor ne bo tako lahka. Polno možnosti za nove konflikte je še. Zato bo verjetno vse 1. 1938. še v znaku neke depresije na mednarodnih lesnih trgih. Kaj bi moglo pripomoči k boljši prognozi, je še čisto negotovo.
Kar se pa posebej tiče Češkoslovaške, so možnosti za izvoz lesa. Teritorialne spremembe, zlasti pa prometne, bodo odločilnega pomena za ves nadaljnji izvoz.
Naše lesno gospodarstvo je moralo v prvi polovici 1938. konsta*-tirati precej močno nazadovanje izvoza. V drugi polovici se stanje ni moglo dosti spremeniti. In takšna situacija je tudi ostala.
Dvig nemške industrijske proizvodnje
Po podatkih nemškega zavoda za proučavanje konjunkture je bila nemška industrijska proizvodnja v 1. 1938 v stalnem dvigu. Trome-sečni indeks (1928 = 100°/o) je na koncu 2. tromesečja narastel od 116,2 na 122,5 v primeri z 1. 1937. Mesečni indeks, pri katerem pa se ne upoštevajo živila, je znašal v juliju 1938 129,2, v juliju 1937 pa 118,9. Če pa se upošteva še proizvodnja živil, potem je v 2. tromesečju narastel indeks za 6,7% v primeri s stanjem 1. 1937. Število delovnih ur se je povečalo za 7-5%.
Skupna vrednost nemške proizvodnje je znašala izračunana na podlagi cen 1. 1928 110 milijard RM proti 84 milijardam v 1. 1923. Po sedanjih cenah pa se ta proizvodnja ceni na 80 do 85 milijard, dočim je bila v 1. 1937 ocenjena le na 75—80 milijard RM.
Dospelost neposrednih davkov
Davčna uprava v Ljubljani objavlja, da dospe v smislu čl. 148. zakona o neposrednih davkih v IV. četrtletju 1938 v plačilo:
a) dne 1. oktobra 1938 4. četrtletni obrok zgradarine, pridobni-ne, rentnine, družb, davka, davka na poslovni promet, davka na ne-oženjene osebe in vojnice;
b) dne 1. novembra 1938 drugi polletni obrok zemljarine.
Podrobnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave za mesto v Ljubljani) in mestnega načelstva v Ljubljani..
Naši trgovinski od noša ii z Nemčijo se	bo
Iziava	nemškega	gospod
dr. Funka
risti.
Veliki dogodki in lesno gospodarstvo
Trgovina I. C. Mayer v novi palači
Renomirana, nad 100 let stara ljubljanska tvrdka I. C. Mayer se je vselila v svoje nove prostore, v palačo, ki jo je sezidala na mestu nekdanje Lassnikove, oz. pozneje Peskove hiše. S sezidavo nove palače je bilo tudi rešeno važno prometno vprašanje, ter je bila zelo prometna in mnogo preozka Wolfova ulica znatno razširjena. Glavni del Wolfove ulice je s tem skoraj čisto urejen.
Nova palača je v resnici okras Ljubljane in njena elegantno zaokrožena linija ob Ljubljanici nudi posebno lep pregled.
Načrte za palačo je napravil arh. St. Rohrman, nadzorstvo nad stavbo je imel arh. Rudolf Treo. Stavbena, težaška, zidarska, betonska in železobetonska dela je izvršila tvrdka Tonnies. Vsa obrtniška dela pa so napravili domači obrtniki.
Tesarska dela je opravila tvrdka Martinc, kleparska Žitnik, mizarska Rojina in Ivan Černe iz Št. Vida, steklarska Pauschin in Klein, parkete Bokal in Puh, slikarska Lctnar in Hlebš, ključavničarska Rebek in Geyer, vodovodne instalacije Hudnik, električne instalacije L. Pavlič, plinske Nahtigal, centralno kurjavo inž. Likar, žaluzije Senica,‘notranje mizarsko delo po projektu arh. Rohrmana tvrdki Naglas in Černe, tovorno in osebno dvigalo je dobavila tvrdka Sigler, pečarska dela pa Kalmus & Ogorelec, tapetniška dela Naglas, kamnoseška Toman in Vodnik, lignolitni tlak inž. Hmelj, linolejni tlak Černe, stropna dela Kogovšek, žlahtni omet na fasadi Brczovnik, umetni kamen pa »Cementarne«.
Palača, ki je bila v surovem stanju dogotovljena že konec lanskega leta, je ob Marijinem trgu dolga 16 m, ob Wolfovi ulici in nabrežju pa 45 m. Palača je štirinadstropna, oziroma z galerijo petnadstropna. V pritličju je poslovni lokal za drobni promet, enako so za drobni promet galerija, I. nadstropje in del II. nadstropja. Ostalo II. nadstropje je namenjeno prometu na debelo. V kleti so skladišča. V višjih nadstropjih pa so stanovanja, in sicer tri trisobna, dvoje dvosobnih, zasebno stanovanje g. Mayerja in stanovanje za hišnika. Vsa stanovanja in del lokalov se kurijo z osrednjo kurjavo, sprejemni poslovni lokal pa s eegrevanim zrakom.
V novih prostorih ima firma Mayer poleg posebnega oddelka za fino blago še poseben oddelek za ceneno blago.
Vzorno urejeni novi lokali tvrdke Mayer so atrakcija za Ljubija' no. Živahno vrvenje že vlada v novih lokalih in želimo firmi, da bi imela v novih prostorih kar največ uspeha.
Stroški nakladanja in razkladanja ter plačilo skupnega davka
Zadnji »Fin. zbornik« je objavil naslednje obvestilo, ki je važno tudi za trgovce:
»Zaradi pravilnega izvajanja določbe f. 3. § 4. zakona o skupnem davku na poslovni promet je izdal davčni oddelek finančnega ministrstva pod št. 44.008/111 naslednje pojasnilo:
Ker nosi po cif klavzuli kupec vse stroške za prevzem in nadaljnjo odpravo blaga, je treba z ozirom na določila čl. 9. in 11. uredbe št. 10.100/111/31 ter v zvezi s toč. 3. § 4. zakona o skupnem davku na poslovni promet vrednosti uvoženega blaga dodati še stroške za razkladanje blaga z ladje ter stroške za nakladanje v vagone če se odpošlje blago naprej.
Nalaga se carinarnicam, da se ■?y vsakem primeru ravnajo po tem {pojasnilu.
Razstava slovenske kniige
Prepričujoč dokaz naše vfiolre kulturne ttopnie
V nedeljo je bila slovesno odprta v Trgovskem domu razstava slovenske knjige, ki jo je priredilo Društvo slovenskih književnikov. K otvoritvi so se zbrali prvi predstavniki naših kulturnih in gospodarskih organizacij ter naši najpomembnejši kulturni delavci.
Otvoritveni govor je imel književnik France Koblar. Velike misli je izrekel v svojem govoru in želeti bi bilo, da bi te globoko odmevale v vsem našem narodu in v vsej naši družbi.
»V dnevih velike svetovne zaskrbljenosti, nemira in strahu, posebej pa še v tesnobi, ki je pritisnila na zavest malih narodov je pripravilo Društvo slov. književnikov razstavo slovenske knjige od leta 1918. do danes. Z njo smo hoteli počastiti ustanovitev narodne države in obuditi spomin na tiste oktobrske dni pred 20 leti, ko je duhovna in nravna sila našega naroda toliko dozorela, da je mogel izreči svojo voljo do popolne nepodložnosti in ko je svobodno odločal o svoji usodi. Nasproti telesni sili, ki tako rada premika in preureja podobo sveta, se hočemo zagledati v knjigo, ki je ne more premagati nobena surova sila...
Razstava naj pokaže, da je duhovna sila, položena v knjigo, prevzela vse plasti našega naroda, da mu daje vsega, od preprostih navodil za vsakdanje življenje do najvišjih znanstvenih dognanj...«
Po kratki karakterizaciji časa, s smrtjo Cankarja začete dobe zadnjih 20 let, je prof. Koblar nadaljeval:
Treba priznati, da sta s ve
Vsak trgovec mora biti
Mroinik„Trgovtkegafista
co. Tako je vsa razstava en sam dokument našega močnega kulturnega življenja in naše volje in sposobnosti za nadaljnji napredek našega kulturnega življenja. Zato odhaja vsak obiskovalec z razstave zavesti, da moremo biti ponosni na svoje kulturno življenje, da moremo nekaj pokazati in da glede knjižne produkcije kljub svoji ma-loštevilnosti korakamo vštric z drugimi narodi. A kako mogočnejši bi še bil ta dokaz, če ne bi bila
Nekai	mitli	za	bo
sloventke kniige
tovljanska ravnodušnost do vsega prirodnega in novodobni neoseb-nostni avtoritarni nacionalizem enako neprijazna pravemu narodnemu duhu. Toda vse ustvarjajoče sile, tiste, ki se vežejo s pretek-ostjo in tiste, ki nemirno teže v novo prihodnost, so se strnile proti vsakemu poskusu, da bi naš narod utrpel svojstvenost svojega jezika in svojo duhovno samobitnost.
V tem času smo v resnici preizkusili našega duha in pokazali voljo do življenja ...«
.. Ko prihaja naša knjiga v svet, se krči in bori za življenje pri Slovencih izven naših državnih meja...
Poudariti moramo, da je samo eno naše kulturno slovenstvo, to se pravi, celo, in samo eden lep in vreden smisel jugoslovanstva, to je enako ubrano sožitje in napredek vseh ustvarjajočih sil- Le tako ne bomo ohranili samo svojega naroda, ampak utrdili in pove čali vse nravne sile naše državne skupnosti...«
Na koncu svojega govora se je zahvalil prof. Koblar banu dr. Natlačenu in županu dr. Adlešiču za podporo, Združenju trgovcev za prepustitev dvorane ter vsem, ki so pri organizaciji razstave sode lovali.
Gostje so si nato ogledali razstavo.
Prvi vtis, ki ga dobi takoj sleherni obiskovalec razstave, je, da vsak strmi nad to obilico knjižne proizvodnje v kratkih 20 letih. In vendar je na razstavi samo izbor vseh knjig, le 3000 knjig od 12.000, ki so prišle v tej kratki dobi na knjižni trg. Kje je še na svetu milijon ljudi, ki hi se mogel ponašati tudi le s primeroma tako velikim knjižnim delom!
Ko pa človek podrobneje gleda razstavljene knjige, vidi, da ni impozantna samo količina knjižne proizvodnje, temveč da je tud kvalitetna in vsestranska ter da obsega vse panoge duševnega dela. Hkrati pa vidi tudi obiskova lec, kako je stalno rasla oprema slovenske knjige, da tudi po svo; zunanjosti vzdrži vsako konkuren-
celi tretjini našega naroda odvzeta vsaka možnost kulturnega udejstvovanja!
Razstava slovenske knjige je dosegla svoj namen: pokazala je bogastvo naše knijižne proizvodnje, dokumentirala višino naše kulturne stopnje ter prepričala nas in druge, da se sme slovensko kulturno življenje le pospeševati, nikdar pa ne ovirati. Zanosna moralna sila veje iz razstave slovenske knjige.
Razstava slovenske knjige, ki je bila v nedeljo odprta, je prva splošna razstava slovenske knjige, poleg tega omejena na zadnjih 20 let. Kljub tej omejitvi pa je njeno bogastvo tako veliko, da je dvorana Trgovskega doma mnogo premajhna. Razstava je zato stisnjena, premalo pregledna in povsod se vidi, kako je ozkost prostora ovirala prireditelje razstave.
Slovenska knjiga je naše najdragocenejše kulturno orožje in zato ji moramo dati prostora, da se od vseh strani pokažejo njene posebnosti, njene prednosti, pa tudi nevšečni pojavi.
Sedanja razstava že naravnost spodbuja k veliki splošni razstavi slovenske knjige, ki bi morala biti vsaj ob 4001etnici Trubarjevega »Katekizma«, kakor je dejal prof. Koblar v svojem govoru. Veličastna bi morala in tudi mogla biti ta razstava in zato je prav, da bi se takoj začeli nanjo pripravljati, da bi bila v vsakem pogledu na višku. Slovenska knjiga to v resnici zasluži!
Ni še pozabljeno, kako se je norčeval nemški grof Auersperg, da more vso slovensko literaturo prinesti v mali culici. Spomenik so postavili nemškemu grofu za to žalitev v Ljubljani, danes pa je dobil ta grof drugačen spomenik, ko je razstava, slovenske knjige za vedno osmešila njegovo žalitev. — Takšne dokumente naših bojev in naše rasti bi morala bodoča velika razstava slovenske knjige živo predstaviti.
Jasno bi se moralo tudi videti, kako je rasla' naša knjižna proizvodnja, čeprav je beda morila naše ljudi, čeprav ni bilo skoraj od nikjer nobene pomoči. Le nekaj mecenov je stalo slovenski knijigi ob strani.
Posebej bi morala razstava opozoriti tudi na naše vrhove. Tem večja je ta dolžnost, saj mnogi
njih niso v svojem življenju doživeli pravega priznanja za svoje delo. V naši knjigi je reproducirano vse naše narodno življenje in nazorna reprodukcija vsega tega bi morala biti razstava slovenske knjige.
Ni pa samo velikanska naša knjižna proizvodnja, velikanski je tudi konsum slovenske knjige, saj se mora vedno vzdrževati sama. Zato treba tudi pokazati, da gre naša knjiga med narod, da je v resnici last vsega naroda. Tudi ljudsko knjižništvo spada v razstavo slovenske knjige.
Bodoča velika razstava slovenske knjige bi morala biti tudi prava tekma naših založb. Mnogo so te storile za napredek naše knjige in te zasluge je treba javno priznati. Tako zasluži Akademska založba s svojimi izbranimi in vseskozi reprezentativnimi deli, da ji je posvečen na razstavi slovenske knjige poseben oddelek. A podobno zasluži to tudi cela vrsta drugih naših založb.
Bodoča razstava slovenske knjige mora biti reprezentativna v najboljšem smislu besede. Saj se nikjer slovenska kultura tako mogočno ne reprezentira ko v slovenski knjigi.
Pa tudi učinkovita propaganda za našo knjigo mora biti bodoča razstava. Nazorno je treba ljudem pokazati, kako je lepa knjižnica tudi največji okras stanovanja. In pokazati je treba, kako. si more vsakdo polagoma zbrati vsaj skromno knjižnico.
Vsi brez izjeme smo prejemali od slovenske knjige in njej se moramo predvsem zahvaliti za ves svoj kulturni napredek. Z veliko reprezentativno razstavo slovenske knjige se oddolžimo slovenski knjigi in ustvarili bomo tla za nove napredke, za nove razvojne možnosti.
Politične vesti
Novo češkoslovaško vlado je zopet sestavil general Syrovi In bodo v tej vladi trije Slovaki.
Poslanci Hlinkove stranke so predložili svoj ultimat, ki zahteva priznanje popolne avtonomije, skupne bi naj ostale samo zunanja politika, finance in vojska.
Papež je sprejel češkoslovaškega poslanika pri Vatikanu Radinskega ter dal svoj blagoslov novi češkoslovaški državi.
V ponedeljek se je začela v londonskem parlamentu velika debata o zunanji politiki angleške vlade. Zanimanje za sejo je bilo Izredno veliko, ker se velik del poslancev nikakor ne strinja s Chamberlai-novo politiko.	„ ., ..____
Prvi je govoril na seji bivši mornariški minister Duff Cooper, ki je pojasnil vzroke svoje demisije Dejal je, da mu je bilo težko, ko je videl, kako je velika množica čestitala Chamberlainu k munchenske-mu sporazumu, on pa je bil prepričan, da ni nobenega vzroka za čestitanje. Vedno je bil mnenja, da mora biti angleška politika takšna, da si morejo biti drugi narodi vedno na jasnem, kaj nameravamo. Tudi 1. 1914. ne bi prišlo do vojne, če bi takoj Nemčija nedvomno vedela, kakšno stališče bo zavzela Anglija. Velika napaka je bila, da tudi sedaj nismo dali te jasnosti. Za preprečen je vojne je bilo čvrsto
in jasno stališče edina pot. Kakor ni šlo 1. 1914. le za Srbijo ali Belgijo, temveč zato, da ena sila ne zavlada nad vsem kontinentom, tako je bilo tudi sedaj. Za to načelo smo se borili proti Napoleonu in proti Filipu Španskemu in za to načelo bi se morali boriti tudi sedaj ob češkoslovaškem konfliktu. Chamberlainov govor je Nemčijo samo utrdil v prepričanju, da Anglija ne misli resno. Nemčija je začela popuščati šele potem, ko je bila na njegovo pobudo mobilizirana angleška mornarica. Kljub t -mu pa je bil Chamberlainov mir v Miinchenu takšen, kakršen bi se smel diktirati samo premaganemu narodu Duff Cooper je nato tudi grajal, da je Chamberlain na lastno roko brez zaslišanja parlamenta sklenil s Hitlerjem nenapadalni pakt. Tudi dominionov ni o tem obvestil in niti francoske vlade. Svoj govor je zaključil Duff Cooper, da je edini rezultat Chamber-lainove politike, da je prišla Anglija ob svoj ugled, in da ji noben majhen narod ne bo več zaupal, temveč se bo vsak branil njenega zavezništva, ki se more kakor kaže primer češkoslovaške, spremeniti v izdajstvo.	,,	,
Duffu Cooperu je odgovoril mi predsednik Chamberlain. Nuna vzroka, da bi obžaloval, kar je storil. Treba primerjati sa.mo položaj, kakšen Je bil preteklo sredo in kakšen je danes.
je vojna nevarnost minila. Pri
mUnchenskl konferenci je bU čas
naj večji činitelj. Prišlo bi do katastrofe, če se ne bi hitro postopalo. Nato je Chamberlain naštel, kaj
je Nemčija popustila. Godesberški ultimat šestih dni je bil podaljšan v 10 dni. Plebiscitno ozemlje bi zasedle po prvotni zahtevi Hitlerja nemške čete, sedaj ga bodo mednarodne. Prebivalstvo dobi nadalje pravico opcije. Vsa sporna vprašanja rešuje mednarodna komisija (katere predsednik pa je Nemec, kar je pozabil dostaviti Chamberlain). Anglija in Francija jamčita za češkoslovaške meje, Nemčija in Italija pa šele po ureditvi vprašanja poljske in madžarske manjšine. Munchenski sporazum je delo vseh in nihče ne more reči, da e zmaga ene same države (?). Miin-chenski sporazum je končno dokazal, da so velesile sposobne rešiti tudi najtežje položaje brez vojne.
Chamberlain je nato na dolgo in na široko govoril o zaslugah češkoslovaške, ki je s svojo velikansko žrtvijo rešila mir. Zato zasluži vse priznanje. Anglija bo dala zato Češkoslovaški takoj posojilo 10 milijonov funtov ter je s simpatijo sprejela češkoslovaško prošnjo za posojilo v višini 30 milijonov f im tov. Chamberlain je nato izrekel še svoje priznanje Mussoliniju in Hit- ’ lerju, zlasti pa Mussoliniju, ki je bil zelo aktiven. Enako se je zahvalil tudi Daladieru. Glede deklaracije, ki jo je skupno podpisal s Hitlerjem, da se bodo v bodoče reševala vsa sporna vprašanja med Anglijo in Nemčijo z razsodiščem, pa je izjavil, da Anglija ni s to deklaracijo prevzela nobenih obveznosti. Zaradi miinchenskega sporazuma pa se oboroževanje Anglije ne sme ustaviti, temveč bo to storila šele takrat, kadar se bo dosegel sporazum med vsemi narodi.
Sledila je debata, ter je kot prvi govoril vodja laburistične opozicije major Attlee, za njim pa voditelj liberalne opozicije Sinclair. Oba sta grajala politiko Chamberlaina. Mnogo pozornosti je vzbudil govor bivšega ministra Edena, ki je naglasil, da je tudi zasluga predsednika Roosevelta, če ni prišlo do vojne. Največje priznanje pa je treba izreči čsl. vladi. A tudi vse žrtve češkoslovaške ne bi zadostovale za ohranitev miru, če ne bi izjavile Francija, Anglija in Rusija, da bi za primer vojne skupno nastopile. Munchenski sporazum nima nič skupnega z načelom narodne samoodločbe in zato so ga mnogi občutili kot ponižanje. Pravo razliko med godesberškim ultimatom in miinchenskim sporazumom bo mogoče spoznati šele takrat, kadar bo razmejitvena komisija končala svoje delo. Eden je nato naglasil, da bi morala češkoslovaška takoj, ko je pristala na munchenski sporazum, tudi dobiti garancijo za svoje nove meje.
Eden je opozoril, da preti velika nevarnost miru, če bi se mednarodna politika opirala le na štiri velesile, ker so male države prvovrsten činitelj miru. Demokracije morajo v bodoče voditi svojo politiko prav tako odločno, kakor jo vodijo vlade z drugimi sistemi. Oborožitev pa se mora na vsak način spopolniti. Edenov govor je bil sprejet tako od opozicije kakor tudi od mnogih vladnih poslancev z velikim odobravanjem.
Stališče bivšega mornariškega ministra Duff Coopera so glede vladne zunanje politike zastopali tudi trgovinski minister Stanley, kmetijski minister Mollison, minister za ljudsko zdravje Elliot ter lord čuvar pečata Delaware. Pričakujejo, da bodo tudi ti ministri podali svojo ostavko.
Pod predsedstvom Lebruna je včeraj franc, ministrski svet v Parizu odobril Daladierovo poročilo o zunanji in gospodarski politiki.
Tudi francoski predsednik vlade je dajal obračun na včerajšnji seji parlamenta. Ker so rasle zahteve čeških in nemških novih predlogov, se do zadnjega ni našla potrebna skladnost in je manjkalo časa. To je glavni izgovor Dala-dierove politike. Vendar je vlada dobila zaupnico s 555 proti 75 glasovom, 3 pa so se vzdržali glasovanja. Proti je glasovalo 73 komunistov in 2 neodvisna, med njima De Kerills.
Daladier je pohvalil Čehoslovake,
ker priznava njim glavno zaslugo, da se je mogel ohraniti mir. Malo je držav, ki bi sprejele take žrtve. Za Francijo pa so pogajanja uspela zaradi tega, ker se je mogla opreti na svojo vojsko.
Glede pomoči Češkoslovaški za nove meje, Je izjavil Daladier, pa Francija in Velika Britanija brez vsakega pridržka in odloga sodelujeta pri mednarodnih jamstvih glede novih meja za primer neizzvanega napada.
Francoska vlada je predložila načrt za važen pooblastilni zakon, s katerim bi izvedla gospodarsko obnovo države.
Francija bo hkrati s priznanjem Italijanskega imperija imenovala poslanika v Rimu, ki bo zato akreditiran že pri kralju in cesarju, nato pa bo uredila tudi zveze s špansko nacionalno vlado.
Denarstvo
Dviganje vlog se je popolnoma ustavilo
Naval vlagateljev na denarne zavode je popolnoma prenehal, zlasti odkar je postalo jasno, da je vsa vojna nevarnost minila. Kakor smo že zadnjič poročali, so začeli vlagatelji že znova vlagati denar. Ista poročila prihajajo tudi iz drugih jugoslovanskih mest.
»Politika« pa nadalje poroča, da so beograjske banke sklenile, da v bodoče ne bodo sprejemale več večjih vlog brez odpovednega roka. Beograjske banke so sklenile to zato, ker v nasprotnem primeru ne bi mogle brez strahu nalagati denar v koristne namene, ker bi se morale vedno bati navala vlagateljev.
♦
Tečaji se dvigajo še nadalje
Tečaji drž. vrednostnih papirjev se na vseh naših treh borzah dvigajo ter so že skoraj v celoti dosegli prejšnjo višino. Tako je vojna škoda bila v Zagrebu po 478 do 480, v Beogradu celo po 478 do 481, 4% agrarne obveznice so bile po 62 —64, 6% begluške po 93 (za blago), 6% dalmatinske po 90 do 92, 7% stabilizacijsko posojilo po 99'50—-101, 7% investicijsko posojilo po 100, 7% Blair po 93‘25 do 94o0, 8% Blair po 95‘50 do 97 din.
Zopet so popustile klirinške marke, in sicer so včeraj na beograjski borzi notirale 14.1084, v Zagrebu 14, v Ljubljani 14'10.
Tečaj angleškega funta je ostal neizpremenjen.
Naše terjatve proti Nemčiji narasle
Po izkazu Narodne banke so se naši kliringi v času od 22. septembra, do 3. oktobra spremenili takole (vse številke v milijonih do-tične valute):
3. X. Razlika _	proti	22.	IX.
Pasivni kliringi:
Švica šv. .fr.	5,12	—	0,09
Češkoslovaška Kč	172,23	+ 1,12
Belgija belge	2,56	-j- 0,004
Romunija din	6,02	— 1,97
Madžarska din	39,01	— 1,98
Aktivni kliringi:
Italija (novi) din Bolgarska (redni) din
Bolgarska (tur.)
din Turčija din Poljska din Španija pezet
Nemčija RM
90,02 —1,29
1,58 +0,33
0,69 +0,02 18,48 +1,25 6,10 —0,99 2,90 brez spremembe 18,15 +0,87
Odlog plačil
je odobrilo kmetijsko ministrstvo: Posojilnici na Črni gori pri Ptuju, r. z. z n. z. za 6 let od 8. aprila 1938. dalje in obrestno mero za
stare vloge in na tekoče račune 2% bruto, računši od 8. novembra
1937. dalje; 'i
Posojilnici v Framu, r. z. z n. z., odlog za 6 let od 16. septembra
1938. dalje in 2% no obrestno mero za stare vloge in na tekoče račune počenši od dne prijave, to je 28. februarja 1937.
Glede eskontiranja drž. blagajniških zapiskov, je objavilo fin. ministrstvo naslednje: Drž. hip. banka in Poštna hranilnica sprejemata v vsakem času brez ozira na višino vsote blagajniške zapiske v eskont. Denarni zavodi morejo zato računati na to, da dobe blagajniške
zapiske vsak hip izplačane v gotovini in tudi pred rokom zapadlosti.
Po izkaza češkoslovaške narodne banke z dne 22. septembra se je državni dolg pri banki znižal za 2004 milijone Kč, ker je češkoslovaška proglasila vse bankovce po 100 Kč za državne bankovce. Obtok bankovcev je zato padel za 2.307 na 7.301 milijon Kč. Nadalje so se znižala menična posojila za 204 na 2309, lombardna pa za 90 na 3.479 milijonov Kč. Zlato kritje se je dvignilo na 26'5 %.
češkoslovaška vlada je odredila, da morajo vsi prebivalci na češkoslovaškem ponuditi čsl. narodni banki v odkup vsa tuja plačilna sredstva, vse zlato, srebro in platino, nadalje vse vrednostne papirje, ki se glase na tuje valute.
Dve leti uredbe o odkupu
Za pospeševanje kmetijstva v Južni Srbiji — ki je vladi posebno pri srcu, kot je izjavil ministrski predsednik Stojadinovič letos ob priliki otvoritve električne centrale v Treski — je pred dvema letoma izšla uredba o odkupovanju domačega bombaža. Ob izdaji te uredbe se je poudarjalo, da je namen uredbe povečati pridelovanje južnosrbskega bombaža, ker da bo to znatno olajšanje za našo trgovinsko bilanco. V našem uvozu tvori namreč uvoz bombaža eno važnih postavk, ki je v zadnjih letih radi razvoja naše tekstilne industrije v močnem porastu; v letih 1932.—1937. je Jugoslavija uvozila letno povprečno za 188 milijonov din. Od 112 milijonov v 1. 1932. je uvoz bombaža na-rastel na 254 milijonov 1. 1937. V primeri z uvozom je produkcija makedonskega bombaža še neznatna; znašala je 1. 1935. 2095 mc, 1. 1936. 4513 mc, 1. 1937 (po cenitvah) 7000 mc.
Uredba je prevalila breme pospeševanja južnosrbijanskega pridelovanja bombaža na tekstilno industrijo, ki mora odkupiti po kvotah ves pridelek domačega bombaža po ceni, ki je za 50% višja od cene za middling bombaž na newyorški borzi. Kvote domačega bombaža, ki odpadejo na vsako posamezno podjetje in ceno, določa vsako leto ministrstvo za trgovino in industrijo. Za letošnje leto je določena za južnosrbijan-
ski bombaž cena 17'50 din, dočim stane uvoženi bombaž maše tovarne 12 din po kg. Za našo industrijo pomeni torej pri današnji veličini pridelka odkup južnosrbskega bombaža finančno breme v višini okroglo 4 milijonov din; k temu bremenu pa je prišteti še stroške, ki jih ima industrija radi slabe kvalitete južnosrbskega bombaža.
Uredba o odkupu domačega bombaža je dosegla svoj namen, v kolikor je zvišala pridelek domačega bombaža; pridelek se je trikratno povečal. Ni pa dosegla uredba nikakšnega zboljšanja V kvaliteti bombaža, kar naj bi bil glavni namen uredbe. Kmetje imajo zagotovljen odkup bombaža po rentabilnih cenah in zato ne skrbe za boljšanje kvalitete. Naša industrija je zaradi slabe kvalitete blaga primorana mešati južnosrb-ski bombaž z uvoženim, se čimer pa za industrijo še ni konec komplikacij. Južnosrbski in uvoženi bombaž imata različne lastnosti,- zla-sti!xazlično reagirata pri barvanju. Zgodilo se je, da so zaradi razlike v barvah tovarne morale zavreči že gotov izdelek.
Naša industrija je pač pripravljena še naprej doprinašati za južnosrbski bombaž neke žrtve. Toda pogoj za takšne žrtve je, da bo odkupljeni domači bombaž v kvaliteti ustrezal. Vendar nima smisla pospeševati produkcijo, katere pridelek je neuporaben. Da
bi pa kvaliteta bombaža ustrezala, je potrebno predvsem dvoje: Uredbo je treba spremeniti tako, da se v bodoče odkupuje po diktirani višiji cenf samo bombaž, čigar kvaliteta ustreza potrebam industrije. Sklad pa, osnovan preteklega leta, naj res služi in ustreza svojemu najvažnejšemu namenu, to je pospeševanju kvalitete bombaža, zlasti pridelovanju semena. (Dne 8. oktobra 1987. je izšel na temelju uredbe pravilnik, ki ustanavlja sklad, ki služi za izplačevanje razlike v ceni med uvoženim in domačim bombažem onim kupcem, ki kupijo domači bombaž izven obvezne količine, za ustanavljanje zadružnih skladišč ter zadružnih naprav za čiščenje bombaža.)
Pa še nekaj! Na istem principu kot uredba o odkupu bombaža, to je na obremenitvi industrije v korist kmetijstva, ije tudi uredba o preskrbi industrije z oljnatimi semeni. Ta uredba je imela za posledico, da je vso trgovino z oljnatimi semeni prevzel Prizad. In že se govori o uredbi za odkup domače volne, po kateri naj bi domača volnena industrija kupovala domačo volno po višjih cenah kakor pa so svetovne. Ce danes naša industrija le v mali meri uporablja domačo volno, je razlog pač v neustrezajoči kvaliteti te volne. Ovc pa je v državi čez 8 milijonov, letni pridelek volne znaša čez 3 milijone kg. Zahtevati od naše
male volnene industrije, da kupuje po visokih cenah slabo domačo volno — in obvezna ponudba te volne bi bila gotovo velika — bi pomenilo za našo volneno industrijo ne samo težko, ampak tudi pretežko breme.
Zunanja trgovina
Poostritev kontrole cen za uvozne predmete
Narodna banka je sklenila poostriti kontrolo cen uvoznih predmetov na podlagi uvoznih dokumentov. Da bi se mogla ta kontrola stvarno izvajati, se odreja: vsi razveljavljeni uvozni dokumenti, na podlagi katerih so bila izvršena plačila po 20. septembru 1938 za uvoženo blago, čigar vrednost prekaša 500 funtov, se morajo dostaviti Nar. banki zaradi kontrole cen.
Narodna banka je izplačala po
italijanskem kliringu nakaznice do št. 16.803 z dne 11. junija 1938. V drugih kliringih ni nikakih sprememb.
Konferenca delegatov izvozniških ustanov držav Balkanske zveze bo ta mesec, v oktobru, v Atenah.
Brzojavni promet med Jugoslavijo in češkoslovaško je zopet otvorjen.
Kmetijski minister je odobril prispevek 500.000 din za nove vinske kleti v Ptuju in 100.000 din za vinogradniško zadrugo v Metliki.
Turška vlada je znižala uvozne carine za nekatere stroje in orodje.
Z Romunijo je bil sklenjen dogovor, da nam bo Romunija na podlagi sporazuma iz 1. 1936. dobavila še 15.000 ton nafte. Sporazum z Romunijo o nabavi nafte pa ne bo več podaljšan, ker ne ustreza našim interesom.
Nemško gospodarsko ministrstvo je dovolilo, da se sme uvoziti in prodati za 30.000 RM naših čipk in narodnih vezenin na dunajskem velesejmu.
Italijanska vlada je uvedla monopol za trgovino s tujimi filmi. Monopol je oddan italijanski družbi »L’Ente Nazionale Industrie Ci-nematografiche«.
v	barva, plesira in
Ze»24 urah
itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgora ni. 3 Telefon št 22-72.
J.:
Nastanek in razvoj mest na Dolenjskem
XVII.
Višnja gora pa je bila po sodbi Coste tako revna, da je komaj še zaslužila ime mesta.
Poleg Krškega, ki mu je slej ko Prej živahna plovba po Savi prinašala vendar nekaj koristi, je edino Novo mesto moglo v prvi polovici devetnajstega stoletja zaznamovati vsaj nekaj napredka: 1816 je bila ustanovljena dekliška šola, 1830 obnovljen kapitelj, 1845 pa mestni Spital. Okrožni načelnik ba-Ton Rechbach je dal zasaditi kostanjev drevored ob takrat novem pokopališču za sprehajališče meščanov, ki pa so za to takrat kot danes raje uporabljali Glavni trg.
Tudi družabno življenje se je v naših dolenjskih mestih razvijalo v zelo skromnih mejah. Običajne gostilniške veselice so nudile meščanom nekaj zabave, tu in tam je zašla k njim kaka potujoča komedijantska družina, ki je n. pr. v Novem mestu prirejala svoje predstave tudi že v opuščeni cerkvi Sv. Antona oziroma sv. Florijana, uradništvo in častništvo pa si je v Novem mestu 1840 osnovalo svoja družabno središče v Kazini, ki i6 bila seveda pridržana le tako-zvani »boljši« družbi: razen uradnikom in častnikom le še temu ali onemu v mestu ali okolici stanujočemu graščaku.
Da je bil občevalni jezik te družbe nemški, še poudarjati ni
treba. V predmarčni dobi jerob-stva dunajske birokracije in njenega policijskega nadzorstva drugače niti biti ni moglo. 0 meščanstvu Novega mesta in v precejšni meri tudi v meščanstvu ostalih dolenjskih mest tudi za prvo polovico devetnajstega stoletja še precej veljajo besede, ki jih je za Novo-meščane napisal Franc Anton pl. Breckerfeld že leta 1790.:
»Preje, ko so obrtniki svoje vajence še dobivali po posredovanju svojih cehovskih organizacij, so prišli pogosto tudi tujci v deželo. Zato je v tem mestecu nastala tako raznovrstna mešanica narodnosti. Zato v tem mestu, čeprav je globoko na deželi, zastonj iščeš pravega narodnega značaja. Mnogi v njem so pravi tujci, mnogi pa žive v njem šele v drugem rodu.«
Dolenjska mesta v obdobju narodnega preporoda
Večina slovenskih mest še nima napisane svoje zgodovine za devetnajsto stoletje. Poleg nekaterih skoraj kronističnih podatkov, objavljenih v raznih listih ali naši dokaj skromni memoarski literaturi tudi dolenjska mesta še niso našla svojega zgodopisca, ki bi se podrobneje bavil s polpreteklo dobo. Le Krško ima v L&pajnori knjigi »Krško in Krčani« zabeleženih nekaj drobcev iz te dobe, za Črnomelj je Leopold Podlogar zabeležil nekaj izpisov iz farne kronike, za Novo mesto je enako izpisal frančiškansko kroniko pred leti umrli p. Alfonz Furlan, poleg tega je v posebni brošuri, izdani
za šestdesetletnico novomeških gasilcev, izšel obris novejše zgodovine Novega mesta, o dogodkih okoli leta 1865. pa je v »Kroniki slovenskih mest« objavljen daljši članek. Ker je kakršno koli pobližje slikanje razvoja naših dolenjskih mest nujno zvezano z dolgotrajnim in zamudnim arhival-nim delom in pregledom našega časopisja, in mimo tega po ugotovitvi dr. Fr. Zwitterja niti niso točno formulirani glavni problemi zgodovinopisja novejše dobe naših mest, zato tudi ta kratek prikaz niti v najširših potezah ne more zajeti posameznih faktov v razvoju naših dolenjskih mest, temveč se hočem omejiti le na nekaj splošnih opazk, ki so v zvezi predvsem s prebujenjem narodne zavesti našega meščanstva, in še to zlasti onega, ki je živelo v metropoli Dolenjske, v Novem mestu.
19. stoletje je z letom 1848. dobilo ono znamenito ločnico, ki je za večino evropskih narodov resnično pomenila pomlad, v kateri se je pognalo v bohotno rast vse dolgo zatajevano in z vsemi umetnijami metternichovskega sistema zadrževano in uničevano klitje semen, ki jih je v izsušene lehe evropskih narodov s takim zanosom in vero sejala Velika revolucija Francozov ob koncu 18. stoletja.
Kakor pa sta bila pri raznih narodih (pravi Benedetto Croce) različna njih zgodovinski razvoj in njihovo tedanje stanje, kakor so se razlikovali' nied seboj po duševni strukturi, tako so se razlikovale tudi njih težnje in zahteve od dežele do dežele po zapovrst-
nosti, umerjenosti, podrobnostih in tonu. Če so se v Franciji, kjer so napori revolucije in imperija že pridobili državljansko enakopravnost in versko strpnost, borili za uveljavljenje in soudeležbo na vladi novih socialnih plasti, so v srednji Evropi zlasti odmevale zahteve po osvoboditvi izpod absolutističnega iga, po osvobojenju narodov izpod nadvlade drugih in po zedinjenju politično razcepljenih ljudstev. Nad vsemi temi in še mnogimi drugimi zahtevami, ki jih je sprožil čas, pa je, kot pravi B. Croce, visela ena sama beseda, ki je vse vsebovala, izražajoč njih najgloblji življenjski vzgon. Ta beseda je bila: svoboda!
Pri nas Slovencih, ki smo takrat živeli še v idilični odmaknjenosti od velikih tokov sočasnih dogajanj, je le razmeroma malo bistrih glav mislilo po ritmu in taktu velike sodobnosti in mnogim našim domoljubom je leto 1848., kot pravi dr. Ivan Prijatelj, le bolj aka-demično predramilo glave in manifestirali so za ravnopravnost le tako vobče iz navdušenja za' idealno svobodo.
Vedno glasnejši klici po ustavnosti in svobodi so seveda pronicali tudi v naše meščanstvo, ki je bilo narodno v veliki večini popolnoma nezavedno, z novimi gesli pa tudi ni vedelo prav kaj početi in jih v splošnem niti ni razumelo. Kot slutnja nove dobe in znanilec boljših časov je bil v Novem mestu že 6. januarja 1848., torej več kot dva meseca pred marčno revolucijo, uprizorjen v kazinski dvorani (v sedanjem Kokličevem ho-
telu) Linhartov »Veseli dan ali Matiček se ženi«, ki ni bil samo prva slovenska družabna prireditev v Novem mestu, ampak krstna predstava tega dela pri Slovencih sploh. Čisto politično pointo pa je že imelo novomeško predpustno rajanje. Kot trdi verodostojna tradicija, sta se na pustni torek 7. marca med pustnimi šemami motovilila tudi knez Mettemich in Revolucija, ki je osovraženega politika izganjala z — metlo. Niti teden dni za tem je pravi Metter-nich resnično bežal pred pravo revolucijo na Dunaju.
Obljuba uvedbe ustavnosti je tudi v naših dolenjskih mestih sprožila seveda čisto svojevrstno navdušenje. V Krškem so napravili n. pr. velik obhod po mestu, nosili pa v sprevodu seveda mizo in stol ter se ustavljali pri vsaki krčmi. Neki Karel Zorič je nastopal kot govornik z zastavo v roki in kričal, kot piše Lapajne: Gott erhalte un-seren Kaiser! Gott erhalte die Constitution! Gott erhalte unsere Bestgeber! Medtem je bila miza že polna jedi in pijače, stari in mladi pa so jedli in pili ter vpili: Frei-heit, Gleichheit itd., ter se tako opajali ob besedi in vinu, in vinu bolj kot besedi. Iz mest so čudne nove besede prodirale tudi na kmete, kjer so pod »frajostjo« takoj razumeli popolno odpravo tlake, vseh dajatev in davkov — praznovali pa ta praznik seveda s popivanjem, ki se je končalo z resnimi nemiri po deželi, ko je gosposka zahtevala nadaljnje opravljanje še veljavnih dolžnosti.
(Dalje prih.)
Dobave - licitacije
- Direkcija drž. železnic (gradbeni oddelek) v Ljubljani sprejema do
7. oktobra ponudbe za dobavo palic iz železa, plašna tega železa, zakovic ter cinkove pločevine.
Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 8. oktobra ponudbe za dobavo nega-šenega apna, z drvmi žganega.
Intendantura štaba šumadijske div. oblasti v Kragujevcu sprejema do 10. oktobra ponudbe za dobavo riža, fižola, masti, kisa, paprike, konserv, kave, čaja Itd.
Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 12. oktobra ponudbe za dobavo hrastovih pragov, jelovega jamskega lesa, transformatorskega in strojnega olja, porcelanskih podpornih izolatorjev, bakrenega kabla, suhih transformatorjev, transportnega traku (gurtne iz žice) in bakrenih drogov.
Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 13. oktobra ponudbe za dobavo verig, gladnikov za konje, tlačene lepenke; do 27. oktobra pa sprejema ponudbe za dobavo transformatorjev, varovalk, pocinkanih spojk, žice itd.
Prometno - komercialni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 14. oktobra ponudbe za dobavo navadnega okenskega prozornega stekla, mlečnega stekla ter motnega stekla.
Komanda pomorskega arzenala v Tivatu (Intendantura) sprejema do
8. oktobra ponudbe za dobavo ra' čunskih blokov; do 19. oktobra pa ponudbe za dobavo pnevmatike za motocikle, dizel-motorja, žarnic, platinske žice, dinamo-žice, tlačene lepenke in konstrukcijskega jekla.
Ekonomski oddelek Generalne direkcije drž. železnic v Beogradu sprejema do 8. oktobra ponudbe za dobavo eternit-plošč.
Štab mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 25. oktobra ponudbe za dobavo jeklene vrvi.
LICITACIJE:
Pri Gradbenem oddelku direkcije drž. železnic v Sarajevu bo dne 22. oktobra licitacija za gradnjo signalne in telegrafske delavnice in skladišča.
Pri Centralni direkciji drz. rudarskih podjetij v Sarajevu bo dne 25. oktobra licitacija za dobavo hrastovih brzojavnih drogov
Pri Štabu obmejne cete v Skoplju bo 26. oktobra licitacija za dobavo telefonskega materiala. ,
‘ Dne 21. oktobra se prodajo pri Direkciji šum v Zagrebu kostanjev taninski les, bukova cepana drva, bukova sekana drva, hrastovo oglje
*kpri Materialnem oddelku štaba zrakoplovstva vojske v Zemunu bo dne 2 novembra ofertna licitacija za dobavo vagonskih plaht
Dne 9. novembra bo pri Direkciji jugosl. drž. železnic v Zagrebu ofertna licitacija za dobavo vodovodnega materiala.
(Predmetni oglasi so interesen tom v pisarni Zbornice TOI na vpogled.)
Liublianski	t
do Sv. Križa
V treh mesecih ie bila proga gotova
Obvezne informacije o firmah, ki vršijo devizne transakcije
Narodna banka je dostavila bančnim združenjem dopis, ki pravi med drugim: Z ozirom na ponovne kršitve deviznih predpisov v primerih, kjer pooblaščenim zavodom niso bile dobro znane firme, s katerimi so vršili devizne transakcije, zlasti terminske posle, daje Narodna banka zavodom, ki so pooblaščeni za poslovanje z devizami in valutami in za izdajanje izvoznih potrdil, naročilo, po katerem so ti zavodi za vsako devizno transakcijo, ki presega 10.000 din, dolžni, preden izvršijo transakcijo, priskrbeti si potrebne informacije o komitentu v vseh onih primerih, ko zavodu tvrdka ni dobro znana, zlasti pa če je lastnik firme tuj državljan. V
primeru, če je lastnik firme tuj državljan, ije pooblaščeni zavod dolžan, zahtevati od komitenta predložitev potrdila o protokola-ciji firme, oz. izvleček iz trgovin skega registra in dokaz, da ima pravico bivanja v naši državi naj manj še za prihodnje leto. Ce bi bilo v zvezi s temi navodili potrebno napraviti izjemo, je poobla ščeni zavod dolžan obrniti se prej za odobritev na Narodno banko, Ti predpisi seveda ne veljajo za poslovanje v zvezi s turističnim in potniškim prometom ih se tudi
Kar nenadoma se je zgodilo in komaj se je začelo govoriti, da se dela nova tramvajska proga do SV. Križa, ko je bila tudi že golova. V rekordno kratkem času 1 mesecev je bila proga gotova, pa čeprav je nagajalo vreme in čeprav so nagajali tudi nekateri zemljiški posestniki, ki so zahtevali za svet celo do 4.000 din za kvadratni meter. Morali so se zato večkrat spremeniti načrti, a kljub temu se ni delo zakasnilo in ljubljanski tramvaj bo za Vse svete že mogel izkoristiti konjunkturo. Vse pa je bilo kljub mnogim ne-prilikam tako gladko napravljeno, ker so delali progo izključno le domači ljudje. Dobra lekcija za vse, ki ne znajo ceniti dela domačinov.
Nam, ki se vedno borimo za zaposlitev domačih ljudi in proti nepotrebni zaposlitvi tujcev, je to še posebno zadoščenje. Hvaležni smo ljubljanski občini, da je praktično tako sijajno dokazala, kako gre delo z domačimi močmi vse lepše izpod rok kakor pa s tujimi.
*
Lepo in pomembno delo ljubljanskega komunalnega programa je bilo dovršeno z novo progo in zato je bilo zelo umestno, da je mestna občina poudarila pomen otvoritve s slovesno blagoslovitvijo nove proge. Da je ta proga živa potreba mesta, so dokazale velike množice ljudi, ki so se zbrale tako ob pričetku nove proge na Šmartinski cesti ko pred pokopališčem pri Sv. Križu.
Dva slavnostno dkrašena vozova sta stala na koncu Šmartinske ceste, da popeljeta goste po novi progi.
Po kratki in prijetni vožnji so se pripeljali gostje na novo postajo pred pokopališčem, kjer je pozdravil goste in zbrano množico v imenu Maloželezniške družbe obe svetnik
univ. prof. Hrovat.
Podal je najprej kratek historiat prizadevanj za izpeljavo tramvajske proge do Sv. Križa. L. 1901. je dobila Ljubljana tramvaj, leta 1927. se je prvič začelo misliti o razširjenju tramvaja na Vič in šiško, leta 1930. je bila ta proga gotova, leta 1932. so bili gotovi prvi načrti za progo do Sv. Križa, šele leta 1937. se je začela ta zamisel uresničevati. Po odobritvi vseh načrtov in zagotovitvi sred stev so se začela terenska dela 1. julija 1938 in jutri 5. oktobra se že izroči vsa proga prometu.
Nova proga je dolga 3.800 m in je veljala okrog 2‘5 milijona din Pod nadzorstvom ravnatelja inž. Ženka in inž. Kresnika je delalo progo 80 delavcev in 17 kvalifici ranih profesionistov. Prof. Hrovat je navedel podrobne podatke o porabi materiala ter o velikih prihrankih, ki so se dosegli z upora bo starih tračnic. Zlasti pa je na glasiti, da je bilo vse izvršeno, kolikor je to sploh bilo mogoče le z domačimi močmi in z domačim materialom.
Nato je prof. inž. Hrovat pojasnil, zakaj se je občina odločila za tramvaj in ne za promet z avtobusi, kakor bi hoteli nekateri. Tramvajski promet je še vedno
najcenejši, poleg tega pa ije bilo tudi iz finančnih,, razlogov nemogoče uvesti še drug način prometa. Ljubljanski tramvaj ima okoli 50 milijonov dolga, nove investicije za avtobusni promet bi zahtevale tudi 20 do 30 milijonov din, vrhu vsega pa so naše ceste za avtobusni promet mnogo preslabe. Sicer pa imajo tako v Nemčiji ko tudi v Ameriki v večini le tramvaj.
Zahvalil se je županu dr. Adlc-šiču, ki je opravil najtežje delo in priskrbel potrebna denarna sredstva, nadalje banski upravi, žel. in poštni direkciji,ki sta šle v vsakem oziru Maloželezniški družbi na roko. Zahvalil se je nadalje inž. Ženkotu, ki je z redko spretnostjo in vnemo vodil vse delo, prav tako pa tudi vsem inženirjem in delavcem, ki so napravili progo.
Novo progo je nato blagoslovil obč. svetnik arhidiakon dr. Klinar, ki je imel pri tej priliki tudi pomemben in lep nagovor.
Gostje so se nato odpeljali nazaj v mesto ter se ustavili pred gostilno Pavšler, kjer jim je bila prirejena skromna, a dobra zakuska.
župan dr. Adlešič
je tu pozdravil vse goste in zlasti vse, ki so pripomogli k razširjenju proge do Sv. Križa. Nato je podal kratek historiat vsega dela, da so se dobila potrebna sredstva.
Ni še imel v rokah dekreta o svojem imenovanju za predsednika občine, ko je prišla k njemu delegacija družbe Siemens Werke na Dunaju in zahtevala od njega, da podpiše v imenu občine novo
pogodbo, s katero da se bi saniral tramvaj. Govorili so o vsem mogočem, tudi o svoji ljubezni do nove mestne uprave. Bil je to vzrok več, da je podpis pogodbe odklonil. Proučili so vse predloge in ugotovili, da bi se na predlagani način sanirala le Maloželezniška družba na račun mestne občine.
S Siemens Werke sta se nato pogajala obč. svet. dr. Ažman in prof. Dermastja, ki sta kljub neugodni prejšnji pogodbi med dunajsko družbo in mestno občino dosegla velike uspehe. Tako je odstopila družba občini brezplačno eno tretjino svojih delnic v vrednosti 1,200.000 din in pristala na znižanje obresti za dolgove družbi od 10 na 5 odstotkov, čeprav je občina po pogodbi jamčila za 10 odstotno obrestovanje.
Občina je postala lastnik tramvaja in s tem je postalo tudi izvedljivo podaljšanje tramvaja do Sv. Križa. Dočim so prejšnje proge delali le tuji inženirji, tudi tuji delavci in se je uporabljal tuji material, so sedaj delali le domači inženirji, domači delavci in upo rabljal se je skoraj le domači material. Zato se je delalo ceneje bolje in hitreje. Zahvaljuje se inž. Ženkotu in vgem drugim inženir jem, preddelavcem in delavcem, da so tako dobro opravili svoje delo.
Zupan dr. Adlešič se je zahvalil še vsem drugim, ki so pripomogli k zgraditvi nove proge, nato pa apeliral na vse, da bi brez ozira na svetovno-nazorne razlike vedno vneto delali za napredek Ljubljane.
Povpraševanje po našem
blagu v
ne nanašajo na delniške družbe, ki so ustanovljene v naši državi po obstoječih zakonskih predpisih. Gornja navodila pa veljajo tudi za one firme, kijer je samo^ en član firme inozemski državljan Če se denarni zavod ne bi držal teh navodili bo Narodna banka prisiljena izkoristiti pravico po čl. 1. pravilnika o poslovanju z devizami in valutami.
661 — Krakov: kože in naraven brusilni kamen,
662 — Budapešta: hrastovi želodi,
663 — Anvers: surove nasoljene telečje, goveje kože ter kože bikov,
664 — Anvers: vse vrste suhih in nasoljenih kož,
665 — Caracas (Venecuela): slanina in svinjska mast, konserve vseh vrst, prekajena gnjat, v škatlah, kondenzirano mleko in vsi mlečni proizvodi. (Tvrdka želi dobiti generalno zastopstvo za Ve-necuelo.)
666 — Neully s/S: angorska volna,
667 — New York: mesne, ribne in povrtninske konserve, suho sadje ter sadje v konservah, orehi, seme tikve, semena za živila in za krmo ter semena industrijskih rastlin,
668 — London: išče se zveza z našimi izvozniki,
669 — Oslo: ponuja se zastopnik za razne proizvode, zlasti za usnjarsko stroko (ustrojena koža surove kože, izdelki iz kože),
670 — Patras: beli, veliki fižol in zelen grah.
671 — Puerto de la Luz (kanarski otoki): koruza, fižol ter tobak v listih.
672 — Ženeva: čebula, češplje namizno grozdje.
673 — Valetta (Malta): ponuja se zastopnik za vse proizvode.
674 — Dunaj: robci z narodnim ročnim delom, s čipkami za neko londonsko tvrdko.
675 — Hamburg — puh za postelje.
676 — Amsterdam: pozamenta-rija in razni ženski modni predmeti.
' 677 — Tel-Aviiv: ponuja se za stopnik za jugoslovanske industrijske in kmetijske proizvode.
678 — Budapešta: mlečni prašek.
679 — Anvers: ponuja se za stopnik, ki odhaja v Avstralijo, kjer namerava ustanoviti izvozno-uvozno podjetje za zastopanje jugoslovanskih izvoznih podjetij na avstralskem trgu.
Hitler je obiskal po evakuaciji
Karlove Vary, kjer je obljubil, kaj vse bo storila Nemčija za osvobojene kraje.
Madžari so povečali svoje zahteve tako glede krajev kakor tudi glede načina, kako bi zasedli odstopljeno ozemlje. V Budimpešti je vse pripravljeno za izvršitev simboličnega vkorakanja madžarskih čet v Komoran.
Poljski listi so prepričani, da mora ČSR ugoditi vsem madžarskim zahtevam, ker se Poljska sicer ne bo sporazumela.
650 Poljakov je ČSR izpustila iz zaporov za politične jetnike. Istočasno so bili na Dunaju izpuščeni češki državljani-talci.
Praški radio demantira budim-peštanska poročila o smrtnih obsodbah zaradi uporov kmetov pri rekvizicijah.
Praška vlada pripravlja o zadnjih dogodkih »belo knjigo«, ki bo že v kratkem izšla.
Leon Wolf, poslanec bivše poljske manjšine na češkoslovaškem, bo zdaj po odstopu ozemlja Poljski imenovan za komisarja Tešina, podobno kot Henlein v Sudetih.
Na več krajih so napadle nemške četniške skupine češko vojsko ob njenem umiku iz odstopljenih odsekov.
V Beograd je prišla skupina ameriških rezervnih častnikov.
Voditelji združene opozicije so
imeli znova sestanek v Beogradu na stanovanju Ljube Davidoviča.
Mednarodna fotografska razstava je bila v soboto odprta v Zagrebu. Razstavljenih je skupno 438 umetniških fotografij, ki so jih razstavili amaterji iz 35 držav. Iz Jugoslavije so se udeležili razstave iz 6 mest, med njimi tudi iz Ljubljane in Maribora.
Trboveljski slavček je dospel v Beograd, kjer bo pel v dneh mednarodnega kongresa za varstvo otrok.
Del mednarodne ceste med Mla-denovccm in Topolo je bil izročen v nedeljo prometu.
Ministrstvo za javna dela je sklenilo, da morajo modeme državne ceste imeti 7 metrov širine in ne samo 6, kakor dosedaj. Na vsaki strani cest bo 50 cm širok pas za pešce in kolesarje.
Nad Boko Kotorsko se je utrgal oblak ter napravil milijonsko škodo. človeških žrtev pa k sreči ni bilo. Posebno je bila prizadeta Zelenika. A tudi Bar je bil pod vodo.
Trodnevno kmetijsko razstavo bodo odprli dne 23. oktobra v Bltolju.
Vrhovno šeriatsko sodišče v Sarajevu je prepovedalo sklepanje zakonov med mohamedanci ter tujimi Židi v svrho pridobitve našega državljanstva.
V Sofiji je bila otvorjena razstava jugoslovanskih karikaturistov.
Sreski podnačelnik Dimitrije Jovanovič je bil obsojen od sodisča v Kragujevcu na 8 mesecev zapora, ker je protizakonito zaprl pri zadnjih parlamentarnih volitvah 11 kmetov.
Doma in po svetu
Z redom sv. Save II. stopnje je bil odlikovan Ivan Jelačin, predsednik Zbornice za TOI; z redom sv. Save V. stopnje pa so bili odlikovani: Ciril Majcen, predsednik gostinskega odseka zbornice, nadalje gostilničarji Joško Berlič iz Ptuja, Mira Peterlin iz Kranja in Josip Windischer iz Novega mesta. Iskreno čestitamo!
V Ljubljani je umrl ugledni krojaški mojster Jože Rojina. Pokojnik je bil znan kot odličen obrtnik, ki je užival v vseh krogih splošno spoštovanje. Nadalje je umrl pekovski mojster Dolinar, znan zlasti po svojem dobrem značaju. Bodi obema ohranjen blag spomin!
Kralj Boris je praznoval te dni 201etnico vladanja. Za bratski bolgarski narod je bil n}f.g°L narodni praznik. A. tudi mi Jugo slovani z vso odkritosrčnostjo čestitamo kralju k njegovemu zasluz nemu jubileju, saj je njegova m blagopokojnega kralja Aleksandra zasluga, da je prišlo do prijateljskega pakta med Bolgarsko in Jugoslavijo.
Romunski maršal Averescu je
umrl. Pokojnik je bil večkrat ministrski predsednik Romunije. Prišel je v nasprotje s pok. Bratianom ter nato ustanovil lastno stranko, ki pa ni nikdar dosegla prave veljave Bil je pristaš fašistične ideologije.
Chamberlain je obljubil, da se vrnejo Nemčiji tudi neke kolonije in upa za to pridobiti tudi pansko vlado. Pariški angleški poslanik je že prejel o tem navodila.
Nemška vojska je zasedla ze 3. sektor, češka vojska izpraznjuje sudetsko ozemlje v redu. Iz trdnjav so čehoslovaki odpeljali vse topove, tudi najtežje. Hitler je pnsel v Cheb, kjer so mu priredili navdušen sprejem.
»Službeni list«
banske uprave dravske banovine z dne 5. oktobra objavlja: Pravilnik o zaslužku stalnih monopol-skih delavcev — Popravek v dopolnitvi k trgovinski konvenciji s Francijo — Telefonski promet — nove proge — Spremembo pravilnika o priznavanju posevkov v dravski banovini — Odločbo o denarnih kaznih po poslovnikih industrijskih podjetij — Spremembe v uradniškem staležu Razne razglase oblastev in druge objave.
Radio Ljubljana
Četrtek, dne 6. okt. 12.00: Godbe na pihala (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Salonski kvartet — 14.00: Napovedi — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Literarni in dramski spored v prihodnjem letu (prof. F. Koblar)
— 19.00:	Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Deset minut zabave (Fr. Lipah, član Nar. gled.) — 20.00: Pevski koncert zbora »Ljubljanski Zvon« — 20.40: Simfonični koncert radijskega orkestra — 22.00: Napovedi, poročila _ 22 15: Radijski orkester.
Petek, dne 7. okt. 11.00: Šolska ura: V Carigradu; predav. in recit. vodi gdč. J. Šušteršič — 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Radijski orkester
— 14.00: Napovedi — 18.00: Orglice in harmonika (gg. Fr. Petan in A. Stanko) — 18.40: Prosvetni spored prihodnjega leta (V. Zor) — 19.00: Napovedi, poročila -— 19.30: Nac. ura — 20.00: Plošče — 20.30: Koncert. Sodelujejo: gdč. Milica Polajnar, prof. M. Lipovšek in radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila — 22.30: Angleške plošče.,
Izdajatelj
iKon*«, Trgovskega «... »)«ov	ar.	fv»	Ptes*.	Železnikar,	«*.	d.	d.,	„1«.	prcdOtm-r M^e*. va v MubU-dt