>
■>.
}
%



4

i
v7
'O LEfNlK
TEDEN MLADINE SVILANITA
Že v začetku leta je vodstvo mladinske organizacije postavilo v svoj program tudi precej veliko akcijo "Teden mladine Svilanita", ki naj bi bila tudi počastitev tovarniškega praznika. Na zadnjem sestanku tovarniškega komiteja je bil sprejet sklep, da naj bo teden mladine od 15. do 22. IX. Kot uvod je TK organiziral izlet za mladino na Jezersko, za zaključek pa je bila letna konferenca. Od ponedeljka do nedelje bi morala biti razna tekmovanja z ostalimi mladinskimi aktivi, ki pa so žal odpadla, ker ni bilo prijav. V petek je bila mladinska proizvodna konferenca, na kateri je bilo govora o statutu podjetja. Pri tem so bile obravnavano sledeče teme:
-	utrjevanje neposrednega demokratizma in poglabljanje socialističnih odnosov med ljudmi;
-	strokovno in družbono-ekonomsko izobraževanje;
-	kadrovska politika”,
-	materialni problemi delavca (stanovanja, družbena prehrana, otroško varstvo, rekreacija).
Na letni konferenci aktiva si je mladina izbrala novo vodstvo. Novi komite sestavljajo sledeči člani; Ribaš ing. Slavko, Hudnik Marija, Balantič Marija, Novak Joži, Jerin Zofka, Pavlič Tončka, Kotnik Ela, Goričan Jože in Gladek Marjan. V revizijski komisiji so; Drobnič Silva, Brleč Ana in Repič Marjan. Prav tako so mladinci izbrali svoje delegate za občinsko konferenco, ki bo 6. X.. Delegati so; Ribaš ing. Slavko, Kodela ing. Vida, Novak Joži, Balantič Mara, Hudnik Marija in Gladek Marjan.
Na konferenci so bile podane smernice za bodočo delo, na osnovi teh pa bo novi komite izdelal program.
S to konferenco se je iztekla mandatna doba staremu komiteju, ki si je januarja 1963. zastavil program, ki pa žal zaradi objektivnih in subjektivnih težav ni bil v celoti izpolnjen. Kot objektivne težave bi označil raztresenost tovarne, kar pa sc bo s preselitvijo Šmarce precej popravilo\ dalje spada sem tudi velika oddaljenost mladincev od centra tovarne. S tem v zvezi bi omenil tudi slabe zveze, saj se večina oddaljene mladine vozi na delo s kolosi. Velika objektivna težava jo v tem, da je večina mladine s podeželja, kjer opravlja v prostem času svoj drugi šiht - delo na polju. Vodstvo mladinske organizacije bo moralo vložiti mnogo napora, da bo to stanje popravilo, ker človek, ki je zaposlen v tovarni ne pripada njej samo osem ur temveč velikokrat mnogo več. Nekaj mladine na podeželju nam poberejo šo vaški aktivi tako, da je stanje še slabše..
Kot subjektivne težavo bi omenil slab kontakt mod mladino in vodstvom mladine. .Da bi to izboljšali bo treba preiti na organiziranje osnovnih enot mladine po SE. Prav tako bo nujno popraviti odnose z OOZK, oziroma z nekaterimi člani, ki kritizirajo mladino:, izdatne -pomoči mladim pa ne dajo. Dejstvo je, da ima vsak napake, vendar se te ne odpravljajo samo s kritiko. Prav tako bi bilo treba opozoriti na neaktivne mlade člane ZK.
Zelo dober odnos in kontakt pa je bil s sindikalno podružnico, upravo in s tov. direktorjem, katerim se TK zahvaljuje za pomoč in sodelovanje.
BRANE PRAPROTNIK
3
ZAGREBŠKI VELESEJEM
Po več letnem presledku jo naše podjetje letos spet razstavljalo na Zagrebškem velesejmu. Ob zaključku sejma lahko rečemo, da smo dosegli zastavljeni cilj, to je afirmirali smo svoje izdelke in dosegli konkretno realizacijo cca 60 milijonov. To je za naše pogoje pro daje zadovoljivo, saj predstavlja ta vsota skoraj polovico enomesečne realizacije. Posebno dobro smo prodajali kravate, ki so bilo izdelano v lepih desenih.
Na sejmu smo videli dosežke domače industrije, razstavljali pa so tudi mnogi inozemski proizvajalci. Poleg Jugoslavije so v Zagrebu razstavljale še; Sovjetska zveza, Indija, Irak, Izrael, Čohoslovaška, Poljska, Bolgarija, . Romunija, ZDA, Vzhodna in Zahodna Nemčija, Turčija, Italija, Avstrija itd..
Od domačih proizvajalcev frotirja sta razstavljali podjetji "Cveta Dabič" Titovo Užice in Bcogradski pamučni kombinat iz Zemuna. Njihovi vzorci frotirja daleč zaostajajo za našimi. Kljub temu nam na tržišču konkurirajo in to predvsem zaradi nizkih cen, čeprav je kvaliteta njihovih frotir izdelkov mnogo slabša od naših. V zagre bu smo^ lahko videli tudi indijski, poljski, turški in vzhodnonemški frotir. Najslabša je kvaliteta indijskega frotirja, turški jo lepih barv in značilnega turškega vzorca, medtem, ko je kvaliteta in barva nemškega in poljskega frotirja povprečna, čudno se mi zdi, da Češkoslovaška in Bolgarija, frotirja nista razstavljali, saj sta poleg Indije in Egipta glavni izvoznici frotirja v Jugoslavijo.
Od jugoslovanskih proizvajalcev kravat sta razstavljala
4
v Zagrebu še "Vis" Varaždin in "Lisca" Sevnica. Lahko se pohvalimo, da naši deseni ne zaostajajo za konkurenco ampak jo celo prekašajo. To pa nas ne sme uspavati, tako da ne bi še naprej izpopolnjevali tako de šenov kot. tudi kvaliteto.
Splošni vtisi s sejma so sledeči: Posebnost na Zagrebškem velesejmu je ameriški paviljon. Znano je, da je ameriška reklama ena od najbolj vzpopolnjenih na svetu in ta sistem se odraža tudi na zagrebški razstavi. Pričakovala sem, da bodo ZDA razstavljale nekaj kar si je vredno o-gledati. Kmalu pa sem lahko ugotovila, da razen prvega avtomobila in prve Fordove izvedbe avtomobila skoraj ni bilo videti drugega, kot slike ameriških mest in makete gradnjo avtocest. Ker ogledovanje sejma človeka utruja, sem preostali del ameriškega paviljona nameravala opustiti. To pa se mi ni posrečilo, za kar je poskrbel ameriški način reklame. Izhoda ni bilo prej, dokler nisem obhodila prav vsega ameriškega paviljona.
Ogleda vreden je bil tudi italijanski paviljon. Polog šivalnih strojev z dvomi glavami in drugih strojev, je Italija razstavljala zelo lepo tekstilne izdelke, sintetiko in predvsem pletenine. Lepo jo bila prikazana italijanska ladjedolniška industrija, saj že tri makete ladij kažejo na visoko stopnjo razvoja ladjedclniške industrijo.
Pri obiskovalcih je vzbujal veliko zanimanje češki paviljon, saj jo razstavljala češka precej blaga široke potrošnjo. Za nas so bile zanimive statve za tkanje sintetičnih tkanin na principu vodnega curka brez čolnička s 400 obrati na minuto, kar je približno trikrat več kot pri naših strojih. Zanimivo je, da te statvo povzročajo minimalni ropot. Best takih strojev namerava kupiti "Svila" Maribor za tkanje blaga za plašče iz sinteti-kc.
V sovjetskem paviljonu smo si lahko ogledali velik asortiment krzna, različne stroje itd.
Še naprej so se vrstili paviljon za paviljonom, toda preveč je bilo vtisov, da bi sc dalo vse opisati v kratkem članku.
SILVA DROBNIČ
5
POSLOVANJA BLAGAJNA SAMOPOMOČI
Na rednem letnem občnem zboru je bil izvoljen nov upravni odbor blagajne samopomoči. Blagajna je pričela poslovati po novem pravilniku„ Vsak član, ki pristopi mora vplačati 1.000.- din pristopnine. V odstopni izjavi se izjavi, koliko želi mesečno plačati v sklad blagajne.
V sklad se plačuje po 300.-, 500,- in 1.000.- din. Tisti ki plačujejo po najnižji tarifi imajo pravico do posojila 15.000.- din, drugi po 30.000.- din, tretji pa . 50.000,- din. Za najetje posojila mora vsak napisati prošnjo in to podpisano po dveh porokih. Obrazec prošnje se dobi pri blagajniku. Dokler član ne vrne posojila, ki ga je najel, ne more izstopiti iz članstva. Tisti člani, ki imajo večje vloge in bi hoteli te dvigniti iz blagajne, se ne morejo vpisati ponovno v članstvo pred potekom enega leta. Če blagajna ne bi tako poslovala, bi izgubila smisel vzajemnosti, ker bi se s tem vloge znatno zmanjšale. Če imajo posamezniki že večji naložek in ga želijo- dvigniti vsi, se o tem izreče občni zbor in blagajna začne z prihranki znova. Vsak član pa ima pravico, da vselej lahko dvigne svoje prihranke, toda izgubi s tem pravico do članstva za eno leto.
Ta sistem blagajne samopomoči se jo izkazal od njene ustanovitve to je od maja letos pa do avgusta kot silne koristen. V 4 mesecih je prihrankov že cca 462.000,-din. Saldo od prejšnjo blagajne je 597.838din, skupaj prihrankov 1,o59.938.- din. Posojilojemalcev je veliko, zlasti v času dopustov. V obtoku so vsa sredstva, ki so naložena. Prošenj jo preveč, denarja pa premalo in zato vsi prosilci v posameznih mesecih ne morejo priti na vrsto. V sili se zaprošeni zneski zmanjšajo tako, da dobi vsak nekaj. Vseh članov blagajne samopomoči je 174, posojila pa koristi 57 članov.
6
Ti podatki nazorno kažejo, da imajo vsi člani, ki skupno vlagajo svojo prihranke od tega veliko korist in si s tem medsebojno pomagajo„ Upravni odbor apelira na vse člane kolektiva, da se vključijo v članstvo. Blagajna bi tako imela več sredstev, ki jih bodo lahko vsi koristili, kajti denar se vedno rabi v sili, vsak pa potem ve, kje sc najde pomoč.
ALOJZ KONDA
REZULTAT ANKETE .TOPLE MALICE
Na račun toplega obroka in postrežbe je padla že marsikatera pikra beseda s strani abonentov, V preteklem razdobju topla malica ni bila nič kaj kvalitetna„ Ustna in telefonska opozorila kolektivu "Doma", da naj pripravljajo boljšo malico, niso vselej pomagala. Iz tega razloga je DS sprejel sklep, da naj bi se topla malica v bodoče pripravljala v tovarni Titan. Ta zamisel do sedaj še ni bila realizirana zato, ker bi moralo podjetje kupiti nov kotel, ki stane cca 1,5 milj ona, potrebno pa bi bilo še zadostiti zakonskim predpisom, ki pravijo, da podjetje ne sme pripravljati toplih malic za druga podjetja. To vprašanje bo težko rešiti dokler si podjetje ne bo zgradilo lastnega obrata družbeno prehrane, ali pa da bi se to rešilo v okviru mesta Kamnika, kot imajo to rešeno že drugi industrijski kraji.
Zadnji čas sc je topla malica sicer nekoliko izboljšala, vsled toga ker smo zavrnili 80 obrokov slabo pripravljene hrane. V obračunu za mesec avgust bodo enote, ki so bile prizadete, zlasti popoldanske izmene, dobile povrnjen denar za en obrok. Tudi izbira hladne malice se je
- 7 -
izboljšala, vendar se bo potrebno v bodoče tudi za to še bolj potruditi.
S preselitvijo obrata Šmarca se je število abonentov povečalo od 150 na 200 oseb.
Ker se je večkrat postavljalo vprašanje, kako abonenti in ostali delavci gledajo na koristnost toplega obroka je bila razpisana anketa in po vseh enotah razdeljeni anketni listi. Od 400 vročenih anketnih listov je bilo vrnjenih 250 kar pomeni, da je anketa uspela z 62 ^ odgovori. Na postavljena vprašanja so člani odgovarjali takole; tople malice se poslužuje povprečno 200 ljudi; za toplo malico se je izreklo 176 oseb, za hladno pa 62; za koristnost toplo malice sc je izreklo 197 oseb, 9 oseb pa je izjavilo, da jim topla malica nc koristi. Zjutraj ne zajtrkuje 163 oseb, dočim jih 55 zajtrkuje. Na vprašanje ali se naj topli obrok plačuje sproti ali iz OD je odgovorilo 159 oseb, da naj se plačuje iz OD in 46 oseb da naj plačuje vsak sam. Anketiranci priporočajo močnejšo hrano in več zelenjavo. Ti podatki nam jasno kažejo, da si delavci želijo tople malice in da jim je ta koristna. Zato bo potrebno v bodoče temu vprašanju posvetiti vso skrb ter stremeti za tem, da’ sc bo tople malice posluževalo čim večje število delavcev. S tem, da se bo vsak posluževal toplo malice bo edino koristil sebi, kajti urejena prehrana upiiva na večjo odpornost delavca, zmanjšuje obolenja, in veča storilnost pri delu, kar se bo obrestovalo vsem članom kolektiva v obliki večjega osebnega dohodka v zadovoljstvu in zdravju.
ALOJZ KONDA
Uvod v teden mladine Svilanita je bil izlet v Škufjo Loko, Kranj in Jezersko.
V nedeljo zjutraj (15.IX.) se nas je zbralo okrog 30 na avtobusni postaji, ostale udeležence pa smo pobirali spo torna tako, da nas je bilo na Duplici 36. Megla, ki nas je spremljala vso pot do Škofje Loke, nam jo vsiljevala misli o slabem vremenu. Ko smo po slabi uri vožnjo prišli v Škofjo Loko, smo se najprejo malo podprli v mlečni potem pa voljno; po skupinah smo so povspeli po mestu in si ogledali razne znamenitosti. Skoraj vsi smo se pov spoli do muzeja, ki pa je bil žal zaprt. Nekaj nas je odšlo na Krancl, ki je zelo lepa razgledna točka, vendar samo v lepem vremenu. Mi srno videli največ meglo.
Ko smo prispeli v Kranj, smo si hoteli na tekstilni šoli ogledati tekstilni muzej, vendar tudi s tem muzejem nismo imeli srečo. Muzej so namreč ravno preselili v nove prostore, ki pa še niso odprti za ogled. S Kokrške-ga mosta srno si ogledali kanjon Kokre, ki jo bil za nekatere celo majhna atrakcija. Potem smo šli naprej za nosom, ki nas jo pripeljal v kranjski muzej, ki je bil - sreča naša - odprt. Kljub temu pa nismo videli vsega, ker ga tudi selijo. Lahko bi rekli; preseljevanje muzejev. Ogledali smo si še stari del Kranja, grad Kissel-stein, del starega obzidja in Prešernov spomenik. Kur jo že Valvasor napisal, da se v Kranju popije dvakrat več vina kot vode, so si nekateri ogledali od blizu tudi sedanjo kranjsko restavracije, kjer sc to baje še danes dogaja. Po kosilu smo si ogledali še Trg Revolucije, zgradbo 0L0 in Prešernov grob, nakar smo zopet našli avtobus, ki nas jo prestavil v čisto drugačno okolje, med
- 9 -
planine, na Jezersko. Morala se je takoj po odhoda iz Kranja precej dvignila, saj se je začula p^sem mladine Svilanita . Ko smo prišli na Jezersko, nam je pogled obvisel na gorah, ki so bile v megli tako, da nam pogled pravzaprav ni obvisel na gorah, temveč na megli. Skupina vnetih tekstilcev je te gore na vsak način hotela videti in zato odšla na Češko kočo na Ravnah. Proti večeru se jim je želja le izpolnila, ker je mogla šla nekam drugam (ne vemo kam), gore pa so bile rdeče obarvane od zahajajočega sonca.
Druga skupina je medtem samevala ob jezeru in čakala na ples, ki ga pa ni hotelo biti, zakaj baje je bila sezona že končana. Zvečer smo sc zopet vsi skupaj odpeljali proti domu. Morala se je zopet povzpela za stopnico više, posebno pri nekaterih. V Cerkljah je bil šofer junak dneva, kor jo odkril ples, ki jo za nas trajal dve uri. Ta čas je bil seveda dobro izkoriščen, kor ni hotel nihče priti domov preveč spočit.
Kor nas je služba priganjala, smo se okrog 22 ure napotili domov, ter po poti ugotovili, da je izlet uspel kljub temu, da je organizacija šepala, ker so majhne skupine hodile preveč za svojimi nosovi namesto za tistim, ki je bil vodja poti.
Lc-ta bo moral biti drugič energičnojši in spretnejši, posebno pa bo moral dobro poznati pot izleta.
Izleta sta se udeležili tudi dve dekleti iz Skopja, ki sta bili evakuirani v Kamnik. Zato naj bo uspeh izleta ocenjen še z njuno izjavo - "Bilo je divno".
JOŽE SIMČIČ
1
-10-
\


"i
l_J
[...

I
POROČILO KADROVSKE SLUŽBE
Zaposlitev invalidov
S preselitvijo obrata Šmarce v novo tkalnico frotirja na Perovem in konfekcije v nove prostore se je izvršila tudi reorganizacija dela. Delovna mesta čistilk blaga so se prenesla iz EE 30 v EE 13 s tem, da je bil ustanovljen samostojen oddelek čistilnice blaga. S tem v zvezi pa je nastalo vprašanje zaposlitve invalidov, ker je reorganizacija zahtevala delo v dveh izmenah.
0 tem je razpravljal tudi strokovni kolegij podjetja, ki jo zastopal predpisani rod dela y podjetju, vendar se je vprašanje rešilo na ta način, da se jo z neznatno spremembo razmestitve delovnih most postavila v čistilnico še ena miza' za tiste invalide, ki jim nikakor ni mogoče delati v dve izmeni.
Po dokončni ureditvi dela bo potrebno ponovno popisati delovna mesta, kjer bi lahko zaposlili invalide.
Personalne spremembe;
Z ozirom na reorganizacijo tehnične službe in uvedbo novih delovnih mest jo bil s sklepom Upravnega odbora postavljen na delovno mesto ŠEFA PROIZVODNJE tov. JENKO MATIJA, za ŠEFA TEHNIČNE SLUŽBE pa tov. ing.K ODELA VIDA.
Na novo so bili sprejeti;
Ing. RIBAŠ Slavko, na delovnem mestu vodje proučevanja dela,
- 4-4. -
Ing. ZALAR Alojzija, na delovno mesto vodje laboratorija.
Za delovno mesto vodje oplemenitilnice je bil sprejet tov. PRSSINGSR Bernard, tov. LAP Mihael na delovno mesto normirca, v prodajni oddelek pa tov.
L L S K 0 V L C Janez.
Po končani učni dobi je tov. J .3 H A S Peter uspešno opravil zaključni izpit za kvalificiranega strojnega ključavničarja. ČBSTITAMO!
Na prosto delovno mesto kurjača je bil sprejet kvalificiran kovač tov. KNAVS Alojz pod pogojem, da po dveh letih priučovanja na tem delovnem mestu opravi izpit za kvalificiranega kurjača.
V začasno delovno razmerje smo sprejeli tov. ŽAGAR Pavlo, ki bo nadomestovala administratorko v nabavni službi.
Iz podjetja sta sporazumno odšli tov. KOCIPER Marija, tkalka iz 3E 30 zaradi bolezni in tov. ZLATNAR Marija, tkalka iz EE 20 zaradi družinskih razmer.
Poročili so se;
iz EE 10 BREZNIK Frančiška, por. KOROŠEC iz EE	13	KOŠIR	Marija, por. ŠUŠTAR
iz EE	30	JENKO	Emil,
iz EE	50	N 0 G R A	Š S K Ivan,
iz EE	60	KR A M A	R Stanko.
Vsem želimo mnogo srečo na novi živijenski poti.
DANICA MIŠIČ
12
NOVICE...
- Preselitev obrata Šmarca se jo v tem mesecu končala. Vsi stroji so bili preseljeni v nove prostore na Perovem do predvidenega roka, to je 20. septembra. Poseben problem je bila preselitev avtokopserja - votkovno previjal nega stroja, za kar smo iskali strokovnjaka od firme Scblafhorst, vendar se zaradi previsokih stroškov nismo odločili za tg. Preselitev tega stroja je trajala neprekinjeno od 18 v soboto do 22 " v nedeljo. Vsi sodelavci, ki so sodelovali pri prestavljanju stroja zaslužijo priznanje za res požrtvovalno delo. Stroj po preselitvi v rodu deluje.
Dočakali smo tudi čas, ko se bo pričela preselitev konfekcije in skladišča v nove prostore. Selitev se je izvršila 28. in 29. 9. 1963.
Rekonstrukcija parnega kotla, kateremu sc jo prigradil ekran in montirala premična rešetka jo končana. S tem sc bo povečalo izkoriščanje premoga in kapaciteta pare se bo dvignila, za cca, 70 7&, tako da bomo lahko krili lastne potrebe in porabo pare Živilsko industrije.
Selitev strojev EE 10 v nove prostore so jo končala v mesecu septembru. V sedanjih prostorih bo urejena pre-vijalnica.za križne navitke in medfazno skladišče preje.
Dobili smo dovoljenje za uvoz frotir strojev iz Italije, s čemer nam je zagotovljena nabava strojev.
Informirani smo, da se gradi v Makedoniji v kraju Delče-vo nova tkalnica z kapaciteto 64 tkalskih strojev za fro tir. Stroje imajo že naročene pri italjanski firmi Giani Ta novica nas je presenetila in moramo iz tega razloga
- -ir j
vložiti vso napore za čim boljše desene in kvaliteto frotirja, da obdržimo renome najboljših proizvajalcev frotirja.
MATIJA JENKO
POTEK TEKMOVANJA NA ČAST PRAZNIKA PODJETJA
Ze v prvem tednu tekmovanja med EE na čast praznika podjetja je opaziti, da so posamezne SE resno pristopile k tekmovanju in dosegle zadovoljive rezultate, ki so jih v naslednjem tednu tekmovanja od 8 - 14. 9« še povečale.
Dosedaj je na prvem mestu EE 13 konfekcija, ki je dosegla v prostovolnem delu 44 %, v čistoči in disciplini ima doseženih 56 točk od 60 možnih. V čistoči in disciplini se ji je pridružila še SE 20 Mekinje isto z 56 točkami, dočim se v prostovolnem delu še ni odzvala, isto drži za EE 40 v pogledu prostovolnega dela, v čistoči in disciplini pa je dosegla 36 točk.
Rezultati ostalih EE pa so do 14. 9- naslednji:
ES 10 v prostovolnem delu 31 1°, v čistoči in disc. 48 točk EE 60	*	"	"	38 /ž,	"	"	11	"
EE 30	"	"2,2 io	"	"	25	"
Komisija za tekmovanje 1 krat tedensko pregleduje prostore ekonomskih in obračunskih enot in takoj ugotavlja rezultate v redu in čistoči ter jih sproti točkuje.
Vratarji so zadolženi, da javljajo vse zamude in privatne in privatno izhode iz podjetja.
Tekmovanje v čistoči in disciplini se vrši skupno in se prikazuje skupno na grafikonih v doseženih točkah.
** *
■t1«
Največ točk v čistoči je možnih 30 na teden, od teh se odbijejo zamude in privatni izostanki po naslednjem ključu, ki bazira na številu ljudi po spisku dotične enote.
ES	20	1,5 zamud	1	točka
SE	30	5	1	II
SE	10	1,5	1	II
EE	50	1	1	II
EE	40	1 "	1	II
EE	60	2,5	1	n
EE	13	2 "	1	n
Komisija ugotavlja pri svojih obhodih v pregledovanju čistoče v posameznih enotah, da še ni na vseh mestih reda in ustrezne čistoče. Res je, da se med delom ne da držati čistoča na nekem visokem nivoju. Komisija je to upoštevala, kar se pa nereda tiče in razmetanih predmetov je komisija mnenja, da delo lepše, učinkovitejše poteka tam, kjer je ohranjen red.
Glede reda in čistoče je na prvem mestu ZE 20 Mekinje in SE 13 konfekcija. Učinek tekmovanja pa ovirajo izostanki in zamude, ki so bile precej občutne. Da bo tekmovalcem pregled jasen posredujemo naslednji prikaz:
Ekonomska <	snota	20	30	10	50	40	60	13
čistoča od	1. - 7. 9.	28	25	23	20	19	26	30
Disciplina	- točk	-	5	-	4	2	12	4
Čistoča in	disciplina	28	20	23	16	17	14	26
Čistoča od	8 - 15. 9.	29	25	25	22	23	27	30
Disciplina	- točk	1	20	-	8	4	30	-
Čistoča in	disciplina	56	25	48	30	36	11	56
Iz gornjih	pokazateljev	j-e	razvidno		, da	so	ovira	pri
seganju točk v čistoči razni izostanki in zamude, ki se krepko odražajo v posameznih enotah, predvsem v JE 50 in OE 60. Za začetek tekmovanja so gornji rezultati zadovoljivi. Tekmovanje traja do 15. 10. in bodo lahko ob zaključku tekmovanja rezultati tekmovanja povsem drugačni. Možno je, da bodo tisti, ki so danes na lestvici zadnji ob zaključku med prvimi.
Komisija se bo prizadevala, da bo objektivno ocenjevala
- 15
rezultate, da bo onota, ki bo imela na zaključku najboljše rezultate tudi opravičena do nagrade, ki bo sledila.
V preteklem mesecu smo imeli športniki sindikalne podružnice dve tradicionalni športni srečanji. Dne 12. septembra je bilo v Jaršah tekmovanje med štirimi tekstilnimi podjetji Induplati Jarše, Tovarna dekorativnih tkanin, Motvoz in platno Grosuplje in Svilanit, Kamnik. Tekmovanje se je vršilo v večih panogah - odbojka, namizni tenis, streljanje in kegljanje. V skupni oceni je naša-e-kipa zasedla drugo mesto. Od vseh so se kegljači in strelci najbolj izkazali.
Ponovno srečanje z športniki tekstilne tovarno iz Metke je bilo 20. septembra v Colju. Tekmovanje se je tokrat prvič vršilo za prehodni pokal in to v odbojki, streljanju (moški, ženske) in namiznem tenisu. Zmagali so le odbojkaši. V skupni oceni so bili športniki iz Metke boljši z minimalno razliko štirih točk, vslod česar jo ostal pokal v Colju. Za isti prehodni pokal bodo še tri srečanja. Moštvo, ki bo nabralo v vseh štirih srečanjih največ točk, dobi pokal v trajno last. Upamo, da bomo imeli športniki Svilanita v bodočo več športno srečo in osvojili prehodni pokal. Naslednje srečanje bo 18. oktobra v Svilanitu v okviru športnih tekmovanj v čast tovarniškega praznika.
Dne 16. IX. 1963. je bilo mladinsko strelsko prvenstvo poedincev podjetja Svilanit v počastitev tovarniškega praznika. Streljale so mladinke in mladinci na 300 možnih
STANKO KRAMAR
ŠPORT
Strelstvo
G
krogov .
REZULTATIs
Mladinke ž
1.	Breznik Olga
2.	Florin Marija
3.	Balantič Marija
Mladinci;
1.	Simčič Jože
2.	Benko Bogo
3.	Gladek Marjan
4.	Šmidovnik Anton
227 krogov 221 "
218 "
2o9 krogov 2o6	"
19o
183
MARJAN REPIČ
L
-.;
- : .
l
-rT '
_. A —
11
II
I

V.'."""..E
......•Ul!a
II.

! I
RAZPIS
Bližamo sc koncu lota in Kamniški tekstilec bo stopil v tretje leto svojega življenja.
Prav jo, da. mu damo novo obleko našemu listu, saj smo se ga gotovo že naveličali gledati vedno v isti opremi.
Uredniški odbor jo sklenil zato, da razpiše natečaj za osnutek novih platnic.
Na natečaju lahko sodeluje vsak član našega kolektiva. Nečlani se pri natečaju ne bodo upoštevali.
Osnutek je poslati uredništvu v zaprti kuverti. Posebej mora biti k osnutku priložena zapečatena kuverta, v ka-
- -W -
teri naj bo naslov udeleženega natečaja. Na tej kuverti pa mora biti označena šifra, pod katero je osnutek poslan uredništvu,. ker je natečaj anonimen. Uredništvo bo imenovalo posebno komisijo, ki bo izbrala najboljši osnutek za platnice. Poleg tega pa bo podelila nagrado še dvema osnutkoma.
Nagrade so s
I.	5.000.-	din
II.	3.000.-	"
III.	2.000.-	"
S podelitvijo nagrade si uredništvo pridobi pravico, da uporabi nagrajene osnutke.
Pri izdelavi osnutka je treba upoštevati sledeče;
1.	Napis; Kamniški tekstilec, glasilo delovnega kolekti-
va tekstilne tovarne Svilanit, Kamnik, letnik III.
2.	Novi zaščitni znak podjetja
3.	Osnutek naj da poudarek, da je naše podjetje v Kamniku in da je tekstilna tovarna.
Rok za dostavo osnutkov je 19. 10. 1963.
UREDNIŠTVO
- Ib -
IZID ŽREBANJA NAGRiiDNIH UGANK IZ ŠTEVILKE 8.
Uredniški odbor jo prejel to pot 17 rešitev. Najprej so bile pregledane vso rešitve in izbrane tiste rešitve, ki so dosegle najvišje število točk.
1U točk je doseglo 8 ugankarjev.
Izmed izbranih je na običajni način izbra.1 žreb tele dobitnike;
I.	nagrada Hribar Anton, adjustirnica
II.	nagrada Deu Nastja
III.	nagrada Robežnik Nada.
ČESTITAMO!
To pot ni nagradnih ugank, ker bo v kratkem izšla nova številka na čast našega praznika. Zato bomo za to priliko razpisali več nagrad. Torej ugankarji potrpite do našega praznika.
REŠITVE NAGRADNIH UGANK;
Križanka;
Vodoravno; 1. Keops, 6. Posest, 12. Kantata, 14. Rialto, 15. An, 16. 0range, 18. Torr, 19. Skok, 21. Tartar, 23. Ub, 24. Tatari, 26. Medalja, 28. Anorak, 29. Papua.
Rebus;
Velikan.
Uganka;
Nobeden - ker osel je osel.
19
RAZPIS
za izdelavo osnutka za napisno tablo - KAŽIPOT
Podjetje ima namen postaviti na križišču Ljubljanske in Kovinarske ceste v Kamniku napisno tablo - kažipot. V ta namen razpisuje natečaj za izdelavo osnutka*
Osnutek mora vsebovati s
1.	Naziv firme
2.	Zaščitni znak
Paziti je treba pri izbiri barv, da ne bodo identične prometnim znakom.
Najboljši osnutki bodo nagrajeni?
I.	nagrada	5.000.- din
II.	nagrada	3.000.-	i!
III.	nagrada	2.000.-	"
Podjetje si pridržuje pravico,	da uporabi nagrajene
osnutke v svoje namene.
Rok za dostavo osnutka je 31. 10. 1963.
Ostali pogoji natečaja so enaki kot v natečaju za osnutke platnic.
Na natečaju smejo sodelovati le člani kolektiva.
L'0 -
VSEBINA;
str.
Teden mladine Svilanita 1 Zagrebški velesejem 3 Poslovanje blagajne samopomoči 5 Rezultat ankete tople malice 6 Mladi na izletu 8 Poročilo kadrovske službe 10 Novice 12 Potek tekmovanja na čast praznika 13 Šport 15 Razpis natečaja za osnutek platnic 16 Izid žrebanja nagradnih ugank 18
Razpis za izdelavo osnutka za napisno tablo 19
KAMNIŠKI TEKSTILEC, štev. 8, letnik II. - 1963. Uredil uredniški odbor; KONDA Alojz, BeRNOT Vinko, REPIČ Marjan, JENKO Matija, PRAPROTNIK Brane,
PEČEVNIK Peter, MIŠIČ Danica, BENKO Janez.
♦
Glavni in odgovorni urednik: KONDA Alojz Strojepiska: HRIBAR Agica Razmnožil: HRIBAR Anton