Dopisi.
Iz Primorja 14. sept. (^Cast, komur čast! — Konec.) Poddružnica s. Matej iste kastavske župe si je oni čas napravila svoje pokopališče; zato tudi ta gospod počne gospodarom govoriti, da bi za-nje jako dobro bilo, ako bi se tudi oni svoje lastno pokopališče napravili, ker je mnogim težko i pri najamnih boleznih nevarno, po poldrugo uro daleč nositi mrliče pozgorom v Kastav. Malo po malo pridobi on veči del gospodarjev za to misel, i počne pisevati za to reč na dotične oblasti; na nekih mestih naleti sicer na soprotiv-ščine, keh neprestrašivši se modro vse premaga i za-dobi zato potrebno dozvoljo, ter vzemši vso skrb na-se prime se dela. Ali tu je bilo dela! Koliko potrpežljivosti je moral gospod tukaj imeti, da jo je tudi drugim vdahnjeval, da se je delo srečno dokončalo. Pri tem zbudi ta vrli duhovnik ljudem pobožno misel, da bi na pokopališči pozidali cirkvico s. Roka, Bogu na zavet (votum), ker so bili ob časih kolere večidel obvarvani od te strašne kuge. Tudi to doseže, i ti dobri ljudje vzidajo na sredi visokega podzidja lepo cirkvico, i postavijo na eno stran žagrad a na drugo mrličnico. — Vsakoletna najemnina za duhovnikov stan i šolo je znašala še precej nad 100 gold., ko je plačevala nekoliko cesarska blagajna, a drugo poddružnica sama; pri vsem tem je bilo vse tesno posebno šola za mnogobrojne otroke; zato počne neutrudljivi gosp. Jože gospodarom govoriti: kako bi bilo koristno i lepo, ako bi Rukavac imel za duhovnika i za šolo svojo lastno hišo i šterno pole same cirkve na lepem griči, od kodi se vidi deleč i široko okolo po Kastalščini, na Reko, more, karnarske *) otoke itd. Tudi tukaj se gospodarji njegovemu presvedočljivemu govora udajo. Ali zato je bilo še več skrbi i pisarije treba, da se je dobilo od predpostavljenih oblasti potrebno privoljenje.   To se je po
*) Bral sem v nekih starih pismih:  karnarski o toči, mesto kvarnarski; morda bolje, ker kar je kam-en.
navadi dolgo vleklo. Koliko gostoljubnosti je bilo tukaj treba pri mnogih razvodih (komisijah). Pri tem velikem početku mu je največ pomagal vrli duhovnik gosp. A n-drej M ar o t, takratni glavar velike občine kastavske, pod ktero tudi Rukavac spada, počenši zidanje te hiše na svojo odgovornost, ki je tudi vso občino nasvetoval, da privoli za to delo 1000 gold. iz občinske blagajne. A gosp. Janec je prevzel vso skrb računstva in nadzorstva na-se, i ko se je zidanje vže počelo, znal je on osebno pri c. kr. namestništvu v Trstu toliko opraviti, da je dobil iz cesarske blagajne skoraj celo glavnico na obresti, s kterimi je ona vsakoletni del najemnine plačevala; a drugo so kmetje po zmožnosti trojno raz-redjeni skladali; ter so si vzidali tako hišo za dva duhovnika i šolo vse pod jedno streho, i k temu še veliko šterno, da je v tej vladikovini malo takih. Polovico so izdelali pred dvema letoma, a drugo polovico pa iz-deljujejo letos nadjajoč se, da jim pride še en duhovni pomočnik, kir enemu samemu bilo bi preveč preskrb-Ijevati 2200 duš v duhovnih potrebah i podučevati skupaj trirazredno šolo z blizo 100 otroci, kar je gosp. Jože 18 let izvrstno sam opravljal. — Te redke mnogoletne zasluge so više oblasti oznanile presvitlej ce-sarskej kroni, a presvitli cesar so na to 25. februarja t. 1. temu gospodu podelili zlati križ s krono za zasluge, ki mu je bil letos na velikonočni torek po sv. maši pred cirkvo od pl. gosp. Clesiusa, okrajnega predstojnika iz Voloskega, z vrlim slovanskim nagovorom i zahvalnim lepim odgovorom pred mnogim ljudstvom očitno pripel. A zatim je mnogočastni proslav-lienik, kega gostoljubnost je vže tako občenito znana, dal v novej hiši veleslaven obed, na kterega je bilo povabljenih 40 oseb, kade so se lepo v domačem jeziku vrle zdravice od počaščenega gosp. Janca govorile i napijale našemu cesarju, trstjanskemu vladiki itd. Ce-kaje pol leta, da bi ki izvrsten perušič*) svetu narisal redke i velike zasluge tega od samega cesarja tako jako proslavljenega gospoda, a nič ne pričakavši se je pridrznilv načrtati jih eno malo                     N i č e v i č.
Iz Zaline 15. sept. Jož. Je.. om. — Dovolite mi, ljube „Novice", da Vam iz naše doline kaj pišem in Vam veselje, težave in nadloge naše okolice razodenem. Po pravici moramo reči in se veseliti, da se je pri nas letina, hvala Bogu, prav dobro obnesla; sena in druge klaje so ljudje veliko nakosili, žita obilo pridelali , samo podzemljice (krompir) so začele zeI6 gnjiti; sadja, kjer imajo drevja, bodo dosti natresli; vendar bi pa bili, posebno po dveh najboljših vaseh, še veliko več pridelali, ako bi jim ne bili cestarji spomlad veliko lepe pšenice, rži itd. brez usmiljenja pokončali. To pa se je tako-le zgodilo: nova velika cesta od Krke se tudi po naši fari vleče in ker so spomlad cesto merili in nekoliko kopali, pokončali so ubogemu kmetu prav veliko setve. Res milo je bilo gledati, kako je ubogi kmetic na svoj trud se žalostno oziral; ko je videl, da mu pridelke njegovega potu vničujejo. Ko nam je bilo kmetom vse poškodovano, so nehali cesto delati, in zdaj zopet vse prazno stoji. Ali se ne pravi to kmeta očitno dreti? Ali ni bilo mogoče nazaj iti in cesto po tistih grdih kokavah popravljati toliko časa, da bi bil kmet svojo žito spravil, potem pa naprej delati. Pa saj lahko tako delamo, ker imamo denarja na kupe ?! Že tri mesece je tukaj en gospod, ki mu pravijo cestni šribar, brez dela svojo plačo dobiva. Ubogi učitelj se je pa moral leto in dan z otroci trpinčiti, da bi svoje krvavo zaslužene solde čez leto enkrat prejel; al za to pa ni denarja. Bog daj učiteljem bolje čase!
*) Stari ljudje okoli Pazina govore: perusic za nemški P in-sel: peruSid, peruh, pero rr penna, ital. pennello, nemški Pinsel.
322
323
Na Vrhpolji pri Vipavi 15. sept. J. P. — Poverite „Novice" svetu, da grozdje letos po Vipavi ni ne tolikanj bolno, kakor se po svetu govori. Nahaja se sicer grozdna bolezen, pa ne tako silna. Najmanj te nadloge se pa vidi pri Vrhpolji, Budanjah in okoli vipavskega trga. Po vsem Vipavskem bode vinska letina dobra, Vrhpoljci, Budanci in Tržani pa bodo najboljo imeli. Kapljica bo letos kaj dobra, ker letošnje leto je trti veliko ugodniše memo lanskega bilo, in s trgatvo se ne bomo prenaglili tako, da letos bo mošt prav okusen in močan; zato se pa tudi bojimo, da ne bi letos pijanci prevečkrat krvavih nosov kazali. Tedaj Gorenci! le v Vipavo po mošt; najniža cena utegne biti pri Vrhpolji, Trgu in tudi Budanjah.
li Ljubljane. Zadnje „Novice" so naznanile ukaz vis. c. k. pravosodnega ministerstva do kranjskih sod-nij o rabi slovenskega jezika pri sodnijah; danes so v stanu razglasiti pismo si. c. k. kranjskega predsedstva do c. k. okrajnih predstojnikov (političnih uradov) od 20. septembra. Tako-le se glasi: „Zapazilo se je in posebno iz časnikov raz videlo, da se različno umejo in obračajo ukazi, ktere je vlada v novejšem času dala zarad rabe slovenskega jezika v cesarskih uradnijah. Načela, ki jih je v tem obziru izreklo mi-nisterstvo notranjih zadev in deželno predsedstvo razglasilo 10. marca in 23. avgusta t. L št. 716 in 2229, kakor tudi pravosodno ministerstvo z ukazom od 5. septembra t. 1. št. 8636 in 9396, so ravno ista in zahtevajo enako rabo. Ta nečela se na eni strani naslanjajo na ravnopravnost pred postavo, ktera je zagotovljena vsem državljanom ktere koli narodnosti, in je umeti tudi o rabi materinega jezika, na eni strani pa na vladino korist in na pravične zahteve prebivalcev, da se ž njimi kar najbolj mogoče zagotovi varnost in na-glost uradnega občevanja z ljudstvom. Iz teh načel se na eni strani izhaja, da ni le pripuščeno, pismeno in ustmeno občevati v slovenskem jeziku, ampak da je to uradom (cesarskimgosposkam) živa dolžnost zlasti v povabilih, v odpisih vsake vrste in v vseh primerljejih z ljudmi, ki so zmožni le tega jezika, na eni strani pa je to tudi meja, ktera se sme prestopiti le tedaj, kadar se more laže in hitrejše uradovati. Tudi političnim uradom tedaj velja način, sodnijam nakazan po ukazu vis. c. k. pravosodnega ministerstva, da se mora to, kar govorijo ljudje v slovenskem jeziku, v tem jeziku ne le poslušati, ampak tudi zapisovati v zapisnik. Samo po sebi se tudi ume, da se ne sme na to še le čakati, da bi ljudje zahtevali slovensko pisanje; saj to zahteva stvar sama ob sebi, kadar so namreč ljudje dostojno zmožni, le v materinem jeziku povedati to, kar povedati imajo. Ker gre pred vsem za to, da so ljudje popolnoma prepričani o tem, da se je njihova beseda zapisala prav tako, kakor so jo povedali, zato morajo ti zapiski pisani biti v jeziku lahko umevnem in ne smejo sile delati navadnim izrazom kmetiškega ljudstva. Na to pisanje „bolj po domače" je pa zlasti paziti tako dolgo, dokler se ljudstvo ne privadi znanstvenega in opravilnega jezika, ki se je v novejših časih tako naglo izo-likal po gorečem in vse hvale vrednem prizadevanji slovenskih jezikoslovcev. Ta očitni napredek slovenskega jezika kaže, da se v uradih sčasoma še v obširnejšem obsegu vpelje njegova raba; kajti kadar se bode dalo umevno in naglo obravnavati v njem, do česar ima ljudstvo prvo pravico, gotovo ne bode nobenega vzroka več, da bi se ga ogibali tudi v uradnem dopisovanji (v korespondencijah gosposk med seboj). Iz tega pa vsem uradnikom c. kr. okrajnih gosposk kranjske dežele izhaja naravna naloga vednega in krepkega napredovanja v  slovenskem pismu  in govoru,   o
čemur se da pričakovati najboljši vspeh, da se v okom pride vsem pravičnim pritožbam, in ta dobri vspeh se pričakuje tem bolj, ker je znanje slo-venskegajezika bil pogoj, s kterim so se oddajale službe pri teh uradnijah."                       C o n r a d 1/r.
To je zopet en korak naprej o ravnopravnosti slovenskega jezika, ki je materin jezik našemu narodu. Gospod deželni glavar govori v tem pismu jasno in določno; ne ene ovinkaste, previte in pristavkaste besede ni vmes, kakor je bila navada poprej. Odkritosrčno je spodbita tudi tista napačna misel, kakor da bi človek, ki ume le svoj materni jezik, še le prositi ali zahtevati moral, da se mu piše po slovenski. Ker pa dandanes ni to zadosti, da le gospodje v kan-celijah dobijo ukaze, kako naj ravnajo, ampak je treba, da tudi narod naš vL, kaj more zahtevati od uradnij, zato nam je prilika ljuba, da moremo bralcem svojim od besede do besede naznaniti ukaz slavnega c. kr. deželnega predsedstva. Zdaj veste, kaj morete zahtevati. Ako se ne bi zgodilo, sklicujte se spodobno na ukaz od 20. septembra t. L, ki nosi številko 2450, in dati se vam mora, kar je pravica vaša.
—  3. dne t. m. so se v Kranji delile cesarske premije pridnim živinorejcem. Pripeljali so 14 žebet-nih kobil in 15 triletnih žebic, 8 pa žebcev. Dobili so premije in svetinje za žebetne kobile ti-le: Luka Zupan iz Prebačovega 10 cekinov, Jože Škofi c iz Mengša 7 cek., France Molj iz Vogelj 7 cek., Jožef Božič iz Nove vasi 4 cek., — za triletne ž e-bice: Lorenc Zakovšek iz Sinje gorice 8 cek., Jožef Okorn iz Zamosteca6 cek., LorencBorstar iz Suhe 6 cek., Juri Krašovec iz Šmartna pri Kranji 3 cek., Anton Prijatel iz Rakovnika 3 cek., Valentin Kurent iz rrevoj 3 cek. — Prvikrat letos so se delile premije za žebce težkega pincgavskega plemena, in dobila sta po 150 gld. Jožef Štempihar iz Vrhpolja in Lorenc Vovk iz Črnivca, Jože Vovk iz Vrbe in Matevž Rozman iz spodnjega Otoka pa vsak po 100 gold. — Drugikrat bomo več govorili o teh novih velicih premijah.
—  (Slovenske Matice odbori bode 3. oktobra t. 1. ob 5. uri popoldne v mestni dvorani imel VIII. sejo, v kteri bode ta-le vrsta razgovorov:
1. Bral in potrdil se bode zapisnik VIL odborove seje in zapisnik III. občnega zbora. 2. Poročilo o vo-litvi novih odbornikov. 3. Poročilo o računu, ki je bil podan III. občnemu zboru. 4. Tajnikovo poročilo o važnejših stvareh. 5. Volil se bode prvosednik, njegova dva namestnika, blagajnik in pregledovalec društvenih računov po M. pr. §. 15. in dva ključarja §. 21. M. pr. 6. Razgovor o tajništveni nagradi za preteklo leto (glej dotični sklep v poročilu o V. seji) in kako bode s tajništvom za prihodnje leto. 7. Gr. Anton Klodič, bivši gimn. profesor na laški gimnaziji v Trstu, obeta rokopis, „g r š k a slovnica" v slovenskem j eziku, ako j e Matice volja, sprejeti ga. 8. Gr. B. Raic predlaga: „Naj se darilo, ki se je njemu prisodilo za spise, v koledarji natisnjene, na polovico daruje za Krempeljnov spominek in svečanost, na polovico pa za „koledarje", kteri naj se pošljejo omikanejšim Prekmurcem; ali pa naj se razpiše darilo za kak poveči znanstveni sestavek, ali pa za glediščno igro, n. pr.: „Prisego koroškega vojvode" na kamnenem prestolu pod Karnutogradom, h čemur bi pa menda treba bilo priložiti še kakih 20 gld." Glej „Novice" na 287. str. t. L 9. Posameznih odbornikov nasvetje. Uljudno ste prošeni, da pridete k tej seji. Ako ne bi mogli priti, pa pismeno oznanite odboru, kteri gospodje naj se izmed odbornikov po Vaših mislih izbero za prvosednika, njegova dva namestnika,
za blagajnika, pregledovalca društvenih računov in za dva ključarja. Odborniki pašo ti-le: a) ljubljanski: Gg. 1. Dr. J. Bleiweis; 2. A. baron Cojz; 3. Dr. E. H. Costa; 4. L. Jeran; 5. A. Kos; 6. F. Kozler; 7. A. Lčsar; 8. Fr. Levstik; 9. J. Marn; 10. dr. J. Pogačar; 11. J. Praprotnik; 12. L. Svetec; 13. J. Šolar; 14. Dr.. L. Toman; 15. J. Vavru; 16. J. Vilhar; 17. L. Vončina; 18. Dr. Jern. Zupanec. — b) v nanj i: Gg. J. grof Barbo; 2. Fr. Cegnar; 3. M. Cigale; 4. A. Črne; 5. Dr. Ferd. Dominkuš; 6. And. Einspieler; 7. Fr. Erjavec; 8. A. vitez Gariboldi; 9. J. Gorup; 10. J. Grabrijan; 11. A. Janežič; 12. Dr. Stef. Kočevar; 13. M. Majar; 14. B. Raič; 15. Dr. R. Razlag; 16. Dr. J. Srnec; 17. Drag. Šavperl; 18. Drag. Trstenjak;
19.  Dr. J. Ulaga; 20. Dr. A. Vojska; 21. Dr. J. Voš-njak; 22. Andr. Winkler.
Iz  slovenske Matice  odbora v Lj ubljani
20.  septembra 1867.
Anton Kos, 2. predsedn. namestnik. Anton L 6 s a r, odbornik in tajnik.
— (Iz deželnega odbora). Odbor odloči, da se za občino (srenjo) Dobrunje voli nov župan, ker je dozdanji, gosp. J. Babnik, zavoljo bolehnosti z dovoljenjem občinskega odbora odvezan županovanja. — Prošnje nekterih občin, da bi se stroški za ozdravljanje bolnikov v malih bolnišnicah poplačali iz deželnega zaklada, se zato niso mogle vslišati, ker po c. k. postavi od 1856. leta se plačujejo stroški za bolnike iz deželnega zaklada le takrat, kadar je bolnik v veliki bolnišnici, ktera je od vlade priznana za javno bolnišnico. — Odbor hvaležno sprejme ponudbo kneza J. Schonburg-a, lastnika šneperske grajščine, da hoče učilnice za gozdnarstvo na svojem posestvu brez plačila osnovati, samo da se učencem hrana plača. — Deželni odbor je pogostoma v veliki zadregi s takimi revnimi ljudmi, ki jih nočejo v bolnišnicah zato, ker njihova bolezen ni ozdravljiva, lastnega doma ali svojih ljudi pa tudi nimajo , ki bi jih vzeli, in soseska, ki jih po postavi živiti mora, tudi sama nima prostora in premoženja; deželni odbor čuti po tem takem živo potrebo posebnih hiš za hiravce (Siechenhaus) po deželi. Dr. Bleiweis je prevzel nalogo, da o tej zadevi kaj nasvetuje. — Občina v Želi ml j ah želi poduka, kaj je postava o tem, da se vzamejo najdenci (nezakonski otroci) iz najdenišnice ljubljanske v rejo na deželo, ter misli, da se vodstvo te hiše ne ravna vselej postavno. Odbor je sklenil zaželeni poduk dati soseski in razglasiti poduk vsem občinam o tej zadevi. Postava je, da župan in faj-moster takim ljudem, ki hočejo otroka vzeti v rejo, dasta spričalo, da so pošteni in zmožni vzeti v rejo; ako se pa ta dva branita spričalo tako dati, ga sme dati tudi c. kr. okrajna gosposka. Da pridejo ti otroci iz ljubljanske najdenišnice (Findelhaus), je treba prvič zato, da se deželi (to je, tistim, ki davke plačujejo, ker iz davkov se nabira deželni zaklad) z lajšaj o veči stroški, ki jih prizadeva izreja otrok v tej hiši, drugič pa zato, ker za veliko množico tacih otrok ta hiša nima prostora in se kužne bolezni vnemajo, ako je prevelika gnječa v tej hiši. Strah, da soseska, kamor je tak otrok vzet bil, ga mora po preteklih 10 letih rediti, je pa prazen strah, ker domovinska postava od 1863. leta takega otroka le tisti soseski naklada, kjer je mati njegova doma. — Odbor bo predlagal prihodnjemu deželnemu zboru, da se poviša tarifa za sprejem v bolnišnico in porodnišnico ljubljansko.
— (šole ljubljanske) gimnazijske, realne, c. k. normalke (v kterih drugi oddelek pri vsakem razredu začasno še ostane), glavne mestne in nunske se pričn6 1. dne oktobra s slovesno sv. mašo. Oglasovanje za normalko je 27., 28. in 30. dne t. m., in za mestno 28. in 30. dne t. m. Oglasovanje za bogoslovske šole je 7., pričetek učenja pa 8. dan oktobra.
— Gospod Janko Pajk, profesor gimnazije Kranjske, je imenovan za profesorja na gimnazijo v Maribor.
324