Poročilo predsednika društva Spoštovani zbor, Mesec manj kot dve leti je od zadnjega občnega zbora. Danes, v mesecu Listognovu (po Loškem rokopisu), je 32. redni občni zbor od ustanovitve našega Muzejskega društva in hkrati jubilejni zbor ob šestdesetletnici delovanja. V preteklem dveletnem obdobju, ko smo imeli devetnajst rednih sej izvršnega odbora, smo si prizadevali biti uspešni pri muzealskem delovanju in skrbi za našo kulturnozgodovinsko dediščino. Marsikaj smo storili in predlagali, marsikje smo sodelovali in o marsičem odločali. Venomer brez strankarskega zakulisja, a le z dobro voljo, razumevanjem in strokovnostjo naših članov, hkrati pa tudi v sožitju z delavci Loškega muzeja in ustreznimi občinskimi službami. Na sejah smo vsakič obravnavali vso zadevno problematiko naše društvene dejavnosti: tako o željah in predlogih na naš naslov, o prireditvah in proslavah, o izdajateljski dejavnosti, o novih pravilih društva, o sodelovanju z drugimi muzejskimi društvi in podobnimi združenji v krajih nekdanje škofjeloške občine in njene soseščine. Tudi finančna sredstva so bila vsakoletni problem. Seveda pa smo vsa naša prizadevanja usmerjali bolj k obeležju našega 60- letnega jubileja, za kar nam je tudi Občinski svet odobril dodatna finančna sredstva. Izoblikovali smo za vse leto koledar prireditev (predstave, predstavitve knjižnih izdaj, odkritje spominskega obeležja, razstave, predavanja) v naši organizaciji ali s sodelovanjem drugih domačih ustanov in društev (Knjižnica Ivana Tavčarja, Loški muzej, Zveza kulturnih organizacij, Glasbena šola, Osnovna šola Petra Kavčiča, Občina, Društvo škofjeloških umetnikov, Fotokino klub A. Ažbe, društvo Loški kremen ter NUK in SAZU iz Ljubljane). Večina teh prireditev se je že zvrstila, nekaj jih še bo. Koledar vseh prireditev bo priložen poročilom današnjega občnega zbora. V tem dveletnem obdobju, ko smo se pripravljali tudi na 60-letnico našega Muzejskega društva, smo s finančno pomočjo občine izdali nova dva zbornika Loških razgledov po 1100 izvodov. Tako sta izšla letnik 42 (za leto 1995) na 280 straneh in letnik 43 (za leto 1996) na 308 straneh. Zaradi vedno večjih tiskarskih stroškov je uredniku Francu Podnarju le uspelo doseči, da nismo pri nobenem letniku presegli predvidenih 20 tiskarskih pol. Muzejsko društvo je letos izdalo, občina pa založila tudi 150 izvodov Doneskov 5 k Loškim razgledom (30 strani velikega formata). To je Glagolite skladatelja Marijana Gabrijelčiča, kantata za sopran, flavto, violončelo, mešani zbor, zvonove in orgle. Skladba je posvečena prvemu praznovanju novega občinskega praznika in 60- letnici Muzejskega društva v Škofji Loki. Uvod k notni izdaji "Brižinski spomeniki in 319 I.OSKI RA/.GLKD1 44 slovenska glasba od nekdaj ..." je napisal Franc Križnar, tudi s predstavitvijo skladatelja. K izdajateljski dejavnosti našega društva sodita še dve odmevni publikaciji, ki ju je založila Občina mesta Škofja Loka. Prva je osemstranska navpična zgibanka (3500 izvodov) 60 let Muzejskega društva v Škofji Loki, katere grafična zasnova in besedilo sta delo A. P. Florjančiča - s pripombo, da ima vse pravice in reprodukcije iz tega prospekta izdajatelj - še posebej monogram Otona II, darilna listina, manuskriptni izpis creina, chreine, glagolite. paradish, ter logotip Muzejskega društva. Še odmevnejši pa je katalog k razstavi Loka in zainorc s krono v 500 izvodih. Avtor te posrečene enkratne izdaje v zasnovi krilnega pregibanja je Peter Hawlina, oblikovala pa sta ga arhitekta Janez Suhadok in Mojca Bec. Vsi trije so tudi snovatelji omenjene razstave. Nekaj deset katalogov je izšlo tudi v nemščini, v prevodu dr. Jožeta Lebarja. Ob naši 60-letnici smo dolžni omeniti in se zahvaliti izdajateljem še dveh publikacij. Eno je knjižica (42 strani) geološkega krožka Loški kremenčki z naslovom Po poteh graditeljev Loke, ki jo je izdala in založila Osnovna šola P. Kavčiča v 500 izvodih. Kdor želi o loški gradbeni in arhitekturni zgodovinski dediščini kaj več vedeti, naj jo vsaj prelista! Druga edicija (24 strani) je povsem bibliografsko obarvana. Knjižnica Ivana Tavčarja je izdala in založila 250 izvodov knjige Publikacije članov Profesorskega ceha in Muzejskega društva v Škofji Loki. Gradivo je zbral in uredil Matjaž Eržen. Gre izrecno le za bibliografski popis gradiva, ki je dosegljivo v tej knjižnici. Pri dejavnosti naše muzealske zanesenosti nismo zanemarili običajnih spominskih Blaznikovih večerov, ki jih vsako leto snujemo in jih organizira naš dolgoletni odbornik, zgodovinar Vincencij Demšar. V okviru teh je (15. aprila 1990) dr. Velimir Vulikič ob stoletnici rojstva našega ustanovnega člana, dr. Jožeta Ranta, predstavil knjigo Dr. Jože Rani. oče slovenskega zobozdravstva. Letos januarja je na Blaznikovem muzejskem večeru dr. France Štukl predstavil svojo tretjo knjigo Stara Loka in njene hiše. Aprila smo skupaj s Klubom škofjeloških študentov organizirali predavanje dr. Petra Stiha o "Di[)lomatični in vsebinski analizipodelilnili listin izleta 913". Pred štirinajstimi dnevi pa je dr. Branko Berčič osvetlil in predstavil "Literamo-glasbeno predstavitev Brižinskih spomenikov". Aktivna prisotnost naših članov je bila opazna vsepovsod pri raznih slovesnostih: na proslavi ob stoletnici rojstva dr. Jožeta Ranta na Godešiču s spominskim nagovorom našemu ustanovnemu članu; ob odprtju obnovljene Kašče in galerije akademskega slikarja Franceta Miheliča, našega častnega občana; ob praznovanju 50-letnice Knjižnice Ivana Tavčarja; na vseh prireditvah v okviru praznovanja novega občinskega praznika, tudi pri pogostitvah; ob odprtju izpostave Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Martinovi hiši; s pozdravi ob odprtju geološke zbirke Loški kremenčki na Osnovni šoli P. Kavčiča; udeležili smo se srečanja v Tavčarjevem dvorcu na Visokem s predstavitvijo prevoda in prevajalca (Wernerja Engla) Visoške kronike v nemščino in obenem okrogle mize na temo Pomen in vloga podeželskih dvorcev ter njihovo stanje danes - o tej problematiki Visokega je naš tajnik, A. Pavel Florjančič (kot član združenja "Prijateljev Loke"), napisal in v samozaložbi izdal tudi vsebinsko polno brošuro - žal samo v 50 izvodih; pozdravili smo odkritje spominske plošče o. Romualdu - Lovrencu Marušiču na kapucinski cerkvi; tudi na akcijo Geotrip nismo pozabili. 320 POROČILO PREDSEDNIKA DRUŠTVA V Muzejskem društvu smo snovali tudi primerne datume in dneve kulturno zgodovinskih dogajanj za praznovanje novega občinskega praznika. Mislili smo na prvo omembo mesta (1274), na uprizoritev prvega Loškega pasijona (1721), na prvo Obrtno razstavo z zadnjo predstavo Pasijona v Škofji Loki (1936). Odločili smo se in predlagali občini 30. junij iz leta 973 - navedbo dneva, meseca in leta darilne listine Otona II., v kateri se prvič omenjata Loka in dežela Kranjska. Prek javne obravnave je Občinski svet dne 10. aprila 1997 na svoji 20. redni seji sprejel ta naš predlog in izdal Odlok o novem občinskem prazniku, hkrati je osvojil tudi naše zasnove o grbu, zastavi in pečatu občine Škofja Loka. Snovanja niso bila odveč. Če k temu omenim še veličastno praznovanje novega občinskega praznika samo na Loškem gradu z uvodnim izredno izbranim koncertom simfoničnega orkestra pred odprtjem obeh naših reprezentančnih jubilejnih razstav, potem je množica prisotnih v loškem muzejskem okolju nekaj prijetnega, lepega, poučnega in dobrega doživela, slišala, videla in okusila ... Ko danes dajemo obračun dela zadnjih dveh let, pa čeprav smo skromni in nebogati, morata vendarle odjekniti dejavnost in prizadevanje našega društva za predstavitev naravnega, kulturnega in zgodovinskega bogastva na loškem ozemlju, tako v domovini kot tujini. To je predvsem uspešno delo članov našega skladnega in razumnega Izvršnega odbora, skupaj z Loškim muzejem in Odborom za proslavo našega jubileja ob občinskem prazniku. Mi smo svoj delež opravili tako, da je bil Občini v ponos. Hvala vsem. Da ne bo zamere, ne bom nikogar osebno omenjal ali hvalil. Vsak je svoje zadolžitve in delo skrbno in vestno opravljal. Vsi skupaj smo nekaj storili in dejanja na razne načine predočili in predstavili - skoraj zastonj, vendar ne zaman. Dr. France Leben 321