NOVI TEDNIK
CELJE, 23. AVGUSTA 1979 - ŠTEVILKA 33 - LETO XXXIII - CENA S DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
7 UREDNIKOVE MIZE.
Dopustniška mrzlica počasi pojenjaj^ Tudi v naši redakciji. Čeprav se neka
teri kolegi šele sedaj odpravljajo na morje, pa je večina že sredi družbenega
dogajanja. Tako vam tudi v tej številki pripravljamo obilico zanimivega branja.
Izpostaviti velja gospodarske rezultate v konjiški občini, klasične celjske težave
v industriji in med zgubaši novega bolnika: žalsko občino. Tokrat je naš obisk
veljal Vrbju, kjer bi radi imeli svojo krajevno skupnost. Žalski gostinci se
sprašujejo, če je odlok IS trezen (tisti, ki govori o odpiralnem času).
Občani šentjurske občine so praznovali. Nov dom v Gorici je takoj pokazal
svoje gostoljubje in sprejel goste pod svojo novo streho. Vremenskim muham se
je pridružilo tudi ozvočenje, pa kaj bi, saj ni vse v mogočnosti glasu.
Lep pozdrav vsem, gobarjem pa veliko sreče pri potepanju po gozdovih. Če
boste našli kakšno z izrednimi merami, nam sporočite. Nevoščljivcev ne bo
manjkalo!
DRAGO MEDVED
OBISKAU SMO VRBJE - MOZIRSKO JUTRO MED KOSCI
^•vatHK m SREČANJE V omici PRI suma
V spomin na 18. avgust 1944, ko je bila osvobojena Planina pri Sevnici, slavijo že vrsto let
zapored občani šentjurske občine svoj praznik. Osrednja slovesnost ob letošnjem praz-
niku je bila v nedeljo zjutraj v krajevni skupnosti Gorica pri Slivnici. Praznik občine
Šentjur pa je potekal skupaj s tradicionalnim srečanjem med drugo svetovno vojno
ukradenih otrok. Srečanja so se poleg številnih krajanov in predstavnikov družbenopolitič-
nega življenja občine udeležili tudi brigadirji in predstavniki iz pobratene Užičke Požege.
Za kulturni program so poskrbeli mladi pevci in združena moška pevska zbora iz
Ponikve in Šentjurja ter recitatorska skupina pod vodstvom Darinke Joštove.
MATEJA PODJED
OBMOČJE
MOŠNJE PA SO PRAZNE
Potrebno je oceniti, itaito bo z OD v septembru
čeprav je še pred dobrimi
štirinajstimi dnevi kazalo,
da bo nelikvidnost organi-
zacij združenega dela in
bank ogrozila izplačilo
osebnih dohodkov v mesecu
juliju, so v občinah celjske-
ga območja vnedarle zago-
tovili vsem delavcem nor-
malno izplačilo osebnih do-
hodkov.
V vseh občinah celjskega
območja je nelikvidnost or-
ganizacij združenega dela in
bank sprožila na začetku me-
seca veliko aktivnost poslo-
vodnih in drugih delavcev v
organizacijah združenega
dela, družbenopolitičnih de-
lavcev, predstavnikov izvrš-
nih svetov, skupščin, bank
in drugih. Tedaj je bilo na-
R^reč še nejasno, kako bodo
zagotovili normalno izplači-
lo osebnih dohodkov 7500
delavcem, katerih delovne
organizacije same niso imele
dovolj sredstev za osebne
dohodke. Treba je bilo nape-
ti vse sile, da so v občinj^i.
premostili te težave. Najbolj
kritično je bilo v Celju, kjer
je bilo kar sedem večjih de-
lovnih organizacij pred dile-
mo, kje zagotoviti denar za
izplačilo osebnih dohodkov.
Na zadnji skupni seji Me-
dobčinskega sveta ZKS in
Medobčinskega sveta ZZS v
Celju so člani razpravljali o
vprašanjih izplačil osebnih
dohodkov. Ob tem so skupaj
ugotovili, da v nobeni od ob-
čin ni prišlo do premikov iz-
plačilnih dni in da so v obči-
nah storili vse, da so delavci
prejeh plače. Vendar pa so
opozarjali, da s tem težave
niso odpravljene. Kajti že se-
daj so mnoge organizacije
združenega dela postavljene
pred vprašanje, kako bodo
izplačale osebne dohodke v
septembru. Dejstvo je na-
mreč, da so rezervni skladi
občin in bank domala prazni
in da je tudi veliko vpraša-
nje, ali bodo lahko tiste de-
lovne organizacije, ki so pre-
jele kratkoročne bančne kre-
dite za izplačilo osebnih do-
hodkov v avgustu, lahko vr-
nile sposojen tienar do 8.
septembra. Janez Zahrast-
nik, sekretar medobčinske-
ga sveta ZKS je ob tem pou-
daril, da morajo v občinah
nadaljevati z začeto aktiv-
nostjo pri zagotavljanju
osebnih dohodkov delavcev.
In da morajo povsod že sedaj
iskati rešitve, da bi tudi v
septembru prav vsi delavci
dobili zaslužene plače. Pri
tem pa je Janez Zahrastnik
tudi opozoril, da bi morali v
organizacijah združenega
dela temeljito seznaniti vse
delavce z nastalo situacijo,
poiskati vzroke slabostim in
zastaviti temeljite načrte, ka-
ko jih v bodoče odpraviti.
Slabosti in pomanjkljivosti
seveda ne bo mogoče odpra-
viti kar čez noč, toda po-
membno je, da zastavijo v or-
ganizacijah združenega dela
takšno aktivnost, ki bo pelja-
la v stabilnejše in ob tem tu-
di v učinkovitejše gospodar-
jenje.
DAMJANA STAMEJČIC
OB LETOŠNJIH JUBILEJIH
V ZNAKU SRPA IN KLADIVA
Osrednja celjsiia slovesnost ifo ob Joštovem mlinu
številne proslave, priredi-
tve in manifestacije, ki so jih
letos pripravili v celjski obči-
ni, so tekle v znamenju jubi-
lejev KPJ, SKOJ in revolu-
cionarnih sindikatov. Osred-
nja slovesnost, ki bo v Celju
22. septembra, pa bo poveza-
na tudi s 40-letnico II. konfe-
rence KPS, ki je bila v Jošto-
vem mlinu.
Za to osrednjo prireditev
so v okviru posebnega odbo-
ra pripravili program, ki ga
bodo izvedle številne ama-
terske kulturne skupine iz
celjske občine. Tako pevski
zbori, godbe na pihala, reci-
tatorji, plesne skupine in
drugi. Posebej pomembno
pa je, da bo dotlej zaključena
obnova »Rdečega mlina«, ob
katerem bo tekla slovesnost
22. septembra. Na predvečer
proslave bo v Joštovem mli-
nu odprta tudi spominska
soba II. konference KPS, ka-
tere ureditev pripravlja Mu-
zej revolucije.
V tednu pred osrednjo slo-
vesnostjo, namenjeno letoš-
njim jubilejem, bo v Celju
tudi več spremljajočih prire-
ditev. Tako bo 21. septembra
na Tomšičevem trgu prome-
nadni koncert, ki ga bo pre-
dvidoma izvedla Godba mili-
ce iz Ljubljane. Muzej revo-
lucije bo pripravil razstavo v
počastitev 60. obletnice
KPJ, v prostorih Osrednje
knjižnice pa bodo odprli raz-
stavo o delu in življenju
Edvarda Kardelja. 9. septem-
bra bo slovesnost v krajevni
skupnosti Pod gradom, ko
bodo odkrili spominsko plo-
ščo na stavbi, kjer je bila
ustanovljena Zveza deloven-
ga ljudstva Celje. V okviru
praznovanj bodo v Celju iz-
delali transverzalo, pod ge-
slom »Od pomnika do po-
mnika«, ki bo obeleževala
vsa pomembna mesta iz pre-
dvojnega in medvojnega re-
volucionarnega razdoblja.
V praznovanje letošnjih ju-
bilejev se bodo aktivno
vključile še vse celjske Sole,
ki bodo v učnih programih
namenile posebno pozornost
razvoju delavskega gibanja.
V organizacijah združenega
dela in krajevnih skupnostih
bodo svečane seje samou-
pravnih organov in družbe-
nopolitičnih organizacij na-
menjene praznovanju jubile-
jev, posamezne krajevne
skupnosti pa bodo pripravile
tudi posebne proslave. V
praznovanje se bo vključil še
Likovni salon, ki bo pripra-
vil razstavo del s tematiko
NOB in revolucionarnega
delavskega gibanja, v Slo-
venskem ljudskem gledali-
šču pripravljajo uprizoritev
Lužanovega dela »Rdeči
mlin«, obeležje jubilejev pa
bo nosil tudi Teden domače-
ga filma, ki bo v kinu Metro-
pol pripravil program revo-
lucionarnih filmov.
DS
PRAZNUJE
Kolektiv največje celjske
delovne organizacije EMO
bo v soboto, 25. 8. proslavil
85 let svojega obstoja in dela.
Pokroviteljstvo nad osred-
njo slovestnostjo je prevzel
član predsedstva SFRJ in
častni občan Celja ter častni
predsednik delavskega sveta
EMO Franc Leskošek-Luka,
slavnostni govornik na pro-
slavi pa bo predsednik pred-
sedstva skupščine Slovenije
Viktor Avbelj.
Spored osrednje slovest-
nosti obsega kulturni spo-
red, v katerem bodo sodelo-
vali: pevski zbor Svoboda
Celje, harmonikarji Svobo-
de, tamburaški orkester Svo-
bode, folklorna skupina
France Prešeren iz Celja in
mladi recitatorji EMO. Že
uro pred pričetkom prosla-
ve, ki bo ob 10. uri na Grič-
ku, pa bo imela promenadni
koncert godba na pihala
EMO.
Delavci EMO pričakujejo,
da se bo njihove slovestnosti
udeležilo več vidnih družbe-
nih in političnih delavcev iz
republike in občine, ter vrsta
gospodarstvenikov in delav-
cev iz institucij in delovnih
organizacij, s katerimi EMO
plodno sodeluje. SB
HMELJ OBIRAJO!
Takole merijo obrani hmelj v Savinjski dolini. Hmeljišča
so namreč znova oživela v ponedeljek. Letos se sicer savinj-
ski hmeljarji kljub ugodni ceni na svetovnem tržišču ne
smehljajo tako kot fant na sliki. Zaradi majske suše bo
namreč pridelek kar za dobrih 20 odstotkov manjši kot lani.
Foto: EDI MASNEC
2. stran - NOVI TEDNIK
št. 33 - 23. avgust
PRAZNIČNO V KS GORICA PRI SLIVNICI
PRESEČI NERAZVITOST
Poslanica tovarišu Titu za uspešno pot v Havano
s slavnostno sejo vs
treh zbprov skupščine in
družbenopolitičnih organi-
zacij občine Šentjur so v kra-
jevni skupnosti Gorica pri
Slivnici, kjer je v nedeljo ste-
kla osrednja slovesnost ob
občinskem prazniku, predali
svojemu namenu nov kul-
turno-gasilski dom, ki je ve-
lika pridobitev ne samo za to
krajevno skupnost, ampak
za celo občino.
Prisotne so predstavniki
občine na slavnostni seji sez-
nanili z razvojem, uspehi in
načrti občine in krajevne
skupnosti, ki je bila letošnji
gostitelj praznovanja. Nato
so podelih nagrade in prizna-
nja 18. avgust, nekaterim
učencem osnovnih šol pa so
za njihovo vsestransko ak-
tivnost in prizadevnost po-
delili knjižne nagrade in
priznanja. Letošnja prizna-
nja 18. avgust so prejeli: Va-
lerija Iskra, Alojz Jošt, Ciril
Žmaher, Stanko Zabukov-
šek, Viktor Hrastnik, Jože
)speh, mladinska delovna
gada OK ZSMS Šentjur
^v^iloš Zidanšek in Podjetje
a avtomatizacijo prometa
Ljubljana. To najvišje občin-
sko priznanje bodo ob koncu
zvezne mladinske akcije
Kozjansko 79 dobile tudi vse
letošnje brigade. Nagrade 18.
avgusta pa so letos dobiji:
Franc Cerkovnik, Avgust
Božič in KS Gorica pri Sliv-
nici.
Vsem nagrajencem tudi
naše čestitke! Zbrani na ne-
deljski slovesnosti so tovari-
šu Titu poslali tudi pozdrav-
ni telegram, v katerem so
med drugim zapisali, da mu
želijo uspešno pot v Havano
na konferenco neuvrščenih
držav in da bi gibanje, kate-
rega pobudnik je tovariš Ti-
to, doživelo ponovno potrdi-
tev in razmah.
Drugi del praznovanja je
bil posvečen srečanju ukra-
denih otrok. Njim in vsem
prisotnim je govoril Alojz
Gojčič, izvršni sekretar CK
ZKS:
»Noben lod sedanjih in
bodočih pokoljenj ne sme
pozabiti grozodejstev, ki jih
je počel okupator in domači
izdajalci na naših tleh v letih
NOB. Ta njihova kultura 20.
stoletja se ni f-^ >movala kra-
sti otrok in j ^ isportirati
sirom po ozemlju tretjega
rajha. Celje, v avgustu 1942,
zbirno taborišče pri I. osnov-
ni šoli v Celju. Slovo je bilo
kratko. Za opis tako grozlji-
vega dejanja človeški rod ne
pozna besed. Odpeljali so
vas v taborišča. Tudi vi ste
doprinesli svoj delež k osvo-
boditvi in revoluciji. Vse ra-
ne se še niso zacelile. Vse
vojne puščajo za seboj nei-
zbrisne posledice. Nas vseh
dolžnost je, da človeštvo ni-
koli ne pozabi strahot druge
svetovne vojne in da se niko-
li ne ponovijo dejanja enaka
tej vojni.«
M. PODJED
TUDI VOJAKI MED BRIGADIRJI
V soboto je bila na glavnem delovišču zvezne mladinske delovne akcije »Kozjansko 79.
na cesti Grobelce-Loka pri Žusmu udarniška akcija, ki so se je poleg brigadirjev udeležili
tudi vojaki, delavci in krajani. Tako je že zgodaj zjutraj prišlo na delovišče petdeset vojakov
iz vojašnice Boris Kidrič iz Ljubljane, petdeset delavcev Podjetja za avtomatizacojo pro-
meta iz Ljubljane, akcije so se udeležili tudi krajani iz Loke pri Žusmu, Slivnice, Dramelj in
Vinskega vrha, prišla pa je tudi mladinska delovna brigada Miloš Zidanšek in Šentjurja,
Popoldan pa so se vsi udeleženci udarniške akcije 7.hra\\ v Loki pri Žusmu, kjer je bila
proslava, namenjena prazniku občine Šentjur.
KOMUNISTI
O NALOGAH
V SLO
Člani Medobčinskega
sveta ZKS v Celju so
svojo nedavno sejo na-
menili razpravi o aktual-
nih nalogah pri nadalj-
njem razvoju in krepitvi
SLO in družbene samo-
zaščite v občinah na šir-
šem celjskem območju.
Sekretar Janez Zahrast-
nik je ocenil desedanje
dosežke pri krepitvi
obrambne in samozaščit-
ne pripravljenosti in re-
zultate, dosežene pri po-
družhljanju obrambe in
zaščite.
V razpravi je bilo pou-
darjeno, da je obramba
in zaščita že postala ena
najpomembnejših nalog
vseh družbenih subjek-
tov in da vse bolj postaja
pravica in dolžnost de-
lavcev in občanov. Med-
občinski svet ZKS je
sprejel tudi vrsto zak-
ljučkov, ki opredeljujejo
naloge SLO in družbene
samozaščite v nasled-
njem obdobju.
OB LETU OTROKA
ZA SREČEN OTROŠKI NASMEH
Osrednja manifestacija ¥ Celju bo sejem Vse xa otrolca
v celjski občini je bilo do-
slej že več prireditev, ki so
bile namenjene praznova-
nju mednarodnega leta
otroka. Mnogo večjo pozor-
nost, kot samim priredi-
tvam, pa namenjajo nalo-
gam dolgoročnejšega znača-
ja, ki jim je osnovni cilj, da
bi še večjemu številu otrok
zagotovili organizirano
varstvo, vključitev v celo-
dnevno osnovno šolo in po-
daljšano bivanje v šoli ter
ustrezno zdravstveno var-
stvo.
Ko so pred dnevi na seji
odbora za praznovanje me-
dnarodnega leta otroka pri
občinski konferenci SZDL v
Celju ocenjevali opravljeno
delo so ugotovili, da je bilo v
Celju že veliko programskih
nalog uresničenih. S tem se-
veda, da so bile nekatere od
nalog postavljene za daljše
obdobje in jih bo potrebno
tudi v prihodnjih letih bu-
dno spodbujati. V prvi vrsti
gre pri,tem za vključevanje
večjega števila otrok v vzgoj-
novarstvene zavode, ki so še
vse pretesni, da bi sprejeli v
svoje okrilje vse otroke, ki
potrebujejo varstvo. V Celju
je bilo marsikaj storjenega
na polju otroškega varstva,
saj rastejo novi otroški vrtci
v domala vseh večjih krajih
v občini. A kljub temu so po-
trebe po organiziranem var-
stvu še tako velike, da bo tre-
ba tudi v prihodnjih letih
tem vprašanjem namenjati
vso pozornost. Ob tem. se v
vzgojno varstvenih zavodih
trudijo, da bi v vrtce pripe-
ljali še tiste otroke, ki sicer
niso vključeni v njihovo re-
dno dejavnost. Ponujajo jim
cicibanove ure, pa 80-urni
program in še kaj. Seveda pa
se pri tem zavedajo, da jih
tudi pri povezovanju s temi
otroci čaka še obilica nalog.
Med pomembnejšimi nalo-
gami, ki so si jih v Celju za-
stavili v mednarodnem letu
otroka je tudi vključevanje
večjega števila otrok v celo-
dnevno osnovno šolo. To se-
veda ni enostavno, saj je na-
loga povezana s prostorski-
mi in finančnimi možnostmi
interesne skupnosti in šol. A
kot kaže, bo Celje prihodnje
leto dobilo novo celodnevno
osnovno šolo Frana Roša,
kar bo bistveno prispevalo k
porastu otrok, vključenih v
celodnevno osnovno šolo.
Mnogo naporov v Celju
vlagajo še v izobljšanje
zdravstvenega varstva otrok.
S tem v zvezi želijo namestiti
v Pediatrični ambulanti dva
zdravnika-speciahsta, ki naj
bi s svojim delom pripomo-
gla k še kakovostnejšemu
zdravstvenemu varstvu
otrok.
V času praznovanj medna-
rodnega leta otroka so v šo-
lah spodbudili tudi močno
športno in likovno dejavnost
otrok. V okviru Zveze prija-
teljev mladine so za stavili
akcijo o poživljanju pionir-
skih hišnih svetov, na dele-
gacijah za skupščino skup-
nosti otroškega varstva pa so
v krajevnih skupnostih spre-
govorili o vprašanjih, kako
bi otrokom lahko bolje orga-
nizirali letne počitnice. Delo,
ki so ga v Celju opravili v
času praznovanja mednaro-
dnega leta otroka, je bilo to-
rej plodno in vsestransko.
Trenutno pa se je steklo v
organiziranju največje mani-
festacije v tem letu, to je v
pripravo sejma Vse za otro-
ka, ki bo od 29. avgusta do 5.
septembra v hali Golovec.
DAMJANA STAMEJCiC
SREČANJE
BORCEV NA
SVETINI
To bo že sedmo tradi-
cionalno srečanje članov
kolektivov slovenskih že-
lezarn - borcev NOV. To-
krat so si izbrali Svetino
nad Štorami in soboto,
25. avgusta.
Slavnost se bo pričela
ob enajstih dopoldne. Na
njem bodo sodelovali tu-
di pevci, godbeniki in re-
citatorji. Po uvodnem de-
lu, v katerem bo sprego-
voril predsednik aktiva
Zveze borcev štorske Že-
lezarne, bo tovariško sre-
čanje in tako dovolj pri-
ložnosti za obujanje spo-
minov.
Računajo, da se bo tega
srečanja udeležilo okoli
1500 borcev NOV - čla-
nov kolektivov sloven-
skih železarn, njihovih
svojcev in gostov.
M. B.
__y
STANE
JAGODIC
Ko je zapustil osnov-
nošolske klopi v Šmarju
pri Jelšah, je v poznejših
letih v dijaškem domu
Ivana Cankarja na Po-
ljanski cesti v Ljubljani,
čestokrat sedel na sivi in-
ternatski odeji in razmiš-
ljal o svojeiji Kozjan-
skem, o zernlji, o obhkah,
ki mu jih je odkrival svet
oblikovanja, risanja, upo-
dabljanja sploh.
Čeprav je bil rojen v Ce-
lju, je bil v tem mestu več
OBRAZI
ali manj le popotnik. Z
vehko mapo pod roko,
kjer je varno hranil dra-
gocene perorisbe, osnut-
ke in zamisli svoje likov-
ne vizije.
Po končani diplomi pri
profesorju Miheliču na
ljubljanski akademiji, se
je vrnil v Celje za toliko
časa, da je organiziral
prvo razstavo tedaj nove
slovenske Likovne grupe
Junij v Muzeju revoluci-
je. Sledila je še samostoj-
na razstava in še ena »ju-
nijska«.
Ves čas pa je Stane Ja-
godic intenzivno  delal. ,
Tako kot dela raziskova- j
lec. Osvajal je površino i
ploskve lista ali platna |
smiselno, kdaj pa kdaj tu-;
di eruptivno, toda izhajal ^
je vedno iz ene same mi- ]
sli: upodabljanje človeko-
vega okolja in njega sa-
mega mora imeti na voljo
številne izrazne možnosti,
kajti vsaka zase je tudi
svet zase, je torej bogati-
tev sporočilnega izraza.
Zato najdemo v njegovih
dehh iz zgodnje dobe po
letu šestdeset pretanjeno
perorisbo,  ki pooseblja
Kozjansko pokrajino, še
bolj njene podrobnosti,
kot so hiše, ljudje, obrazi.
Marsikaj je še iz časov, ko
je začasno poučeval na
osnovni šoli v Lesičnem.
Pozneje prihaja v njegove
mape novo iskanje v pre-
čiščenih ploskovnih ra-
zmerjih kajti kult zemlje,
organskosti in rasti se mu
je v podzavesti vedno bolj
razraščal in dosegel kul-
minacijo nekako v njego-
vih diplomskih oljih. Ves
ta čas pa ga zvesto sprem-
lja karikatura, ki niti za
hip ni hotela izpod njego-
vega natančnega peresa
postati cenena posmeh-
Ijivka, postajala je vedno
bolj znanilka hkovne vre-
dnote tudi v tem mediju.
Novejša hotenja so še bolj
znana: fotografija, kolaži,
opredmetene karikature,
sprejgrami, jedkanice, su-
ha igla, lesorezi, grafike,
sitotisk. In vedno bolj za-
grizeno delo z grupo Ju-
nij, ki je prerasla iz štirice
v lansko armado 135
umetnikov iz vsega sveta.
Duhovno jo je impulziral
Stane Jagodic, ki se je že
v svojem otroštvu, teka-
joč okoli Sv. Tomaža na
Brecljevem, oziral preko
razčlenjenega gričevja v
oddaljeno, a ne nedoseg-
ljivo obzorje.
Vedno skromen, tiho-
ten a zavzet za diskusijo o
vsem, kar je v zvezi z li-
kovnostjo. Brez umetni-
ške brade, brez cigarete
ali pipe v ustih, brez ab-
sinta na mizi. V mislih pri
delu, tuhtanju, igrivemu
človeškemu stikanju po
neznanem, da bi za svojo
izhojeno sled že najdene-
ga, našel dostojno nada-
ljevanje.
Te dni teka po Ljublja-
ni, saj je končno z družino
dobil zasluženo stanova-
nje, ki ni vlažno in tesno,
glavnino sil pa usmerja v
organizacijo razstave gru-
pe Junij v Budimpešti,
kjer hoče prikazati so-
dobna jugoslovanska li-
kovna pota, ki so tudi
močno po njegovi zaslugi
presegla tudi evropske
meje.
'drago medved
AKTUALNO
OH, TA ŠOLA!
Knjigarne so pripravljene    \
Kako ste, dragi učenci in
dijaki? Gotovo se že veselite
prihodnosti. Spet se bo zače-
lo natakanje, pa ne pri Vrtni-
ci in podobnih ustanovah,
ampak natakanje z znanjem.
Prej pa je treba imeti knjige.
Ce pomishm na neskončne
vrste v knjigarnah, me kar
strese. Zadnje čase pa je tega
vse manj. »PogruntaJi« so
namreč, da je bolje, če otroci
dobijo knjige v šolah in da
jih vsako leto vrnejo za na-
slednje generacije. Povsod
tega še ni, tam, kjer pa je to
že stara stvar, tudi prihaja do
zapletov. Včasih otroci ne
dobijo kakšne knjige, drugič
dobijo stare, čeprav so odda-
li še čisto lepo ohranjene.
Sprehodili smo se po celj-
skih knjigarnah in hoteli ve-
deti, kako so založeni z učbe-
niki. Pri Državni založbi Slo-
venije jim manjkajo knjige
za matematiko za vse razrf
de osnovnih šol in nekaj
lovnih zvezkov. Gneča ni t«
la ravno velika, starši so ^
svoje kratkohlačnike v gla^
nem kupovah zvezke. P":
dobno je bilo tudi v ostali^'
dveh knjigarnah. V Zaloi^
Obzorja jim manjkajo knjif
za matematiko, v Mladins^
knjigi pa delovni zvezek ^
matematiko za 3., 6., 7. in^
razred. Vse te knjige pri^^
kujejo do konca meseca. ,
Malo drugače je s sredn)^
šolskimi učbeniki, za kate^^
pravijo, da imajo vse. SicJ'
pa dijaki poskrbijo zase,
jeseni ne pridejo ravno ^
beraško palico. Ponava*
kupijo knjige od starejših*,^
varišev, težava je le ta, °
vsako leto izide cel kup ^,
vih knjig. Pa pravijo, da
mladi brez skrbi! <
TATJANA PODGORS^'
št. 33 - 23. avgust 1979
NOVI TEDNIK - stran 3
STABILIZACIJA
KAKO Z INOVACIJAMI?
Se jih zavedamo, ko govorimo o gospodarjenju
Kakšno pozornost name-
njajo celjski delovni kolekti-
vi inovacijski dejavnosti v
stabilizacijskih ukrepih in v
prizadevanjih za boljše go-
spodarjenje?
Na to vprašanje bi morali
odgovoriti v kritičnih razpra-
vah ob polletnih rezultatih
gospodarjenja v vsaki delov-
ni organizaciji. Po podatkih
občinske raziskovalne skup-
nosti, ki je skupaj s sindika-
tom analizirala inventivno
dejavnost v 24 organizacijah
združenega dela, stanje ni
najbolj rožnato. Nasprotno.
Ne le, da se je zmanjšalo šte-
vilo inovatorjev v letu 1978.
Manjše je tudi število inova-
cij in tudi gospodarski uči-
nek je slabši. Pač pa je še
bolj zaskrbljivo, da inventiv-
na dejavnost še ni našla do-
movinskega mesta v poslov-
nih in razvojnih načrtih or-
ganizacij združenega dela.
Takšna ocena je presenetlji-
va, saj so v zadnjih dveh,
treh letih v celjski občini na
vseh ravneh opozarjali na iz-
jemno vlogo znanstveno-ra-
ziskovalnega dela, na pomen
razvojnih oddelkov in na
nujnost razvijanja množične
inventivne dejavnosti. Tudi
družbena podpora inovator-
jem je izdatnejša, vsaj z mo-
ralnimi priznanji in z nagra-
dami v akcijah za inovatorje
leta.
Vendar v delovnih kolekti-
vih še ni primernega vzdušja
in strokovne organiziranosti,
ki bi omogočala nepretrgano
spodbujanje inventivnega
dela. Res pa je, da imajo po-
klicne analitike v štorski že-
lezarni, v EMO, v Cinkarni,
Aeru, Libeli in še v nekaterih
organizacijah. Društvo izu-
miteljev in avtorjev tehnič-
nih izboljšav so ustanovili v
štorski železarni, Aeru in
EMO. Na podobno obliko
združevanja inovatorjev se
pripravljajo v Libeli in Cin-
karni. Že sedaj je v teh druš-
tvih okrog 400 aktivnih ino-
vatorjev. Vendar je ocena in-
ventivne dejavnosti v celjski
občini za lani kritična p^ed;^^
vsem zato, ker kaže na manj-
šo množičnost v predlaganju
inovacij. Ni primerov, da bi z
izvirnimi in domiselnimi ak-
cijami spodbudili široko in-
ventivno dejavnost delavcev
in jo tudi primerno nagradili.
Značilno je še, da v delov-
nih organizacijah ni poveza-
nosti med komisijami za ino-
vacije in drugimi raziskoval-
nimi službami ter delegacija-,
mi za občinsko raziskovalno
skupnost. Ni torej združene,
skupne fronte za spodbuja-
nje inventivne dejavnosti.
Zato zasluži podporo pobu-
da, da bi v vseh večjih orga-
nizacijah združenega dela
ustanovili svete za razisko-
valno-razvojno dejavnost.   ^
TOVARNIŠKI PRAZNIK TTP
Tudi letos bodo člani kolektiva Tekstilne tovarne Prebold
počastili svoj praznik, tretji september, v spomin, ko so
prevzeli tovarno v upravljanje.
Tako so te dni razna športna tekmovanja, posebej bodo
pripravili trimske igre, kjer se bodo pomerili v žaganju drv,
metanju pikada, štafeti balonov, streljanju z zračno puško
itd.
V torek, 28. avgusta, bo slavnostna seja delavskega sveta s
podelitvijo priznanj in nagrad jubilantom. Zvečer pa bo v
kinodYorani zapel Slovenski oktet.
Slavnostna proslava bo 1. septembra. To bo zbor delavcev,
na katerem bodo odprli tudi novo skladiščno halo.
Na dan 3. septembra pa bodo kolektiv obiskali njegovi
nekdanji člani, upokojenci. Pripravili jim bodo slavnostni
sprejem.
DARKO NARAGLAV
NOV DOM ZA
OSTARELE
OBČANE
v Grmovju pri Žalcu,
kjer je že do sedaj bil dom
za ostarele občane, sedaj
gradijo novega. V teh
dneh so delavci gradbe-
nega podjetja Gradiš
opravili zadnja gradbena
dela in na vrsti je oprema
novega doma. V njem bo
180 postelj ter vsi drugi
prostori, ki so potrebni za
nego in bivanje ostarelih
občanov. Dom bodo otvo-
rili 25. septembra.
T. TAVČAR
USPOSABLJANJA JE
PREMALO
Odgovorno samoupravlja-
nje zahteva več znanja in več
izobraženosti. V celjski obči-
ni pa kljub nekaterim izvir-
nim pobudam in novostim
niso zadovoljni z obsegom, z
organiziranostjo in s kako-
vostjo idejnopolitičnega, sa-
moupravnega in delegatske-
ga izobraževanja. September
ne bo odprl le vrat šolskih
hramov učenosti, ampak bo
tudi oznanil začetek razno-
vrstnih oblik družbenega
usposabljanja samouprav-
Ijalcev v Celju.
V peto šolsko leto stopa
stalna šola delegatov. Doslej
jo je obiskovalo blizu 3750
delegatov, od tega 45%
žensk in 32% mlajših od 27
let. Največ članov delegacij
so v to enotedensko obliko
usposabljanja kadrovali v
Kovinotehni-Tehnomerca-
torju (212), v Merxu (204), v
EMO (194), v Železarni Štore
(168) in v Cinkarni (147). Na-
tančno sliko odgovornega
usmerjanja v stalno šolo de-
legatov bodo morali ugotovi-
ti v sindikalnih organizaci-
jah in v samoupravnih orga-
nih vsake delovne organiza-
cije. Glede na število delega-
tov, ki so jih izvolili v celjski
občini, sedanji obseg dele-
gatskega usposabljanja ne
zadovoljuje. V kolektivih še
niso sprejeli konkretnih na-
črtov idejnopolitičnega
usposabljanja članov samou-
pravnih organov, delegatov,
vodstev političnih organiza-
cij in drugih organov. Stalna
šola delegatov, v matičnem
okolju ali v okviru Delavske
univerze, bi morala biti v sre-
dišču pozornosti organizacij,
ki so pristopile k načrtnemu
usposabljanju. V okviru taj-
ništev organov samouprav-
ljanja in splošnih oziroma
kadrovskih služb vse doslej
še niso izdelali načrtov orga-
niziranega kadrovanja v stal-
no šolo. S tem bi se izognili
motnjam v delovnem oziro-
ma proizvodnem procesu.
Pregled nad delom in uspo-
sabljanjem delegatov ne bile
koristil boljšemu delu stalne
šole delegatov, temveč bi tu-
, di spodbudil dejavnost dele-
gacij. V marsikateri temeljni
organizaciji združenega dela
so zatajili. Ne samo pri vklju-
čevanju delegatov v stalno
šolo. Zatajili so zato, ker
podcenjujejo pomen idejno-
političnega usposabljanja za
razvoj samoupravnih od-
nosov in za večje proizvodne
dosežke. Malo vlagajo v
družbeno izobraževanje, za-
nemarjajo kadrovanje v stal-
no šolo, sami pa se tudi ne
odločajo za organizacijo se-
minarjev, političnih in dele-
gatskih šol. V vsaki krajevni
skupnosti in delovni organi-
zaciji bodo v oceni delegat-
skih odnosov morali zapisa-
ti, kolikšen odstotek delega-
tov so uspeli doslej vključe-
vati v razne oblike usposab-
ljanja. Rezultati ne bodo naj-
boljši. Celjska občina potre-
buje vsaj tri ali štiri stalne
šole delegatov, v organizaciji
Delavske univerze in več po-
dobnih oblik družbenega
izobraževanja v delovnih or-
ganizacijah. V novem šol-
skem letu stalne šole delega-
tov se ne bi smela ponavljati
čudna praksa, ko v posamez-
nih kolektivih omalovažujo-
če obravnavajo delegatsko
usposabljanje in ne kažejo
prav velikega razumevanja
za nepretrgano in usklajeno
kadrovanje delegatov v šolo.
Takšen odnos najnazorneje
dokazuje (ne)pripravljenost
za spreminjanje delegatske-
ga dela. Poleg tega pa načrt-
no in kakovostno družbeno
izobraževanje vpliva na višjo
delovno storilnost in učinko-
vitost.
Ni pa stalna šola delegatov
edina oblika usposabljanja,
po kateri lahko v Celju izme-
njajo izostrenost družbeno-
političnega odnosa do te pro-
blematike. Tudi stalni semi-
nar Človek, delo, kultura je
na pragu drugega letnika.
Prav v teh dneh bodo v kra-
jevnih skupnostih in organi-
zacijah združenega dela
sprejeli v obravnavo in spre-
jem samoupravni sporazum
o programu stalnega izobra-
ževanja delavcev na področ-
ju kulture v občini in o zdru-
ževanju sredstev za njegovo
uresničitev. Že septembra
naj bi začele z usposablja-
njem številčno močnejše
skupine organizatorjev kul-
turnega življenja, zborovo-
dij, režiserjev, mladih in po-
klicnih kulturnih delavcev,
se pravi tistih, ki bodo nepo-
sredno spreminjali in oživ-
ljali kulturni utrip, v krajev-
nih skupnostih in organiza-
cijah združenega dela. Stalni
seminar Človek, delo, kultu-
ra lahko odločilno prispeva
k ritmu celjskega kulturnega
utripa. Za njegovo uspešnost
bodo morale več storiti zlasti
sindikalne organizacije, pa
tudi krajevne organizacije
SZDL v celjski občini.
INDOK center in celjska
Delavska univerza pa sta, na
podlagi dogovorov in stališč
v svetu zci. informiranje pri
OK SZDL, predlagatelja
izvedbe programa za dopol-
nilno usposabljanje delav-
cev na področju informira-
nja in komuniciranja. Zakon
o združenem delu nalaga sa-
moupravnim skupnostim
kup nalog pri oblikovanju
informacijskih sistemov in
pri zagotavljanju najboljše
obveščenosti delavcev.
Usposobljenih kadrov za te
naloge ni dovolj. Delavci v
informativnih in drugih stro-
kovnih službah, uredniki
glasil, organizatorji obvešča-
nja, tajniki samoupravnih
organov, člani delegacij in
drugi delavci bodo dobili s
strokovno dobro pripravlje-
nim usposabljanjem prepo-
trebna znanja in usmeritve
za operativno delo.
Vse tri navedene oblike
stalnega družbenega izobra-
ževanja predstavljajo zahtev-
no organizacijsko, vsebinsko
in kadrovsko opravilo. Brez
izredno odgovornega sodelo-
vanja v krajevnih skupno-
stih in v tozdih bo težko do-
seči dragocene cilje, ki so ra-
zvidni iz programske usme-
ritve vseh treh stalnih semi-
narjev.
ND
PREDSEDNIK
TITO V HA VANO
SVET IN Ml
PISE IVAN SENIČAR
32
IZVIRNA NAČELA
NEUVRŠČENOSTI
Politične napovedi pravijo, da se
bo havanske konference neuvrščenih
dežel udeležilo več kot 90 držav, nji-
hove delegacije pa bo vodilo vsaj 60
šefov držav ali vlad. Tiskovne agen-
cije, ki o tem obširno poročajo, spet
in spet poudarjajo, da bo najzname-
nitejša državniška osebnost, ki se bo
udeležila »vrha« v Havani, jugoslo-
vanski predsednik Tito. Pri tem na-
vajajo znana dejstva, da je Tito eden
od ustanoviteljev gibanja neuvršče-
nih in eden od oblikovalcev neuvr-
ščene politike. Pri tem jasno pada v
oči in razmišljanje vsebinska stran
tega poudarjanja Titove prisotnosti.
Gre namreč za prisotnost politike, ki
jo pooseblja naš predsednik kot vo-
dja našega osvobodilnega boja in kot
državnik svetovnega formata v ra-
zmerah, ko so odpovedovale ali pada-
le velike osebnosti, Tito pa je našel
pot tudi v najzapletenejših razmerah.
Razmere so še vedno silno zapletene,
zato je taka izkušena in zgodovinsko
pronicljiva osebnost nujno potrebna.
Mi v Jugoslaviji to dobro vemo, spod-
budno pa je, da se tega vse bolj zave-
da tudi širši svet.
Predsednik Tito je v nedavnem in-
tervjuju za »Borbo« zelo jasno ozna-
čil poglavitne naloge in pričakova-
nja, ki jih gojimo v Jugoslaviji pred
sestankom na Kubi. Izrazil je prepri-
čanje, da bo dala šesta konferenca
nove spodbude za reševanje najbolj
žgočih vprašanj v svetu, pri čemer je
jasno razvidno, da ima gibanje mo-
čan vpliv na celoten razvoj odnosov
v svetu. Opozoril je, da je nujno po-
trebno zboljšati mednarodno varnost
in dokončno odpreti proces razoroži-
tve. Položaj v svetu je zaskrbljujoč,
vendar pesimizem ni ustrezen. Nara-
ščajo problemi, pa tudi pozitivne re-
šitve. Posebej je poudaril vlogo vele-
sil, ki so dejstvo. Toda neuvrščene
dežele se ne morejo sprijazniti z no-
benim sporazumevanjem velesil na
račun neuvrščenih. Odnosi med veli-
kimi vplivajo na ves svet, zato neuvr-
ščeni do njih niso ravnodušni. Neuvr-
ščenost je neblokovskipogled na svet
in neblokovska akcija za reševanje
mednarodnih zagat in problemov.
Vendar Jugoslavija bloke ne obsoja
vnaprej, ampak se opredeljuje do nji-
hove konkretne politike na osnovi te-
ga, ali taka politika vodi k miru, var-
nosti in demokratizaciji v svetu ali
ne. Predsednik Tito je opozoril na hu-
do gospodarsko krizo v svetu, na pre-
ži velos t sistema gospodarskih od-
nosov in nujnost nove ekonomske
ureditve. Glede sporov, ki se razvne-
majo v svetu in tudi med neuvrščeni-
mi deželami, je naš predsednik ugo-
tovil, da neuvrščene države s spori
tvegajo svojo neodvisnost in tako od-
pirajo vrata tujemu vplivu. Pri tem
je zatrdil, kar je imelo velik odmev v
svetu, da gibanje neuvrščenih in nje-
gova politika nista rezerva nikogar,
saj je neuvrščenost samostojen, neo-
dvisen dejavnik v svetu, ki pa mora
skrbeti pri taki svoji vlogi tudi za to,
da se sam primerno demokratizira.
Titove misli in ocene so naletele na
razumevanje v svetu in široko odme-
vajo. Vse bolj je jasno, da je velik
uspeh gibanja in politike od leta 1961
(število držav, preraščanje v svetov-
no politično silo, odpiranje poti za
človeško prihodnost, vpliv na tekoče
mednarodne odnose) predvsem v
tem, da do neuvrščeni že na beograj-
ski konferenci določili svoja načela
in cilje in da vsa ta leta od njih niso
odstopali. In prav ta doslednost pri
uresničevanju izvirnih načel je te-
melj uspeha neuvrščenosti. Izvirna
načela niso politične parole, ampak
spoznane nujnosti. Zaradi tega gre v
razpravah pred havansko konferenco
poseben poudarek nujnosti, da se
izvirna načela ohranijo, to še tem
bolj, ker smo bili v preteklih mesecih
priča nekaterim poskusom, da ta na-
čela nekoliko »priredijo« tiste neuvr-
ščene države, ki so tako ali drugače
obremenjene z drugimi sestavinami
svojega položaja.
V Jugoslaviji smo se na konferenco
temeljito pripravili. Ustanovljena je
bila tudi koordinacijska komisija za
priprave na konferenco. Komisijo je
vodil predsednik Tito. Zdaj je znana
že tudi sestava naše delegacije. Poleg
njenega vodje, predsednika Tita, so v
njej še Vido je Z ar kovic, Miloš Mi nič,
Josip Vrhovec, dr. Anton Vratuša, Be-
rislav Badurina in Budimir Lončar.
Po predvidevanjih bo v Havani od
26. do 31. avgusta sestanek veleposla-
nikov neuvrščenih dežel, od 1. do 3.
septembra sestanek njihovih zuna-
njih ministrov in od 4. do 7. septem-
bra šesta konferenca na vrhu.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 33 - 23. avgust 1979
KONJIŠKO GOSPODARSTVO
DOLARJI NA POHODU
Polletni rezultati gospodarjenja zadovoljujejo
Kot je razbrati iz podat-
kov periodičnih obračunov
organizacij združenega de-
la, so v občini Slovenske
Konjice dosegli v prvih še-
stih mesecih letos dokaj
ugodne gospodarske rezul-
tate. Posebej razveseljivi so
podatki o blagovni menjavi
s tujino, ki kažejo, da je ra-
zmerje med izvozom in uvo-
zom konjiških delovnih or-
ganizacij 68,4:31,6 v korist
izvoza.
Pa si podrobneje oglejmo
nekaj podatkov. Celotni pri-
hodek gospodarstva se je v
prvem polletju letos povečal
za 28%, doseženi dohodek za
41% ter čisti dohodek za
42%. To je pripomoglo, da se
je delež ustvarjenega dohod-
ka v celotnem prihodku po-
večal od 34,% v letu 1978 na
38,1% v letošnjem letu. De-
lež čistega dohodka v celot-
nem prihodku se je povečal
od 22,3% v lanskem letu na
24,8% v letošnjem letu. De-
lež sredstev za osebne do-
hodke pa je ob občutnem po-
večanju celotnega prihodka
ostal na ravni preteklega
leta.
V prvem polletju letos je
dosegla konjiška industrija
mnogo počasnejšo rast pro-
izvodnje od predvidene. Fi-
zični obseg izgotovljene in-
dustrijske proizvodnje se je
namreč v primerjavi z istim
obdobjem lani povečal le za
0,7%. Vzrokov za takšno sta-
nje je več. V prvi vrsti pa jih
gre iskati v manjšem obsegu
proizvodnje orodja v Unior-
ju, v manjši proizvodnji stro-
jev v Kostroju, manjši proiz-
vodnji Usnja v Konusu,
manjši proizvodnji strojnih
delov v Kostroju ter manjši
proizvodnji razdelilnih na-
prav nizke napetosti v tovar-
ni IMP.
Veliko zadovoljivejšo sliko
pa kažejo podatki o blagovni
menjavi konjiških organiza-
cij združenega dela s tujino.
Ti namreč povedo, da je in-
dustrija izvozila v prvem pol-
letju letos za 15 milijonov in
751 tisoč ameriških dolarjev
svojih proizvodov, kar po-
meni 3,6% več kot v istem
razdobju lani. Letni plan
izvoza je s tem dosegla v viši-
ni 45,9%, razmerje med izvo-
zom in uvozom pa je bilo
68,4 : 31,6 v korist izvoza. Iz
podatkov je še razvidno, da
se je letos povečal delež izvo-
za v razvite zahodne dežele
in dežele v razvoju. Tako so
konjiške organizacije zdru-
ženega dela izvozile lani v ra-
zvite zahodne dežele 70,3%
izdelkov, namenjenih tuje-
mu trgu, v socialistične deže-
le 28% in v dežele v razvoju
1,7%. Letos pa je razmerje
drugačno. V razvite zahodne
dežele so izvozile 75,8% pro-
izvodov, v socialistične deže-
le 18,8% in v dežele v razvoju
5,4%. Čeprav so organizacije
združenega dela konjiške
občine dosegle manjši obseg
izvoza, kot so ga planirale,
(po planu pa naj bi se letošnji
izvoz povečal glede na lan-
skega kar za 20%) vendarle
zatrjujejo, da bodo planiran
obseg izvoza dosegle. To pa
znova potrjuje, da se povsod
zavedajo pomembnosti več-
jega prodora na tuja tržišča,
posebej še v sedanjih pogo-
jih gospodarjenja, ki jim da-
jejo pečat ukrepi Zveznega
izvršnega sveta.
Kljub temu, da so rezultati
gospodarjenja konjiških de-
lovnih kolektivov dokaj ugo-
dni, pa razkrivajo - če jih po-
gledamo podrobneje - tudi
marsikatero slabost. Vzroke
zanje bi morali ugotoviti v
sleherni organizaciji združe-
nega dela, še posebej pa bi se
morali pomuditi pri slabo-
stih za relativno majhen po-
rast obsega proizvodnje, da-
lje pri ugotavljanju vzrokov
porasta zalog gotovih izdel-
kov in pri ocenjevanju stanja
likvidnosti sleherne organi-
zacije združenega dela.
DAMJANA STAMEJCIC
LJUBEČNA:
DOBRO
DELAJO
V industriji keramič-
nih, kislinoodpornih in
opečnih izdelkov Ljubeč-
na v zadnjem času neka-
terim stvarem posvečajo
izjemno pozornost. Med
njimi planiranju za na-
slednje srednjeročno ob-
dobje in stabilizacijskim
ukrepom.
Čeprav so prvo polletje
zaključih nadvse uspeš-
no, saj so načrtovano ako-
mulacijo presegli kar za
24 odstotkov, se vseeno
ne vdajajo zadovoljstvu.
Tako so že pred meseci
začeli akcijo za še boljše
gospodarjenje in večjo
produktivnost. V tem me-
secu so že po posameznih
obratih začeli pripravljati
stabilizacijske programe,
ki jih bodo združene potr-
dili delavci na zborih že v
prvih dneh septembra.
V prizadevanja za še
boljše gospodarjenje se iz
dneva v dan vključuje
več zaposlenih. Aktivno
se vključujejo v izvozna
prizadevanja. Energetsko
krizo uspešno premagu-
jejo, saj so se pravočasno
priključili na zemeljski
plin. Iščejo pa rešitve za
manjšo porabo tudi te
energije.
MILAN BRECL
CELJE
DENAR SANACIJI
Kako z ekološko sanacijo Cinkarne?
Čeprav je celjska občinska
skupščina pred letom dni
sprejela program ekonom-
ske in ekološke sanacije Cin-
karne in tako postavila celot-
no nalogo na širše družbene
temelje, prihaja to vprašanje
ponovno na dnevni red zase-
danja delegatov vseh zborov
skupščine, in to že na prvo
jesensko sejo ob koncu sep-
tembra.
Zakaj?
Gre za opredelitev do
predloga republiškega Izvrš-
nega sveta glede delitve fi-
nančnih obveznosti zaradi
pokritja dela stroškov pri
ekološki sanaciji. V tem pri-
meru gre za znesek okoli 58
milijonov dinarjev. Republi-
ka je pripravljena pokriti tri
četrtine te obveznosti, Celje
pa naj bi prispevalo četrtino.
Sicer pa gre za jamstvo pri
najemanju ustreznega poso-
jila in ne za znesek, ki bi ga
bilo treba nakazati takoj. Na
vsak način pa za jamstvo, ki
bi lahko bremenilo občinski
proračun, v kolikor bi kolek-
tiv Cinkarne ne mogel sam
plačati posojila.
Četudi se Izvršni svet celj-
ske občinske skupščine ni
opredelil do tega predloga, je
rešitev več ali manj na dlani.
In vendar tudi pogojena. Na
vsak način bo občinski pro-
račun laže sprejel to obvez-
nost in jamstvo za posojilo
tedaj, če bo tudi iz republi-
ških organov prišla dokonč-
na potrditev sprejema ob-
veznosti in če bo tudi vzho-
dnonemški partner zagotovil
svoj ustrezni delež.
Seveda pa se v tej zvezi po-
stavlja drugo, dosti bolj ak-
tualno vprašanje. Ne gre zdaj
toliko za denar, ki bi v naj-
slabšem primeru bremenil
občinski proračun, marveč
veliko bolj za odgovor na
vprašanje, kdaj bo lahko na
primer tovarna za proizvod-
njo titanovega belila sama
ustvarila lastna akumulacij-
ska sredstva, da se bo torej
postavila na svoje noge.
Sicer pa gre pri celotni za-
devi za znano stališče. Ko-
lektiv Cinkarne je vendar
eden od nosilcev razvoja Ce-
lja in celjske občine. Zato je
Celje povezano z usodo Cin-
karne in z njeno sanacijo,
ekološko in ekonomsko. Si-
cer pa je ekološka hkrati tudi
ekonomska.
In ko bo beseda o jamstvu
za posojilo tekla v delegaci-
jah združenega dela in v kra-
jevnih skupnostih in ne na-
zadnje na seji zborov občin-
ske skupščine, bo treba ja-
sno in glasno povedati, zakaj
je v izvajanju sanacijskega
programa nastala zamuda.
Prav tako bo treba reči, da so
dosedanja sanacijska dela
bremenila predvsem kolek-
tiv Cinkarne, ki je za te na-
mene odštel okoli 55 milijo-
nov dinarjev. V tej zvezi bo
beseda tudi o novi tovarni
žveplove kisline, o tovarni,
ki je prav tako sestavni del
celotne ekološke sanacije
Cinkarne in Celja ter njego-
vega zaledja.
Skratka, gre za odgovorno
nalogo in prav tako za vpra-
šanja, do katerih se bo mora-
lo Celje opredeliti. Pa ne na
novo, marveč v okviru že
sprejetega programa, v okvi-
ru stališč, ki so dobila že
pred časom najširšo pod-
poro.
M. B02IC
STEZE
POMISLILI
NA OBJAVO
V RADIU CELJE
O CINKARNI
TUDIZKIN
SZDL
O poročilu izvršnega
sveta o ekološki in eko-
nomski sanaciji Cinkar-
ne in predlogu novih
ukrepov, bo jutri raz-
pravljal tudi komite ob-
činske konference ZK
Celje, v ponedeljek pa še
predsedstvo občinske
konference SZDL. Obe
seji sodita v sklop pri-
prav na prvo septembr-
sko zasedanje zborov ob-
činske skupščine.
EMO
Z MANJ DELAVCI DOSEGU VEČ
Ugodni gospodarski dosežki so najlepši pozdrav Jubileju
Kolektiv največje celjske
delovne organizacije EMO je
v prvem polletju letos uspeš-
no gospodaril in na vseh po-
dročjih ustvaril boljše dosež-
ke kot v enakem lanskem
obdobju, čeprav je ob tem
nekoliko zaostal za planski-
mi obveznostmi. Neglede na
to pa so z dosežki v vseh de-
setih tozdih potrdili, da se
uresničuje aačrt razvojne sa-
nacije, ki bo v prihodnje
omogočil prepotrebne poso-
dobitve v domala vseh toz-
dih.
Se posebej pomembno je,
da so dobro gospodarili v ti-
stih tozdih, kjer je bilo v pre-
teklih   letih  največ  težav.
Predvsem še v tozdu posoda
in tozdu kontejner, ki sta oba
ustvarila dober celotni pri-
hodek in čisti dohodek ter
znatna sredstva celo izdvoji-
la v sklade.
Količinsko so vsi tozdi v
EMO v prvem polletju proiz-
vedli za 500 ton več izdelkov
kot v enakem lanskem ob-
dobju in zanje iztržili za 19
odstotkov več. V količinski
proizvodnji so za planom
zaostali za 11 odstotkov, vre-
dnostno pa za devet odstot-
kov.
Pomembno je, da so pro-
dali vso proizvodnjo in ob
tem še nekoliko zmanjšali
zaloge. Tako so realizirali za
23 odstotkov več kot v ena-
kem lanskem obdobju, za
svojim načrtom pa so pri
prodaji zaostali le za dva od-
stotka.
Izredno dobri so izvozni
dosežki, saj so na tuje izvozi-
li za 4,6 milijonov dolarjev
izdelkov in s tem za sedem
odsokov presegli plan in lan-
ske dosežke. Najboljše izvoz-
ne uspehe so dosegli v tozd
posoda z 2,7 milijoni izvoza
in v tozd kontejner, kjer so
na tuje izvozili za 1,8 milijo-
na dolarjev, kar pomeni, da
ima EMO uravnoteženo zu-
nanjetrgovinsko bilanco.
Rezultat takšnega dela
3800-članskega kolektiva je,
da je EMO v prvem polletju
ustvaril domala 965 milijo-
nov din celotnega prihodka,
313 milijonov din dohodka
in 217 milijonov din čistega
dohodka. Za sklade so izdvo-
jili 43 milijonov. Dohodek na
delavca je bil ustvarjen v vi-
šini 82 tisoč din.
Čeprav niso izpolnili vseh
svojih načrtov in v tozdu TO-
BI celo ugotovili precejšnjo
izgubo, so v EMO z dosežki v
polletju razmeroma zelo za-
dovoljni. Imeli so namreč
precej težav. Tako so v do-
mala vseh tozdih ugotavljali,
da jim primanjkuje delav-
cev. Marsikje so bile velike
težave zaradi slabe oskrbe z
reprodukcijskimi materiali,
še posebej s tistimi iz uvoza.
Tudi cene nekaterih izdel-
kov so po mnenju delavcev
prenizke, saj komajda še po-
krivajo stroške. Izguba v toz-
du TOBI pa ne bi smela biti
problematična, saj je nastala
izključno zaradi visoke ne-
plačane realizacije.
Pred praznovanji 85-letni-
ce obstoja delovne organiza-
cije so zato v EMO zadovolj-
ni in optimistično pričakuje-
jo zaključek leta, ki bo, kot
kciže, za vse tozde in delovno
organizacijo, uspešno.
BRANKO STAMEJCiC
ŽALSKO GOSPODARSTVO
ZDAJ PET IZGUBAŠEV
Lani ni bilo niti enega
Žalsko gospodarstvo je v
letošnjem polletju sicer do-
seglo visoke nominalne rasti
posameznih kategorij. Celo
višje kot so načrtovali, ven-
dar so realne številke tako
nizke, da ne zadoščajo reso-
lucij sko zastavljenim. Načr-
tovano 11 odstotno recilno
rast družbenega proizvoda
so dosegli le s štirimi odstot-
ki. Velik je tudi izpad naložb.
Naložbe v osnovna sredstva
naj bi letos veljale 77 starih
milijcird, ob polletju pa so
znašale komaj osemnajst mi-
lijard dinarjev. Ce primerja-
mo nekatere gospodarske
kategorije z regijo, potem
lahko vidimo, da je žalska
občina skoraj povsod na re-
pu. Bolj kot tisti TOZD, ki so
ob polletju prigospodarile iz-
gubo so zaskrbljujoče tiste,
ki so poslovale na meji dono-
snosti. Teh je kar sede-
mnajst. Izgubo so »prigospo-
darili« v KIL TOZD Ploščice
(2,035.705 dinarjev), TOZD
Hotel Prebold (1,857.830),
KZ Savinsjak dolina v Tabo-
ru (200.039) in Trnavi
(146.891) ter Strojni TOZD
Storitve (287.935).
Beseda o letošnjih pollet-
nih gospodarskih rezultatih
je tekla prejšnji teden tudi
na skupni seji komiteja OK
ZKS, OS ZSS ter Izvršnega
sveta. Ker gre v TOZD kme-
tijske dejavnosti iskati vzro-
ke za izgubo tudi v sezon-
skem značaju dela, potem
kot že zapisano, izgube niso
tako kritične, saj jih ob deve-
tih mesecih skoraj že ne bo
več. Težak položaj je trenut-
no v zabukovški Minervi,
kjer zaradi zmanjšanja uvoz-
nih pravic (repro material
skoraj izključno uvažajo),
delajo s polovično zmoglji-
vostjo. Kljub temu, da imajo
dogovorjeno prodajo svojih
izdelkov tudi v Italiji, Švici
in Iraku.
O stanju v gospodarstvu
po najnovejših ukrepih zve-
ze in kasneje še republike,
bo treba delavce temeljito
obvestiti. Vprašati se bo tre-
ba, do kam so v določenih
delovnih sredinah prišli z
uresničevanjem nalog, zapi-
sanih v akcijskih programih.
Tam, kjer gospodarijo na
meji donosnosti, bodo mora-
li izdelati sanacijske progra-
me, posebno pozornost pa
bo treba nameniti reševanju
problemov v zvezi z izplače-
vanjem osebnih dohodkov.
Rešitve bo seveda treba iska-
ti v notranji porazdelitvi
sredstev, s premikom izpla-
čilnih dni ter posojanju de-
narja pri sosednjih delovnih
organizacijah, SIS in občin-
skem skladu skupnih rezerv.
Tako so poudarili tudi na
skupni seji komiteja OK
ZKS, OSZSS ter Izvršnega
sveta, ki je bila konec prejš-
njega tedna.
Vzroke za slabo gospodar-
jenje ponekod seveda ne gre
iskati le v zunanjih vplivih,
čeprav je res, da se je večina
delovnih organizacij v začet-
ku letošnjega leta borila s
problemi stalnega narašča-
nja cen repromaterialov in
težavami pri njegovi dobavi.
Po drugi strani spet pa so
bile cene proizvodov neus-
klajene in je mnogo TOZD
doseglo uskladitev cen svo-
jih proizvodov šele aprila in
maja. Dejstvo pa je, da so
globalni proporci delitve do-
bri, saj je rast sredstev za
osebne dohodke (brutto) niž-
ja od stopnje povečanja sto-
rilnosti. Hitreje od mase OD
naraščajo tudi sredstva za
sklade ter akumulacija.
JANEZ VEDENIK
NOVO V REMONTU
Po sklepu delavskega sveta je bil za direktorja obrtnega
gradbenega podjetja Remont v Celju imenovan inž. Drago
Cuč^k. Na to delovno mesto prihaja z bogatimi izkušnjami,
saj je bil nekaj let pred tem načelnik oddelka za gradbene in
komunalne zadeve občine Celje.
NT-RC in TTG prirejata
SLOVO OD POLETJA NA
POHORJU
15. septembra na Partizanki (Mala Kopa-Pohorje):
rekreacija, piknik, prijetni zvoki in nabiranje gob.
gt. 33 - 23. avgust 1979
NOVI TEDNIK - stran 5
SEJEM » VSE ZA OTROKA«
ZA NJIH SREČNO
OTROŠTVO
Prireditev bo v hali Golovec od 29. avgusta do 5. septembra
»Rad bi posebej poudaril pomen
družbene skrbi za otroke in to ne samo
zaradi zaposlene ženske in delovne
družine, temveč zaradi izenačevanja
razmer, v katerih rastejo in se vzgajajo
mladi rodovi.« To so besede tovariša
Tita z 11. Kongresa ZKJ, ki pomenijo
vsem nam napotilo za akcijo v medna-
rodnem letu otroka in sploh v bodoče.
OTROCI - NAŠA VSAKDANJA
SKRB
Generalna skupščina Združenih naro-
dov je proglasila leto 1979 za mednaro-
dno leto otroka, da bi tako postavila
položaj in potrebe otroka v središče za-
nimanja sleherne dežele in svetovne jav-
nosti. Pogoji in razmere, v katerih odra-
šča večina otrok po svetu so namreč
taki, da jim ne dajajo dovolj razvojnih
možnosti, pa čeprav je letos preteklo že
dvajset let od sprejema Deklaracije o
pravicah otrok. Združeni narodi želijo z
mednarodnim letom otroka ustvariti
možnosti za zavestno spoznanje poseb-
nih otrokovih potreb pri nosilcih odlo-
čanja, za uresničevanje pravic in intere-
sov otrok in za priznavanje praktičnih
programov za zboljšanje življenjskih ra-
zmer otrok kot bistvenih in sestavnih
delov vseh razvojnih, gospodarskih in
socialnih planov.
Ne le zato, ker je Generalna skupščina
OZN tako opredelila, je v naši družbi še
kako pomembno, da bitko za otroka in
njegovo otroštvo, za njegove pravice in
svobodo vodimo v vseh sredinah. V kra-
jevni skupnosti, kjer otrok živi, v orga-
nizacijah   združenega   dela,   kjer   se
ustvarja dohodek in kjer delavci-starši
odločajo o družbeni skrbi za otroka in
namenjajo del dohodka za uresničeva-
nje njihovih potreb ter v samoupravnih
interesnih skupnostih, kjer teče spora-
zumevanje o skrbi za otroke. Tako se
namreč v naši družbi vzdržuje kontinui-
teta skrbi za otroke ter humano sporoči- :
lo našega narodnoosvobodilnega boja.
Vse to nas zato obvezuje, da moramo I
vedno znova temeljito analizirati razme-J
re, v katerih naš otrok odrašča ter spoz-j
navati razvojne potrebe otrok.
Priznati moramo, da vseh mogočih
možnosti skrbi za otroke nismo izkori-
stili, še vse preveč jih vežemo le na na-
menska gmotna sredstva ali posamezne
institucije, pri tem pa zanemarjamo eno-
stavnejše, a nič manj pomembne oblike.
Pra-C^ zato je pomembno poudariti, da je
družbena skrb za otroka v vseh oblikah
in okoljih potrebna in da mora postati
sestavni del celotnega družbenega ra-
zvoja. Pomeniti mora celovitost vzgoj-
noizobraževalnih, zdravstvenih, social-
nih in drugih ukrepov ter aktivnosti, ki
naj otroku od rojstva do zrelosti, v me-
stu in na vasi zagotavlja čimbolj izena-
čene pogoje za življenje.
TUDI LETOS KOPICA
PRIREDITEV
Prav gotovo spada celjska sejemska
prireditev »Vse za otroka« v okvir druž-
benih prizadevanj za ustvarjanje čim
boljših pogojev za razvoj otrok tako v
družini, krajevni skupnosti, šoli in drug-
je. Ta prireditev je postala že tradicio-
nalna, letos pa so jo - mimogrede pove-
dano - registrirali tudi pri UNESCO kot
mednarodno prireditev v okviru me-
dnarodnega leta otroka. Ni odveč zato
poudariti, da se je ideja za takšno prire-
ditev lahko rodila in dobila konkretno
obliko le v okolju, kjer je spoznanje o
posebnih potrebah otroka prodrlo glo-
boko med ljudi. Sejem »Vse za otroka«
se je tako že izkobalil iz začetnih nero-
dnosti, kot prireditev posebnega pome-
na pa so ga sprejeli vsi tisti, ki jim je
skrb za otroke najbližja. A kljub temu
mora tudi sejem težiti k še boljšemu,
kakovostnejšemu. Zato je mednarodno
leto otroka tista prava priložnost za raz-
pravo, kako osnovno idejo dalje razviti
in obogatiti in kako s to edinstveno ju-
goslovansko gospodarskoposlovno,
strokovno, vzgojno, kulturno in seveda
družbenopolitično prireditvijo prispe-
vati k uresničitvi naših ciljev v družbeni
skrbi za otroke.
Tudi letos je organizator sejma »Vse
za otroka« Zavod RŠC Golovec, ki pa
mu je izdatno pomoč nudila Gospodar-
ska zbornica Jugoslavije, Gospodarska
zbornica Slovenije, Zveza prijateljev
mladine Slovenije in Občinska zveza
prijateljev mladine Celje. Osnovno vodi-
lo pri pripravi letošnjega sejma je bilo,
da mora celotna manifestacija preseči
samo okvire potreb otroka, ampak mora
zadostiti tudi otrokovim željam, njegovi
ustvarjalnosti ter poudariti vzgojni po-
men vseh sredstev, ki so mu namenjena.
Zato bo sejem komercialno-grosističen,
komercialno-potrošniški, didaktičen,
vseboval pa bo tudi prikaz ustvarjalno-
sti otrok, staršev in vzgojiteljev. Na sej-
mu bo predstavljenih več blagovnih
skupin, namenjenih otroku. Tako pre-
hrana, perilo in oblačila, igrače, učila in
funkcionalna oprema vzgojnoizobraže-
valnih institucij. Posebej pa bo na sej-
mu izpostavljena mednarodna razstava
igrač.
Sejem »Vse za otroka« se bo pričel 29.
avgusta 1979, v imenu pokrovitelja -
Gospodarske zbornice Jugoslavije - pa
ga bo odprl njen predsednik Ilija Vakič.
Sejem bo v prostorih hale Golovec na
2500 m- razstavne površine, odprt pa bo
do 5. septembra vsak dan od 9. do 19.
ure. V tem času bo tudi vrsta spremlja-
jočih prireditev, ki jih bo pripravila Zve-
za prijateljev mladine Slovenije skupaj z
Občinsko zvezo prijateljev mladine v
Celju. Tako bodo v času sejma nasled-
nje spremljajoče prireditve: \
30. avgusta - ustanovna skupščina
otroške žirije
31. avgusta - seminar za prodajalce
otroških igrač
1. septembra - tekmovanje otrok v kole-
sarjenju pod geslom: Vsi na kolo za
zdravo telo
3. septembra - posvetovanje pod nazi-
vom Otrok-potrošnik. Posvetovanje bo
organizirala redakcija Potrošačkog in-
formatora iz Beograda.
5. septembra - posvetovanje o upora-
bi pedagoških tekstov - spremljano z
diapozitivi.
Poleg strokovnih srečanj in prireditve
za otroke bodo na razstavnem prostoru
tudi pokušine izdelkov za otroke. Sicer
pa je vse prireditve, ki se bodo odvijale
v okviru sejma »Vse za otj-oka« težko
podrobneje opredeliti. Verjetno pa velja
med njimi posebej izpostaviti predvsem
eno, ki bo povezana z ustanovitvijo pio-
nirske žirije.
OTROŠKA ŽIRIJA - IZZIV
PROIZVAJALCEM
Z namenom, da bi se v sejemsko do-
gajanje aktivno vključili tudi otroci in
da bi otroci sami tudi neposredno sode-
lovali v procesu dogovarjanja med pro-
izvodnjo in trgovino ter da bi se pojavili
v vlogi, ki bi zagotavljala, da bi proizva-
jalci upoštevali celovitost njihovih inte-
resov in potreb, bo v Celju ustanovna
skupščina otroške žirije Jugoslavije. Se-
stala se bo 30. avgusta ob 11. uri v dvora-
ni Zavoda RSC Golovec, zaenkrat pa se
je bodo udeležili le pionirji iz pobrate-
nih mest Celja. Tako pionirji-delegati iz
Cuprije, Siska, Doboja in Titovega Vele-
sa, pa seveda pionirji Celja. Na usta-
novni skupščini bodo delegati sprejeli
predlog pravilnika o delu in podelitvi
priznanj otroške žirije, pravilnik pa bo v
celoti objavljen tudi v vseh glasilih pio-
nirjev v Jugoslaviji. Tako bodo imeli
pionirji sirom domovine priložnost, da
sami oblikujejo besedilo, ki bo oprede-
ljevalo delo in naloge te-edinstvene pio-
nirske žirije v svetu. Pravilnik bo tudi
določal, da pionirji izberejo znak, s kate-
rim bodo nagradili proizvajalce za naj-
boljše dosežke. Dobitnike znaka pa bo
zavezoval, da bodo morali serijsko izde-
lati izbrane izdelke ter jih najkasneje
šest mesecev po prejemu priznanja uve-
ljaviti na tržišču. To je le nekaj podrob-
nosti okoli dela pionirske žirije. Sicer pa
bo pravilnik o delu in podelitvi priznanj
otroške žirije sprejet tedaj, ko ga bodo
potrdili vsi Sveti zveze pionirjev repu-
blik in pokrajin.
Sejem »Vse za otroka« je brez dvoma
pomembna prireditev. Pomembna
predvsem zaradi svojih posebnosti, ki
jih izkazuje glede na druge tovrstne se-
jemske prireditve pri nas in v svetu.
Kajti v celoti je namenjen otroku. Tako
otroku-potrošniku, ki je in mora ostati
deležen posebne družbene skrbi. Pa
otroku-ustvarjalcu, saj bodo na sejmu
predstavljeni proizvodi, ki omogočajo
zadovoljevanje otrokovih potreb od roj-
stva do 15. leta starosti. In nenazadnje,
sejem vključuje tudi otroka kot aktivne-
ga udeleženca v ocenjevanju in spodbu-
dah za programiranje, projektiranje in
proizvajanje predmetov za vsakdanjo
rabo. Zato je celjski sejem »Vse za otro-
ka« poziv in izziv proizvajalcem, da se
zavedo svoje odgovornosti in dajo otro-
ku vse, kar potrebuje, da bi postal sre-
čen človek. Istočasno pa je tudi prizna-
nje vsem, ki so s svojo nenehno aktiv-
nostjo zagotavljali vraščenost družbene
skrbi za otroka v naš vsakdanji družbe-
noekonomski razvoj.
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 33 - 23. avgust 1975
FRANJO
FRAJLE
Na začetku prejšnjega
tedna so na celjskem
mestnem pokopališču
spremili k zadnjemu po-
čitku Franja Frajleta,
uglednega frizerskega
mojstra.
Bil je Celjan, čeprav je
prišel v mesto ob Savinji
šele po prvi svetovni voj-
ni. Prišel je iz Češkoslo-
vaške. Že kot mlad po-
močnik se je takoj vklju-
čil v sindikalno gibanje in
se kot predsednik frizer-
ske organizacije zlasti
zavzemal za boljše delov-
ne pogoje zaposlenih,
predvsem za proste nede-
lje in praznike. Tako je se-
veda prišel navskriž z de-
lodajalci. Odpustili so ga
z dela, to pa je bil tudi
povod, da se je odločil za
samostojno frizersko de-
lavnico.
Kot frizerski mojster je
delal več kot štirideset
let. V letih pred in po dru-
gi svetovni vojni je aktiv-
no delal v obrtniških or-
ganizacijah. V svoji de-
lavnici je vzgojil veliko
mladih delavcev, prav ta-
ko v šoli, kjer je poučeval.
Nemški okupator ga je
po prihodu v naše kraje
izsehl na Hrvaško. In ko
seje po vojni vrnil v svoje
Celje, je znova pričel z de-
lom. Pred nekaj leti se je
upokojil. Umrl je v se-
demdesetem letu starosti.
M. BOŽIČ,
NNNP
TUDI KULTURNI MITINGI
Pripravljajo jih v neltaterih lirajevniii sifupnostiit
v celjskih krajevnih skup-
nostih in organizacijah zdru-
ženega dela se zelo skrbno
pripravljajo na izvedbo akci-
je Nič nas ne sme preseneti-
ti. Sekretariat akcije se bo
sestal po 25. avgustu in bo
sklical pogovor z vsemi no-
silci nalog v krajevnih skup-
nostih in v temeljnih organi-
zacijah združenega dela. Ve-
čina programov za akcijo
Nič nas ne sme presenetiti je
usmerjenih na izvedbo ra-
zličnih vaj 29. in 30. septem-
bra.
Čeprav je res, da naj bi vrh
te samozaščitne, samoo-
brambne aktivnosti pred-
stavljala prav ta dva septem-
berska dneva, pa najbolj
prav ravnajo v tistih delov-
nih in krajevnih okoljih, kjer
so najprej temeljito ocenih
samozaščitno in obrambno
sposobnost. To pomeni, da
bi morali ugotoviti, kako de-
lajo odbori za ljudsko
obrambo in družbeno samo-
zaščito, kako je z obrambni-
mi načrti, varnostno-politič-
nimi ocenami, z delom civil-
ne zaščite in narodne zaščite
in kako se vključujejo v akci-
je Nič nas ne sme presenetiti
vsi delavci in občani. Prav
podružbljanje ljudske
obrambe in družbene samo-
zaščite pa je glavni smoter
akcije Nič nas ne sme prese-
netiti. V nekaterih krajevnih
skupnostih so v akcijo vklju-
čili vse hišne svete, v sep-
tembru pa bodo organizirali
predavanje o družbeni samo-
zaščiti po stalnih območjih
krajevne skupnosti.
V posameznih krajevnih
organizacijah socialistične
zveze so se vključili v pripra-
vo in izvedbo akcije tudi ob-
močni odbori socialistične
zveze. Ti bodo za posamezno
območje ugotavljali varnost-
no politične razmere in pred-
lagali ukrepe za čim boljšo
obrambno usposobljenost.
Zanimive so tiste pobude
odborov za akcijo Nič nas ne
sme presenetiti, ki kažejo, da
bodo v posameznih krajev-
nih skupnostih 30. septem-
bra pripravili več kulturnih
mitingov. Zelo pomembno
je, ali se v načrtovanje in
izvedbo akcije vključujejo
vsi dejavniki v krajevni
skupnosti. To pomeni tudi
interesne, družbene in druš-
tvene organizacije, pred-
vsem pa bi se morali o akciji
dogovoriti skupno krajevne
skupnosti in delovne organi-
zacije ali enote, ki imajo se-
dež v posameznih krajevnih
okoljih.
KMEČKI PRAZNIK NA
PLEŠIVCU
Krajevna skupnost Plešivec in Turistično društvo Velenje
prirejata v nedeljo, 26. avgusta, na Plešivcu, na kmetiji
Martina Marolta, po domače Navršnika, v vasici Plešivec
kmečki praznik. Ob tej priložnosti bodo razna tekmovanja
in prikazi nekaterih starih običajev. Napovedujejo tekmo
koscev in grabljic, žaganje drv, striženje ovac, tekmovanje v
različnih gozdarskih delih, plezanje po hlodu itd.
Program se bo pričel ob desetih dopoldne. Do kmetije se
pride po cesti Velenje-Plešivec.
Ob tej priložnosti lahko obiščete še Graško goro, znano
Goro jurišev in bojev Štirinajste divizije, kjer so pred krat-
kim odkrili izredno lep spomenik »Nošenje ranjencev«, ki
ga je izdelal akademski kipar Antun Avgustinčič.
V vasi Plešivec je tudi grob Cankarjeve mladostne lju-
bezni, učiteljice Lovšinove. Na spomeniku je Cankarjev
verz: Tukaj počiva tvoja in moja mladost.
V BESEDI IN SLIKI
STAR, A TRENUTNO
NEPOGREŠLJIV!
Na tako imenovani terasi, ki nekako predstavlja središče
Prebolda, stoji poleg novega hotela in ambulante že precej
dotrajan, a vendar še zmerom nepogrešljiv Dom Svobode.
Pod njegovo streho namreč domuje kar šest družbenih orga.
nizacij oz. društev. Tu so planinci, jamarji, mladinci, pevci,
kulturniki in krajevna organizacija rdečega križa. Svoje pro-
store pa ima tu še knjižnica, ki sodi po številu prebranih
knjig med najuspešnejše v občini.
Kljub takšni zasedenosti doma pa je njegova usoda sedaj
več ali manj zapečatena. Na mestu kjer danes stoji dom, naj
bi v bljižni prihodnosti nastalo parkirišče. Seveda pa naj bi
se to zgodilo šele takrat, ko bodo zagotovljeni prostori za
delo vsem sedanjim uporabnikom doma. V osnutku pred-
loga za četrti občinski samoprispevek je sicer predvidena
adaptacija dvoran v stari preboldski graščini, katere že vrsto
letu uporablja TT Prebold za svoja skladišča, vendar krajani
menijo, da bi bilo bolje izgraditi nov večnamenski dom in
tako enkrat za vselej rešiti problem delovanja društev in
drugih organizacij. To pa si tudi zaslužijo, saj so takorekoč
vsa že zdavnaj opravičila svoj obstoj.
DARKO NARAGLAV
O DRUŽBENEM POLOŽAJU INVALIDOV
ANAUTIČNO O PRORLEMIH
Koordinacijski odbor pri OK SZDL vodi Marija Lamut
o družbenem položaju in
aktivnosti invalidov so v
celjski občini že večkrat raz-
pravljali zlasti v organih so-
cialistične zveze. Največ po-
bud za razreševanje teh
vprašanj so sprejeli na pro-
blemski konferenci o aktual-
nih nalogah na področju so-
cialne politike.
Koordinacijski odbor za
družbeni položaj in aktiv-
nost invalidov, ki dela pri
občinski konferenci sociali-
stične zveze v Celju, je zato v
osnutek delovnega načrta
uvrstil nekaj neodložljivih
nalog. Predlagal bo intere-
snim skupnostim socialnega
varstva, da pripravijo načrt
stalnega spremljanja izvaja-
nja zakona o usposabljanju
in zaposlovanju invalidov.
Odbor bo pobudnik za izde-
lavo analize o številčnem sta-
nju invalidov II. in III. kate-
gorije po celjskih delovnih
organizacijah.
Posebno vprašanje je, kaj
bodo morali v Celju storiti za
preprečevanje invalidnosti.
V izvajanju preventivne de-
javnosti lahko mnogo storijo
aktivi invalidov. Ti bi morali
predvsem v delovnih organi-
zacijah vztrajneje in odloč-
neje opozarjati zlasti politič-
ne organizacije in samo-
upravne organe na nelahek
družbeni, zdravstveni in ma-
terialni položaj invalidov. V
koordinacijskem odboru se
bodo še dogovorih za razpra-
vo o družbenoekonomskem
položaju invalidov v združe-
nem delu. Take delovne po-
govore bodo pripravih v več
kolektivih, med drugim tudi
v Metki.
Najpomembnejše pa je, da
bi v Celju končno dokumen-
tirano, statistično in analitič-
no razgrnili vso problemati-
ko družbenega položaja, de-
javnosti in organiziranja in-
validov. Koordinacijski od-
bor za družbeni položaj in
aktivnost invahdov vodi pri
občinski konferenci sociali-
stične zveze Marija Lamut.
PLANINSKO
SLAVJE V
GORNJEM
GRADU
v nedeljo bodo gornje-
grajski planinci sklenih
program prireditev, ki so
jih pripravili v počastitev
70-letnice usta- . novitve
pašniške zadruge in niče
domačega planinskega
društva.
Pred tem so pripravili
dve zanimivi razstavi,
planinsko in pašniško,
imeU nekaj predavanj, v
nedeljo, 26. t. m., pa bodo
pri koči na Menini planini
med drugim razvili tudi
svoj prapor. Slavje se bo
pričelo ob desetih dopol-
dne.
Dostop z osebnimi av-
tomobili je možen po goz-
dni cesti iz Bočne ali iz
Tuhinjske doline. Bolj
prilegla pa se bo hoja.
REKONSTRUKCIJA CESTE
ARJA VAS-VELENJE
Dela na rekonstrukciji ceste Arja vas-Velenje poteka že
nekaj časa. Prvi del od Velenja do Vinske gore naj bi uredili
že letos, ostalo pa prihodnje leto. Dela izvaja Slovenija ceste
Ljubljana, sredstva pa je prispeval republiški cestni sklad.
Na sliki: Gradnja manjšega mostu pri Vinski gori za nov del
ceste.
T. TAVČAR
ŽALSKI IS O
MLEKARNI
Danes ob 8. uri se je v Žalcu
pričela seja IS, na kateri bo bese-
da tekla o predlogu samouprav-
nega sporazuma o združevanju
dela in sredstev za izgradnjo mle-
karske industrije celjske regije.
Govorili bodo tudi o urejanju
medsebojnih razmerij pri razde-
litvi skupnega dohodka in prev-
zemanju rizika ter o predlogu fi-
nančnega pokritja za izgradnjo
mlekarske industrije celjske re-
gije.
J. V.
PRAZNIK V
GRIŽAH
v počastitev 60-letnice SKOJ
in napada na nemško postojanko
v Zabukovici so se že v soboto
pričele v Grižah prireditve ob
krajevnem prazniku. Te se vrsti-
jo že ves ta teden. Se zlasti veliko
je športnih tekmovanj, v soboto
pa bodo v Zabukovici položili tu-
di temeljni kamen za gradnjo
otroškega vrtca. Pred tem bo v
telovadnici osnovne šole Nade
Cilenšek slavnostna seja skup-
ščine krajevne skupnosti in druž-
benopolitičnih organizacij,  j y
SPOZNAVAJMO NAŠE KRAJE

K Dramljam sodijo še
zaselki Bela gora. Gornje
Drami je, Kozenburg in
Spodnje Dramlje.
Sedanje šolsko poslop-
je je iz leta 1903. Po potre-
su so v Dramljah načrto-
vali novo šolo in predvi-
devajo letošnjo jesen nje-
no otvoritev. V Dramljah
je tudi cerkev sv. Ilije, ki
je v vzhodnem delu še
srednjeveška. Zahodni
del ladje s pevsko empo-
ro je iz leta 1711, zvonik iz
1732, prezbiterij iz 1755,
ko so obnovili in obokali
vso stavbo. Notranjščino
je leta 1907 dekorativno
poslikal Franc Gornik.
Veliki in oba stranska ol-
tarja sta delo znanega
celjskega baročnega ki-
parja Ferdinanda Galla iz
leta 1760-1770. Prižnica
nekoliko spominja na de-
lo mariborskega kiparja
Jožeta Holzingerja.
Dramlje je v ljudski go-
vorici predvsem regional-
no ime za celotno področ-
je nekdanje drameljske
občine, ki je obsegala
svet severno od Šentjurja
med Vojnikom in Ponik-
vo. Prvi znani lastnik
močvirnate drameljske
pokrajine, kjer je bilo več
ribnikov, je bil Žički sa-
mostan, ki je imel tu celo
svoj urad. V XIV stoletju
so bih lastniki drameljske
pokrajine Celjski grofje.
Dramlje prvič omenjajo
leta 1451. V začetku XIX.
stoletja so tu postavili ste-
klarno, ki je izvažala ste-
klo v Italijo.
V Dramljah in okolici je
bila ves čas okupacija
močna  osvobodilna de-
javnost. Od 1943. leta da-
lje so se tu zadrževali ak-
tivisti celjskega okrožja.
Tu se je ustavila na svoji
poti XIV. divizija. V kraju
je tudi spomenik padlim
borcem in žrtvam. Iz Dra-
melj so bih doma Matija
Vodušek (1802-1872),
urednik, publicist, nabož- .
ni pisec, ožji sodelavec,
Slomškovih književnih J
del; Franc Župnek
(1860-1928), projektant
načrtov za železnice in
vodovode, pobudnik turi-
zma na Pokljuki. Leta
1894 je tu umrl kot kaplan
pesnik Ivan Kolarič.
Dramlje imajo danes
sodobno trgovino, kot
smo omenili gradijo novo
šolo, k razvoju pa je pri-
speval tudi priključek no-
ve avtoceste. Kraj je lep,
zato so ga dobesedno pre-
plavili tudi vikendaši    _
ŽALSKI UPOKOJENCI V
AKCIJI NNNP
Tudi Društvo upokojencev iz Žalca se v izvajanju svojega P'^"'
grama aktivno vključuje v akcijo »Nič nas ne sme presenetiti'
Mnogoštevilni izleti, ki jih društvo prireja za svoje članstvo vodijo^
letošnjem letu po poteh, znanih iz naše NOB, kjcF nekateri aktiv"!
udeleženci obujajo spomine na težke dni med preteklo vojno-
sredo 15. avgusta je bila organizirana akcija na bhžnje izletiž^
Lovski dom Rinka nad Gotovljami, ki se ga je udeležilo preko 3j
članov vodstva aktivnega Društva upokojencev Žalec. Predsedn'"
društva Pevec Konrad-Zdenko je ob tej priložnosti imel kratek nag^.
vor in obudil spomine na bitko v Bobju nad Hrastnikom enot VD
brigade, katere udeleženec je bil tudi sam. Srečanju je tudi prisostv«''
val prvoborec-upokojenec iz Žalca Vili Reberšak-Rado. Pred srei^
njem so položili venec na spomenik padlim borcem v Gotovlja"
nakar je odšla patrulja proti Rinki, kjer jih je pričakala zaseo^
Upokojenci so s tem srečanjem potrdili pripravljenost, da bi tud' *
morebitni nevarnosti še vedno znali stati na braniku domovineii^
svojimi iskušnjami pomagati mlajšim. Na sliki: pevski zbor.        -
Tekst in foto: Ivan Jurl»*
št. 33 - 23. avgust 1979
NOVI TEDNIK - stran 7
MED LJUDMI OB MEJI
ČBTA, KI POVEZUJE...
Na obisku pri graničarjih la njihov praznile -15. avgust
Morda se motim, toda, tistih nekaj ur, ki sem jih prebil v Solčavskih planinah med graničarji in domačini,
med ljudmi, ki sestavljajo veliko in složno družino, se mi je zdelo, da ima življenje ob črti, ki smo si jo umislili
ljudje, svoje zakonitosti.
Življenje ob meji ubira svojo pot. Na vsak način bolj preudarno. S tisto, ki velja v mestnem vrvežu, je ni
mogoče primerjati. Tu je vse bolj umirjeno, tudi sproščeno. Tudi bolj pristno, odkrito. Narava je storila svoje.
Ljudi je med seboj močno povezala. Drug brez drugega skoraj ne morejo. Strnila jih je v celoto, v enoto. Zato
se med seboj poznajo, si zaupajo in vedo, kaj hočejo.
Bilo je na praznični dan
graničarjev. Na dan pet-
najstega avgusta. Med ču-
varji naših meja je bilo si-
cer praznično razpolože-
nje, toda zato nič manj
delovne govornosti. V
trenutku, ko je bila izre-
čena čestitka, slavnostna
beseda, je krenila na pot
patrulja. Tu ni koraka na-
zaj, niti postanka. Dolž-
nost je velika. Zavedajo
se je vsi.
»Da, tu na meji niste sa-
mi. Z vami smo mi vsi,
zlasti pa so z vami ljudje
tega območja, solčavski
krajani in delovni lju-
dje...« je v pozdravu med
drugim dejal pripadni-
kom karavle Savinjski
partizan v Solčavi načel-
nik oddelka za ljudsko
obrambo občine Mozirje,
Rudi Zager.
Tu je zrasla velika dru-
žina, ki sicer od časa do
časa, z odhodom in priho-
dom vojakov, menja svo-
je člane, toda, v bistvu je
le ena, nespremenjena.
»Naše življenje je danes
drugačno, kot je bilo tisto
v prvih letih po vojni, ki
so ga preživljah naši
predhodniki,« je v pogo-
voru dejal komandir ka-
ravle oziroma enote gra-
ničarjev v Solčavi, Veli-
bor Lukovič, in nadalje-
val:
»Toda, zato ni nič manj
naporno, odgovorno.
Prišle so druge naloge,
prav tako velike.«
Ljudje ob meji živijo
složno med seboj. Združi-
la jih je tudi zasnova
splošnega ljudskega od-
pora, družbene samoza-
ščite. Zato danes ni več
naključno, če pridejo sol-
čavski člani narodne za-
ščite dvakrat na teden h
graničarjem in gredo po-
tem skupaj z njimi na pot
ob meji, na pot, ki jo mo-
rajo poznati tudi oni. Ču-
varji meja smo vsi!
Življenje v karavli, pa
naj bo oni v Solčavi ali na
Strelčevem vrhu, teče po
natanko določenem pro-
gramu. Po rednih obvez-
nostih je tudi dovolj časa
za počitek, vzgojo, razve-
drilo, šport.
To je razgibano življe-
nje, ki jih prav tako kot
izpolnjevanje rednih ob-
veznosti, povezuje z zale-
djem, povezuje z ljudmi,
domačini, krajevno in ob-
činsko skupnostjo. Zato
eni kot drugi v izpolnje-
vanju svojih nalog niso
nikoli brez pomoči.
V zadnjem času so pri
solčavski karavli zgradili
lep športni poligon. In tu-
di tam visoko v gorah
imajo lepo športno igri-
šče, nekoliko manjše si-
cer, pa vendar zadostno
za prijetno sprostitev ob
igri z žogo.
Oblike povezovanja z
domačini, s krajevno
skupnostjo, so več kot ra-
zlične, pestre.
»Medtem, ko smo še
pred tremi leti pomagali
pri elektrifikaciji tega ob-
močja, smo lani, na pri-
mer, sodelovali pri nape-
ljavi telefonov na višin-
ske kmetije. Tudi to je bi-
lo težko delo. Pa smo ga
zmogli, ker smo bili zdru-
ženi, ker smo si med se-
boj pomagali. Samo lani
smo skupaj z delavci PTT
podjetja delali dva do tri
mesece pri postavljanji!
telefonskih linij. To ob-
močje je poslej dosti bliže
svetu, tudi zaradi telefo-
nov, in zato zdaj ni več
primerov, da bi morali
graničarji voziti v dolino
težkega bolnika. Tu je te-
lefon in zveza z zdravni-
kom, zdravstveno postajo
ali bolnico je hitro vzpo-
stavljena,« je spet pouda-
ril Vehbor Lukovič.
Pa ni bila samo elektri-
fikacija, napeljava telefo-
nov tista, ki je ljudi ob
meji, graničarje in doma-
čine, povezovala in zdru-
žila. Tu so bila in so še
druga opravila.
In vendar ni samo delo
tisto, ki povezuje. Tudi
drugačna srečanja, tudi
sodelovanje v krajevnem
družbenopolitičnem živ-
ljenju, na kulturnem in
športnem področju. Zato
ni naključje, če je koman-
dir karavle podpredse-
dnik krajevne konference
SZDL v Solčavi, ni nak-
ljučje, če se srečujejo na
zborih krajanov, v po-
membnih akcijah in dru-
god.
V takšnem povezova-
nju je minil tudi praznič-
ni dan graničarjev in
mnogi dnevi okoli petnaj-
stega avgusta, saj vsega v
enem dnevu res ni bilo
mogoče opraviti.
Zelo razgibano je bilo
na športnem področju.
Vrstile so se tekme v no-
gometu, streljanju in ša-
hu. Zanimivo, tokrat so
bili v šahu in streljanju
boljši graničarji, v nogo-
metu pa Solčavani.
Na meji je mirno. Toda,
budno oko je na vsakem
koščku naše zemlje.
In tudi tisti dan, ko so
praznovali, so v celoti
opravili svojo obveznost.
Razen tega so se tudi po-
veselili. Ne samo tedaj,
ko jih je obiskala veččlan-
ska občinska delegacija,
skupina, v kateri so bili
predstavniki občinske
skupščine, izvršnega sve-
ta in občinskih družbeno-
političnih organizacij, ta-
borniki, marveč tudi po-
poldne, ko so jih prišli
obiskat, pozdravit in če-
stitat domači kmetje. Tu-
di to je bilo prisrčno sre-
čanje, polno vedrine, hu-
morja, močnih stiskov
rok in srečnih oči. Tudi to
je bila ena izmed oblik
skupnega dela, povezova-
nja.
Takrat je padlo tudi ne-
kaj iskrivih besed. Tudi
na račun peka iz Luč, ki
jim ob določenih dnevih
pripelje kruh.
»Kadarkoli je pripeljal,
smo vedeli, da bomo mo-
rali porivati avto, kajti
vžig mu ni delal najbo-
lje,« so se smejali grani-
čarji.
In potem dodali:
»Dolgo časa smo bili
navajeni, da nam je kruh
vozila pekova žena. Nje-
ga, mojstra, nismo pozna-
li. Pa se je zgodilo, da se
je nekoč skupaj z njo pri-
peljal tudi nek moški. Ni-
smo ga poznali, ona pa tu-
di ni povedala, kdo je. Ko
je ustavila vozilo, je kre-
nila kot vselej mirno mi-
mo stražarja. Tako je ho-
tel tudi moški. Pa ga je
stražar ustavil in zadržal.
In šele potem, ko smo po-
ložaj razčistili, smo se vsi
skupaj nasmejali. Red
mora biti...«
Življenje ob meji je po-
vsem drugačno, kot tisto
v mestih. Tudi bolj skro-
mno. Že vsaka nova reč je
dobrodošla, prinese nov
kamenček v mozaik, ki tu
nastaja in se širi. Krepi.
»Vidite, življenje v ka-
ravli je kot življenje naših
narodov in narodnosti.
Tu v tej majhni karavli je
pravzaprav vsa Jugosla-
vija. Fantje iz vseh kon-
cev in krajev naše domo-
vine. Zelo različni, tudi
po značaju, jeziku, nava-
dah, znanju... toda, na
koncu koncev sestavljajo
vsi skupaj celoto, ki je
močna. Zelo močna. Tudi
meja, tudi življenje ob
meji, jih je povezalo in na-
pravilo iz njih velike pri-
jatelje!«
'    MILAN BOZiC
Takole s kuharjem v sredini so se gostom predstavili graničarji iz Solčavske
karavle
To pa je spomin z obiska graničarjev v karavli na Strelčevem vrhu
Zvesta prijatelja
Srečanje v Solčavi: načelnik oddelka za LO občine
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 33 - 23. avgust 197
NOV EKSPONAT V POKRAJINSKEM MUZEJU
TLAKOVEC Z 6RB0M CEUANOV
Originalen primer tlakovca iz pleterskega samostana
Pred nedavnim je dobil
celjski muzej v dar pravokot-
ni tlakovec iz žgane gline v
izmeri 19,3 x 19,7 cm, na ka-
terem je zapažen v plitvem
reliefu odtisnjen grb celjskih
grofov.
Grb je prikazan na značil-
nem srednjeveškem ščitku.
Gre za grb, ki diagonalno
združuje žovneški (dve progi
na polju) in vovbrški (tri
zvezde na polju) grb. Znano
je, da so ta skupni grb začeli
Celjani uporabljati, ko so po-
stali državni grofje - to je po
letu 1341.
Tlcikovec je eden izmed
številnih, s katerimi so bila
tlakovana tla stare cerkve
kartuzijanskega samostana v
Pleterjih. Ta samostan je
ustanovil grof Herman II. le-
ta 1403, to je v času, ko je ta
Celjan opravljal pomembno
funkcijo deželnega glavarja
na Kranjskem. Samostan je
bil dobro utrjen in zgrajen
po strogih pravilih meniške-
ga reda. Kot izpričujejo do-
kumenti, se je življenje v
Pleterjih začelo že leta 1411.
V tem samostanu je bil
Herman II., ki je umrl v Bra-
tislavi 13. X. 1435. leta, tudi
pokopan.
Kartuzija je doživela v pre-
teklih stoletjih več prezidav
in demodacij. Sedanji stavb-
ni kompleks je bil izgrajen v
letih 1900-05.
Vse kaže, da je prav ob
gradnji novega, sedanjega
samostana služila notranjšči-
Tlakovec z grbom Celjanov.
na nekdanje cerkve za mizar-
sko delavnico. Takrat so tudi
zgradili pod podom v vzho-
dnem delu te stavbe cel si-
stem jaškov za stroje in so
verjetno uporabili v ta na-
men tudi del prostora nekda-
nje grobnice v kateri je leža-
lo truplo Hermana II.
O enoladijski cerkvi so po-
ročali že v preteklosti, da je
»ena najdragocenejših got-
skih stavb v naši deželi«, »da
je najkrasnejša in skoro tudi
najstarejša cerkvena stavba
Risba A. Zorenč
na Kranjskem.« Omenjali so
njen »poseben značaj, arit-
metično pravilnost, njen
strog matematični red, ki da-
je prostoru izredno lepo obli-
ko in idealnost razmerij poe-
dinih delov med seboj in v
celoti«. Opozarjali so tudi na
»plastični okras, ki je odli-
čen in kaže na mojstra, ki
visoko nadkriljuje domačo
produkcijo« ... Ostanki te
dragocene arhitekture so da-
nes žal le deloma ohranjeni!
Na Celjane in na njihov po-
men za Pleterje spominja še
danes konzola v tem spome-
niškem prostoru. Na ščitku
ima grb s tremi zvezdami.
Poleg tlakovca s celjskim
grbom so iz nekdanje cerkve
znane še opečnate plošče z
napisom: Hermann(us) Co-
mes CilUe fundator hui(us)
dom(us), ki izpričujejo vlogo
celjskih grofov v zvezi z usta-
novitvijo samostana.
Omeniti je treba, da so -
kot vse kaže - ob zamenjavi
tlaka v stari cerkvi v Pleter-
jih porabili plošče ob baroki-
zaciji sv. Ožbalta v Javorovi-
ci na Gorjancih, kajti prav
tam je bilo najdenih, pred in
po vojni več primerov ome-
njenih »celjskih tlakovcev«.
Celjski muzej ima nekate-
re primere tlakovcev iz ple-
terskega samostana že raz-
stavljene v sobi Celjanov v
Stari grofiji. A vedeti je tre-
ba, d^ gre pri tem za odlitek
in za original, ki je last Naro-
dnega muzeja iz Ljubljane.
Zato tudi pomeni poklonjeni
original za celjski muzej toli-
ko dragocenost!
Pomembno je tudi, da je
znan podatek, da je bil prav
ta tlakovec izkopan v križ-
nem hodniku samostana, to-
rej v neposredni bližini stare
pleterske cerkve.
Vsekakor zasluži darova-
lec, zlasti pa njegova želja, da
obogati skromno zakladnico
ostalih celjskih grofov v Ce-
lju, posebno javno zahvalo!
MILENA MOSKON
ZANIMIVOSTI IZ POKRAJINSKEGA
MUZEJA V CEUU
KROJAČI IN KOZEL NA
TEHTNICI
Slabi in počasni krojači so bili večkrat zelo priljub-
ljena snov slikarjem panjskih končnic. Slikali so jih na
različne načine v različnih smešnih prizorih. En način
smešenja je tudi tehtanje krojačev in kozla.
Končnica je s tehtnico razdeljena na dva dela. V
sredini stoji močan steber z zarezo v sredini. Skozi to
zarezo je vstavljen nosilni drog tehtnice z jezičkom. Na
vsaki strani droga je obešena po ena velika košara za
tehtanje. V desni košari stoji kozel in gleda na levi
strani, ki je že v zraku. V tej košari sedi nekaj krojačev,
drugi pa se obešajo na rob posode. Dva krojača poizku-
šata z vrvmi potegniti posodo in z njo celo tehtnico na
svojo stran. Tretji krojač je skočil in se bo z rokami
prijel za drog da bi pomagal prejšnjima. Na dvignje-
nem delu droga vise škarje kot simbol krojačev. Na
levi strani ob stebru stoji ženska in gleda krojače, ob
kozlu pa moški s pipo ki kaže nanje s prstom. Na
zgornjem robu je slikar napisal »Žnidarji na vagi in
tudi koza«, spodaj pa je letnica 1876. S to zgodbico
nam je slikar skušal povedati, da je en kozel več vre-
den ali pa da več vaga kot vsi krojači skupaj.
VLADIMIR SLIBAR
HARMONIKARJI
DPD »SVOBODE«
V MESTNEM PARKU
V sklopu celjskih poletnih prireditev, bodo 2. septembra v
Mestnem parku nastopili harmonikarji DPD Svoboda-Ga-
berje pod vodstvom Alberta Zaveršnika. Izvajali bodo dela
domačih in tujih skladateljev in se s tem ponovno predsta-
vili širši javnosti. Znani so njihovi vsakoletni koncerti v
Narodnem domu, kjer iz leta v leto dokazujejo svojo kako-
vostno rast.
DPD Svoboda bo letos praznovala svojo 60-letnico obstoja
in dela, v jesenskih mesecih bodo pripravili obširnejši pro-
gram, ki bo zajemal prikaz delovanja vseh sekcij Svobode.
OBVESTILO DELEGATOM KULTURNE
SKUPNOSTI OBČINE CEUE
Kulturna skupnost občine Celje je sklicala
skupščino za 27. 6. 1979. Na dnevnem redu so bila
zelo pomembna gradiva, saj bi morala skupščina
obravnavati poročilo in problematiko Knjižnice
Edvarda Kardelja, nadalje poročilo in problematiko
Zveze kulturnih organizacij oz. kulturnih društev in
odločati še o nekaterih pomembnih zadevah, pa žal
ni bila sklepčna.
Skupščina Kulturne skupnosti občine Celje
je ponovno sklicana za 11. september 1979
ob 16. uri
v SLOVENSKEM LJUDSKEM GLEDALIŠČU
vjjeuu, _   .
Na tej seji bo skupščina obravnavala gradivo, ki je
bilo objavljeno v Deleg. poroč. št. 12/79. Da ne bi
ponovno prišlo do nesklepčnosti, prosimo vse druže-
nopolitične organizacije in samoupravne dejavnike v
delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, da
proučijo razloge, zaradi katerih se njihov delegat ni
udeležil prvega sklica seje skupščine junija (v prime-
ru, da se ni) in da store potrebno, da se bo delegat
njihove delegacije udeležil seje skupščine drugega
sklica.
Predsednik skupščine KSOC
Aleksa Gajšek-Krajnc
PULA
PO PULI
V CELJU
S premiero prvonagra-
jenega filma letošnjega
festivala jugoslovanskega
igranega filma v Puli -
Trofeja, se bo jutri v Celju
iztekla revija Pula po Pu-
li. Pripravilo jo je celjsko
Kinopodjetje in to le do-
brih štirinajst dni po izte-
ku največjega jugoslo-
vanskega festivala doma-
čega filma. Revija se je po
izboru filmov precej razli-
kovala od podobnih, ki so
jih pripravili v istem času
v Ljubljani in Mariboru.
Iz sporeda so bili namreč
izvzeti filmi, ki jih bomo
videli letos na sporedu te-
dna domačega filma.
Neglede na to pa je re-
vija v celoti upravičila
svoj namen. Ponudila je
namreč zelo zanimiv
izbor desetih filmov in z
njimi zelo hitro in učinko-
vito informirala javnost o
najnovejših prizadeva-
njih jugoslovanske film-
ske proizvodnje. Na plat-
nu dvorane kina Union so
se zvrstili filmi: Naglo so-
dišče. Živemu človeku se
vse zgodi. Zadnja dirka.
Nacionalni razred do 785
ccm. Mož, ki ga je treba
ubiti. Okvara, Zadržano
gibanje in Tovarišija. Da-
nes bo na sporedu še film
Razžarjenje in jutri, kot
rečeno, film Trofeja.
Na ta način smo videli
večino nagrajenih filmov
in nekaj filmov, ki jih je
zlasti dobro sprejelo ob-
činstvo, ko jih je ocenje-
valo za nagrado Jelen.
Revija je bila predvsem
kakovostna informacija
občinstvu, a ob tem tudi
prijetna osvežitev polet-
nega, pogosto celo preveč
komercialnega sporeda
celjskih kinematografov.
V.______y
ZREŠKA FORMA VIVA
NAČRTI NISO POZABUENI
Letos le Štuhec, drugo leto tri nova imena
Načrti zreške forme vive
niso pozabljeni. Nanje je
opozorila seja odbora za vo-
denje forme vive, ki mu
predseduje inž. Marjan Oso-
le, umetniško vodstvo pa je
v rokah akademskega ki-
parja Vasilija Cetkoviča.
Letos bo ta edina tovrstna
kulturna dejavnost na celj-
skem območju zabeležila
samo eno novo plastiko, za
naslednje leto pa načrtujejo
sodelovanje treh kiparjev.
v
Osem let je že tega, ko sta v
Zrečah pričela z delom naj-
prej kipar Cetkovič, za njim
pa na njegovo povabilo še ki-
par Vukovič. Na pobudo inž.
Marjana Osoleta se je potem
ob materialnem in finanč-
nem sodelovanju Uniorja,
zreške Svobode, občinske
ZKO in Kulturne skupnosti
rodila forma viva z delovnim
naslovom »Delavec in kultu-
ra«. Potem so si z deli sledili
akademski kiparji ob Vasili-
ju Cetkoviču in Momi Vuko-
viču še Dušan Tršar, Tone
Lapajne, Boštjan Putrih,
Ljubomir Denkovič, Noel
Favreliere in zdaj še Štuhec.
V Zrečah se je tako zvrstilo
lepo število sodobnih pla-
stik, nekatere še čakajo na
ustrezno ureditev okolja,
vendar to sodi v dolgoročni
načrt ureditve samega kraja.
Na seji, ki je bila minuli
teden v Zrečah so člani od-
bora sklenili, da bodo na-
slednje leto povabiU v Zreče
tri kiparje, jim nudili v no-
vem hotelu prenočišče in vse
bivalne pogoje, vsem povrni-
H stroške potovanja, vsak ki-
par pa bi za svoje delo, ki
ostane kraju, dobil simbolič-
ni honorar 10.000 dinarjev.
Sredstva bodo prispevali kot
doslej Kulturna skupnost
konjiške občine, Turistično
društvo Zreče, za denar bo-
do prosili tudi slovensko
kulturno skupnost, levji de-
lež stroškov pa seveda nosi
zreški Unior, saj daje na vo-
ljo material (jeklo, jekleni
odkovki), pa vse druge ugo-
dnosti, ki so vezane na delo v
tovarni. Prizadevni tajnik
odbora Konrad Sodin je na
seji tudi opozoril, da bo po-
trebno na nekaterih plasti-
kah »obnovitvena in vzdrže-
valna dela«. Za njihovo oko-
lje je sicer zadolžena pionir-
ska organizacija zreške
osnovne šole, strokovno de-
lo pa bo opravil Unior. Tako
so že letos na novo zaščitili
leseno plastiko, delo kiparja
Lapajneta.
Zreška forma viva gre to-
rej dalje. Program za nasled-
nje leto bo odbor posredoval
Skupščini konjiške kulturni
skupnosti in seveda likovne
mu odboru slovenske kuli
turne skupnosti. Zreška oi'
ganizacija hoče ostati vitalen
organizem, ki ga naj ne bi
dušili formalizmi, ki najve6
krat pripeljejo v zagato izva
jalce v časovnem, pa tudi fi
nančnem smislu. Njeni dose
danji rezultati pa govorijo'
prid tudi strokovnemu
umetniškemu izročilu in tU:
di v bodoče bo zgolj kako
vost osnovno vodilo pri zu
nanji podobi dragocene kul
turne manifestacije z ime
nom »živa oblika«.
DRAGO MEDVED
št. 33 - 23. avgust 1979
NOVI TEDNIK - stran 9
AKTUALNO
LOV ZA PREMOGOM
AN nas bo pozimi zeblo?
Zadnjič, bilo je okrog 1. av-
gusta, sem kolovratila okrog
Kuriva in to je bil pomem-
ben dan v mojem življenu.
Spoznala sem, kako je pre-
mog dragocen, potreben in
sploh vreden zlata - seveda,
če ga je kaj. Ravno to pa je
problem, ki sem ga hotela re-
šiti. Pa ne, da bi hotela na-
praviti kakšen umeten nado-
mestek, poskusila sem izve-
deti, zakaj ga ni in kaj na to
pravijo kupci.
Zopet sem dirjala na Kuri-
vo. Malo me je bilo groza ob
spominu na gnečo ob 1. av-
gustu, vendar je bilo tokrat
bolje. Kar se tiče premoga,
pa še slabše. Povpraševanje
je menda veliko, kupci pa so
lahko izibrali med dvema vr-
stama: velenjskim orehov-
cem in sušenim lignitom iz
Kolubare. In kaj so napravili
kupci? Vzeli so, kar so jim
ponujali, menda je vsak dan
od 20-30 naročil. Ob tem so
verjetno sanjali o kakšnem
zagorskem in podobnem
premogu, ki ga pri Kurivu
dobijo vsak mesec manjše
količine. Nekateri so tako
prepričani v uspešnost naših
rudarjev, da sploh ne dvomi-
jo o tem, da premoga ne bi
dobili. Nekdo se je spomnil,
da bo skusil pri Zri, kjer pro-
dajajo velenjski premog. Tu-
di sama sem se podala na to
pot, pa je bilo zaman. Tam ga
nimajo niti kolograma! Na-
zadnje so ga dobili 400 t, 1.
septembra spet pričakujejo
pošiljko. Ponudili so mi
gradbeni material, morda bi
ga lahko porabila za boljšo
toplotno izolacijo stanova-
nja, drugače ne vem, kako bi
me ta material pozimi grel.
Bilo mi je že vsega dovolj.
Obrnila sem se tja, odkoder
ta črna dragocenost prihaja -
rudnik Velenje. Na vpraša-
nje, zakaj je Era tako siro-
mašno založena so mi rekli,
da je tega kriva termoelek-
trarna Šoštanj, ki je največji
porabnik velenjskega ligni-
ta. Ker ga ostane, ga pošljejo
za širšo prodajo. Rudarji pa
delajo tudi ob sobotah in ne-
deljah, da bi zadovoljili pov-
praševanje. Ob vsem tem mi
pride na misel dejstvo, da
imamo pri nas 25 milijard
ton rezerv premoga, lahko
pa se zgodi, da bo nekatere
pozimi zeblo.
Kaj ti ob vsem tem še pro-
stane? Najbolje je, če takpj
prodaš vse peči na trdo gori-
vo in poskusiš z oljem ali pli-
nom, dokler tudi teh dveh ne
bo začelo primanjkovati.
Zaenkrat pravijo pri Petrolu,
da je kurilnega olja dovolj,
liter ga pa stane 5,20 din. Po-
ceni ravno ni, če primerjaš s
premogom, vsekakor pa bo-
lje, kot da bi te zeblo. To so
nekateri že ugotovili, saj je
prodaja olja večja kot lani v
istem času. Poskusite lahko
tudi s plinom, saj je to gorivo
prihodnosti. In če pogleda-
mo še problem onesnaževa-
nja, je plin najboljši izmed
vseh treh goriv, saj najmanj
onesnažuje. Mislimo malo
tudi na naš zrak in ne krivi-
mo vedno Cinkarne za ves
smrad v Celju.
VODA IN
CESTA
V nedeljo je bila na Do-
brovljah seja sveta kra-
jevne skupnosti Braslov-
če, ki so se je udeležili tu-
di Jože Jan, predsednik
IS občine Žalec, Ivo Ro-
bič, predsednik SZDL in
Janez Kroflič, organiza-
cijski sekretar OK ZK Ža-
lec. Glavna točka dnevne-
ga reda je bila problem
pitne vode in razširitev
partizanske ceste, ki pelje
iz Letuša na Dobrovlje. S
pitno vodo imajo na Do-
brovljah problem že vrsto
let. Tako morajo gasilci s
cisternami dovažati vodo.
Cesta, ki je bila zgrajena
na Dobrovlje pred več
kot desetimi leti ne zado-
šča prometu. Posebno še
sedaj, ko so zgradili Dom
borcev.
Na seji so izvolili režij-
ski odbor, za predsednika
pa je bil izvoljen Rudi Žo-
har.
T. TAVČAR
LJUBEČNA: OTVORITEV BO V
NEDELJO
V krajevni skupnosti Ljubečna bodo v nedeljo znova bo-
gatejši za nov komunalni objekt. Ob pomoči delovne organi-
zacije Ljubečna, krajevne skupnosti in krajanov bodo na-
mreč asfaltirali več kot 1000 metrov krajevnih cest. Tako so
z asfaltiranjem že začeU na odseku v Leskovcu. V prihodnjih
dneh pa bodo posodobljenje ceste opravili še na enem od
dveh odsekov v Začretu.
Odsek v Leskovcu, v dolžini preko 900 metrov, bodo
izročili namenu že v nedeljo 26. avgusta. V popoldanskih
urah bodo pri šoli pripravili slavnostno otvoritev. Po otvori-
tvi prve modernizirane krajevne ceste v krajevni skupnosti,
bodo pripravih še vrsto drugih prireditev. Tako obetajo
športniki tekmo Debeli:Suhi, ki je letos zaradi vremena že
dvakrat odpadla in »vaške TRIM igre.
M. BRECL
V PREBOLDU GRADIJO VRTEC
Vrtec, ki je še pred časom vzbujal precej vroče krvi in i
glavobola, je zdaj v gradnji. Dela izvaja velenjski Vegrad.   j
Vrtec bo imel okrog tisoč kvadratnih metrov neto površin, i
deset igralnic in vse druge potrebne prostore.
Po pogodbi bi morali dela končati v sredini letošnjega^
decembra. Toda, kot je povedal vodja gradbišča Oto Holcin- i
ger se bodo gradbinci zavzeli, da bi dela končali prej. Na ■
vsak način lepa napoved!
DARKO NARAGLAV;
PREBOLD
V SPOMIN NA STAVKO
Gostoval bo Slovenski oktet
v spomin na veliko stavko
tekstilnih delavcev Sloveni-
je 1936. leta praznujejo de-
lovni ljudje in krajani Kra-
jevne skupnosti Prebold 29.
avgusta svoj krajevni praz-
nik.
Letošnji program priredi-
tev v počastitev praznika je
več kot bogat. Prve priredi-
tve se bodo pričele že danes,
23. avgusta in bodo trajale
vse do 2. septembra, ko bo v
prostorih prenovljenega ga-
silskega doma v Gornji vasi
tudi slavnostna seja skupšči-
ne Krajevne skupnosti. Ob
tej priložnosti bodo počastili
še 60-letnico gasilskega
društva.
Sicer pa bodo najprej priš-
li do veljave športniki. Tako
bodo že danes in jutri trim
igre. V nedeljo bo pohod k
lovskemu domu na Goljavi.
V ponedeljek, 27. t. m., bo
košarkaški turnir. Naslednji
dan bo gostoval v Preboldu
Slovenski oktet, v sredo, 29.
avgusta, bo nogometni tur-
nir, v četrtek tekmovanje v
streljanju in šahovski turnir.
V petek bo rokometni turnir,
v soboto pa kolesarjenje.
Razen tega bodo v teh
dneh izročili namenu okrog
800 m na novo asfaltirane ce-
ste, ki povezuje Gornjo vas z
gornjim delom Prebolda, pa
tudi parkirišče pred samopo-
strežno trgovino.
DARKO NARAGLAV
ŽALSKE NEDELJSKE GOSTILNE
JE TREZNOST ODLOKA NEOPOREČNA?
Med žalskimi gostinci mnogo negodovanj in vroče krvi.
Pa imajo spet v Žalcu
kost za glodanje v sicer
dolgočasnih poletnih
dneh. Pred kratkim je
namreč Izvršni svet žal-
ske občinske skupščine
sprejel odlok, ki predpi-
suje, da morajo biti vsi
zasebni gostinski lokali
ob sobotah in nedeljah
odprti, prav tako pa tudi
v času poletja, torej jimi-
ja, julija in avgusta. Med
nekaterimi gostinci v
občini je takšna odloči-
tev botrovala kupu ne-
godovanj in vroče krvi.
Zasebne gostince smo
povprašali, kaj menijo o
tem in dobili smo sila za-
nimive odgovore, ki vo-
dijo k razmišljanju.
Najprej smo obiskali
bife Marjola v Žalcu in se
pogovarjali z lastnico Na-
do Premik. Nada Premik
meni, da odlok ne morejo
resno jemati, saj so ga po
vsej verjetnosti sprejeli
preveč na hitro in brez te-
meljitega razmisleka. Ko-
nec koncev hočejo tudi
zasebni gostinci poslovati
po načelu dobrega gospo-
darjenja. In ker je temu
tako so se pač odločili, da
zapro takrat, ko je naj-
manj prometa. To pa je
prav ob nedeljah. Ljudje
gredo iz mesta, ni jim za
posedanje v gostilnah in
bifejih ob nedeljah popol-
dne. Prav zato so se tudi
odločili, da bodo ob nede-
ljah imeli zaprto. To ni bil
edini vzrok. Problem je,
kje dobiti dovolj kadra.
Gostinskih delavcev
manjka. Letos se jih ni
dovolj vpisalo niti v go-
stinsko šolo. Nadine be-
sede je podkrepila nata-
karica Milena Babic, ki je
povedala, da gre raje iz
gostinstva, kot pa da bi
morala delati še ob nede-
ljah, čeprav ima svoj po-
klic rada. Zanimiv je tudi
predlog Nade Premik.
Pravi, da bi bilo čisto
prav, ko bi se gostinci v
Žalcu med sabo domenili
za nedeljska dežurstva.
Pri vhodu v vsako gostil-
no naj bi bila tudi tabla z
opozorilom, katera gostil-
na je določeno nedeljo
dežurna.
V bifeju Senica nam je
solastnica povedala sko-
raj natanko to kot Nada
Premik. Ob koncu se je
ogorčeno vprašala, če za-
sebni gostinci niso ena-
kopravni v naši družbi.
Kdo jim lahko prepove
dopust v času poletnih
počitnic?! Se zlasti, ker je
bilo doslej koriščenje do-
pusta usklajeno z ostali-
mi gostinci v Žalcu in se
ni nikoli zgodilo, da bi bi-
lo več gostiln hkrati isto-
časno zaprtih. Seničeva
se prav tako kot tudi osta-
li, s katerimi smo se pogo-
varjali, sprašuje, če je pri-
merno to, da za prosti dan
izbero dan med tednom,
ko je promet največji. Po
svoje zanimiva je bila tu-
di pripoved Majde Žagar,
lastnice bifeja v Levcu,
nasproti   veleblagovnice
Lesnina. Tam so namreč
ob nedeljah že imeli odpr-
to. Celo odojka so pekli in
to tik ob najbolj prometni
cesti v Sloveniji. Rezul-
tat: odojka nikdar niso
mogli prodati, promet je
bil pa še manjši kot med
tednom. In to celo v času
glavne turistične sezone.
Ce je bil med vsemi gosti
le odstotek tujcev, ki so
: se vozih proti Ljubljani ir»
naprej proti morju, po-
tem je bilo to veliko. Izgo-
vori na turistično sezono
so tudi po mnenju Majde
Žagarjeve bolj kot ne ja-
lovi. Tu nista Bled ali
Portorož. Ob najnovej-
šem odloku bo morala en
dan med tednom zapreti
bife, kamor hodijo na ma-
lice delavci Lesnine. Ab-
surd! Podoben bife, ozi-
roma gostilna kot je v
Levcu je tudi pri Vran-
skem. Na levi strani ceste
v smeri proti Ljubljani.
Mislimo na gostilno Iva
Baska. Solastnica Barba-
ra Feuš je imela solze v
očeh, ko nam je pripove-
dovala, kako jo je odlok
prizadel. Značilno zanje
je, da se tu v glavnem
ustavljajo šoferji tovor-
njakov. Sem namreč pri-
hajajo na malico. Ob so-
botah in nedeljah imajo
prepoved vožnje. Za koga
naj bo torej Baškova go-
stilna odprta ob nede-
ljah?! »Ob nedeljah bomo
imeU zaprto, pa če je še ne
vem kaj!«, nam je ob slo-
vesu zatrdila Barbara. Mi
pa smo si misUU svoje. Ce
ničesar drugega ne, po-
tem vsaj to, da so po na-
vadi gostilne, kjer se
ustavljajo šeferji tovor-
njakov, vedno dobre go-
stilne, kjer je doma dobra
in,obilna hrana. En dan
bodo »tovornjakarji« mo-
rali mahcati drugje. Men-
da ne le zato, ker je bila
večina žalskih gostiln ob
nedeljah zaprta?
Peter Kosu v Dobrteši
vasi pri Šempetru je eden
izmed tistih gostincev v
žalski občini, ki so lani
prijavih največ dohodka.
Tri nedelje v mesecu dni
je odprta njegova gostil-
na. Natakarice negoduje-
jo in strah ga je, da bi jim
povedal, kako bo gostilna
odslej odprta vsako nede-
ljo. Pravi, da »mu bodo
vse natakarice ušle«. »Ob
kadrovskih problemih
kot so in ob odloku kot ga
je sprejel Izvršni svet, mi
ne preostane drugega,
kot da pričnem izkorišča-
ti pridne delavke«, pravi
Peter Kosu. Tudi Kosuje-
va gostilna stoji tik ob
glavni cesti, pa med vse-
mi gosti ni niti en odsto-
tek tujcev, oziroma turi-
stov.
Zanimivo je, da so v
Preboldu vse gostilne,
vključno s hotelom ob ne-
deljah in praznikih odpr-
te. Verjetno tudi tu po-
znajo načelo dobrega go-
spodarjenja. Je pa res, da
je precej gostov, ki pride-
jo ob nedeljah v dolino iz
hribovskih vasi, precej je
tistih, ki Prebold obiščejo
ob nedeljah popoldne, že
zaradi kopališča in prijet-
nih izletov v okoliške hri-
be. Vsega tega in še česa
drugega Žalec ne ponuja.
Pa zaključimo tole pisa-
nje. Občutek imamo, da
so odlok sprejeli preveč
na hitro in brez pravega
premisleka. Roko na srce
- za to so krivi tudi go-
stinci sami, ki se niso
pred tem znali dogovoriti
med sabo za nedeljska
dežurstva. Malce nepri-
jetno pa je vendarle bilo,
ko se človek ob nedelj-
skih popoldnevih ni ve-
del »kam dati«. Predse-
dnik sveta za gostinstvo
pri žalskem Obrtnem
združenju Ivo Križnik z
Vranskega nam je pove-
dal, da so o tej problema-
tiki razpravljali na vče-
rajšnji seji, ter predlagali
izvršnemu svetu naj še
enkrat prouči, če je spre-
jeti odlok zares v skladu z
vsemi normami. Nam pa
se dozdeva, da bodo o
tem morali spregovoriti
tudi potrošniški sveti v
posameznih krajevnih
skupnostih.
Besedilo in slike:
JANEZ VEDENIK
Elica Senica
Milena Barbič
Majda Žagar
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 33 - 23. avgust 1979
VIII. MIS V SPLITU
KAR V DEVETIH MESTIH
3000 športnikov treh kontinentov
Se mesec dni je do začetka
doslej največje športne ma-
nifestacije v Jugoslaviji, to je
VIII. Mediteranskih iger, ki
se bodo začele 15. septembra
in končale 29. septembra v
devetih dalmatinskih mestih
s centrom v Splitu. V tem
čudovitem obmorskem me-
stu, ki bo prav za to prilož-
nost močno spremenil svojo
podobo, se bo zbralo 3000
športnikov s treh kontinen-
tov, katerih države povezuje-
jo mediteranska morja, to je
Afrike, Azije in Evrope.
Zadnje, VII. igre so bile v
Alžiriji. V ostri konkurenci
kandidatov za organizacijo
letošnjih iger so uspeli Jugo-
slovani, konkretno Split. Po-
sebnost letošnjih iger pa bo
v tem, da ne bomo samo
strogo v enem mestu, ampak
kar v devetih. To je seveda
pozitivno tudi zato, ker si bo
zanimive borbe mnogih od-
Učnih športnikov lahko ogle-
dalo veliko večje število gle-
dalcev, kot sicer. Pokrovitelj
doslej največje športne pri-
reditve v Jugoslaviji je pred-
sednik Tito, organizacijski
odbor pa vodi član CK ZKJ
Stane Dolanc.
Kot smo že zapisali bo na
letošnjih igrah nastopilo več
kot 3000 športnikov, ki se
bodo pomerih za odUčja v
petnajstih dneh v kar 25
športih. Sodelovalo bo 15 dr-
žavnih reprezentanc: Alžiri-
ja, Egipt, Francija, Grčija,
Italija, Libanon, Libija,
Malta, Maroko, Monako,
Tunizija, Sirija, Španija,
Turčija in Jugoslavija. 25
različnih športov je več, kot
jih zajema ohmpijski pro-
gram! Organizator pričakuje
tudi okoli 1000 športnih
funkcionarjev in drugih go-
stov ter okoli 1000 novinar-
jev!
Na programu bodo nasled-
nje športne panoge: atletika,
kolesarstvo, boks, dviganje
uteži, telovadba, hokej na
travi, jadranje, judo, kajak,
konjeniški šport, ragbi, pla-
vanje, košarka, sabljanje, no-
gomet, odbojka, rokomet,
rokoborba, skoki v vodo, na-
mizni tenis, streljanje, loko-
strelstvo, tenis, vaterpolo in
veslanje.
Ob tej priložnosti bodo v
Dalmaciji dobih celo vrsto
popolnoma novih športnih
objektov ter mnogo obnov-
ljenih. Največji objekt bo v
Splitu in sicer nogometni
stadion z atletsko stezo v ve-
likosti 105 X 68 m, sprejel pa
bo 50 tisoč gledalcev. Na tem
objektu bo svečan začetek in
zaključek VIII. MIS s tekmo-
vanji v nogometu in atletiki.
Ob nogometnem igrišču bo
velik kompleks plavalnih
bazenov za plavanje, skoke v
vodo in vaterpolo. Mimogre-
de povedano, v tem plaval-
nem objektu bo že leta 1981
evropsko prvenstvo v plava-
nju in vaterpolu. Pripravlja-
jo tudi večjo novo večna-
mensko dvorano dimenzije
57 X 33 m za 6000 gledalcev.
VIII. MIS bodo v nasled-
njih devetih mestih:
v Sibeniku (od Splita od-
daljen 86 km) bodo komplet-
na tekmovanja v veslanju in
kajaku ter kvalifikacije v od-
bojki in nogometu.
V Trogiru (26 km iz Sphta)
bodo domačini kvalifikacij v
odbojki in rokometu.
V Supetru na Braču (16
km iz Splita) bo kompletno
tekmovanje v lokostrelstvu.
Na otoku Hvaru (42 km iz
Splita) bodo gostih sabljače
in igralce namiznega tenisa.
V Zadru (159 km) bo igrala
ena izmed kvalifikacijskih
nogometnih skupin.
V Makarski (63 km) bodo
kvalifikacije v ragbiju in no-
gometu.
V Omišu, mestecu ob izli-
vu reke Cetinje (25 km) bo
igrala ena nogometna kvah-
fikacijska skupina.
V Sinju (35 km) bo kom-
pletno tekmovanje v konje-
niškem športu ter kvaUfika-
cije v rokometu.
Vse ostalo bo v Splitu.
Na tem pomembnem tek-
movanju bomo imeh tudi
Celjani svoje zastopnike, zla-
sti seveda v atletski repre-
zentanci. Zanimivo pa je, da
bo v organizaciji tekmovanja
dviganja uteži sodeloval kot
vodja priprave orodja Celjan
Jože Urankar, pred leti dr-
žavni reprezentant in olimpi-
jec.
Brez dvoma bodo VIII.
MIS ugodne ne samo po
športni strani, temveč bodo
tudi veliko prispevale k na-
daljni utrditvi odnosov med
športniki držav, ki jih pove-
zuje Sredozemsko morje.
TONE VRABL
NA
STRANICAH
SLOVESNO
v soboto, 25. avgusta, bo
na Stranicah osrednja pro-
slava v konjiški občini, s ka-
tero bodo počastili 60. oblet-
nico KPJ, SKOJ in revolu-
cionarnih sindikatov. Pro-
slava bo pri osnovni šoli
Veijka Viahoviča, pričela pa
se bo ob 14. uri. Po slavnost-
nem govoru bo kulturni pro-
gram, v katerem bodo sode-
lovali pionirji in mladinci
ter ženski pevski zbor iz Slo-
venskih Konjic. Sledilo pa
bo tovariško srečanje, na ka-
terega so povabili vse komu-
niste iz občine Slovenske
Konjice.
D. S.
VZREČAH
GRADIJO
v krajevni skupnosti pre-
dvidevajo, da bodo v roku
štirinajst dni pričeli z grad-
njo stadiona, kjer bo teka-
ška steza v dolžini 400 m in
vse druge naprave za atlet-
ska tekmovanja. Na stadio-
nu bo seveda tudi tribuna in
garderobe in ostali objekti,
ki jih stadion potrebuje.
Najbrž ni posebej potrebno
poudarjati, da je pri finanč-
nem deležu zreški Unior za-
pisan z velikimi črkami.
Enako bo tudi pri olimpij-
skem plavalnem bazenu, ki
ga načrtujejo za prihodnje
leto.
Letos pa se lahko v Zrečah
pohvalijo tudi z dograditvi-
jo prizidka osnovni šoli,
enako vrtcu in izgradnjo
cest v Oplotnico, Stranice in
v Vitanje. Močno pa jih še
pesti     slaba     telefonska
D. M.
ŠOŠTANJ
STO LET BASILSTVA
Manifestacija slovenskih in hrvaških gasilcev
Praznovanje 100-letnice
Gasilskega društva Šoštanj,
najstarejšega v Šaleški doli-
ni, se je pričelo že v soboto
zvečer. Na slavnostni akade-
miji v Domu kulture je o ju-
bileju govoril Miloš Volk, ki
več kot šestdeset let aktivno
deluje v gasilstvu. V drugem
delu programa so nastopili
delavska godba Zarja, Šale-
ški oktet in folklorna skupi-
na iz Velenja ter učenci
osnovne šole »Biba Ročk«.
Na Goricah nad Šoštanjem
je zagorel mogočen kres, po
mestnih ulicah pa je krenila
baklada do prireditvenega
prostora, kjer je bilo tovari-
ško srečanje z gasilci iz po-
bratene Cazme in avstrijske-
ga Spittala.
V nedeljo zjutraj je bilo
najprej tekmovanje s starimi
gasilskimi brizgalnami.
Zmagalo je GD Oplotnica z
brizgalno iz 1932. leta, 2. GD
Tovarne usnja Šoštanj (briz-
galna iz 1934. leta) in 3. GD
Šentilj pri Velenju (brizgalna
iz 1927. leta).
Gasilci so zatem pri Kaju-
hovem spomeniku počastili
spomin velikega pesnika in
partizanskega borca. Za tem
pa je bila v gasilskem domu
slavnostna seja, na kateri je
prišlo do pobratenja med ga-
sillskima društvoma Šoštanj
in Čazma, predsednik Gasil-
ske zveze Slovenije, Branko
Božič, pa je najzaslužnejšim
podelil odličja in priznanja.
Medtem je prispelo v Šo-
štanj več kot tisoč gasilcev
iz vse Slovenije, ki so sesta-
vili veličastno povorko, ki je
krenila skozi mesto. V njej je
bilo tudi več kot 60 gasilskih
praporov, večje število pri-
padnikov civilne zaščite, ta-
borniki, pionirji in drugi.
Po svečanem mimohodu
je bilo pri novem gasilskem
domu zborovanje, na kate-
rem so spregovorili: predse-
dnik domačega gasilskega
društva Hinko Bolha, pred-
sednik Gasilske zveze Slove-
nije Branko Božič in predse-
dnik Skupščine občine Vele-
nje Franjo Korun. V imenu
pokrovitelja, šoštanjskih ter-
moelektrarn, pa je inž. Du-
šan Janežič s predajo kluča
podaril gasilcem nov gasil-
ski avto, TAM 2000-1.
VIKTOR KOJC
V POČITNIŠKEM DOMU TTP
MARUIVE ROKE
Gostje so zadovoljni
Med tiste delovne organizacije, ki so lepo poskrbele za
letni oddih svojih delavcev lahko prištejemo tudi tek-
stilno tovarno Prebold. Za delavce so v različnih obmor-
skih krajih skupaj z Izletnikom pripravili posebne aranž-
maje, večina delavcev pa se že vrsto let odloča za letova-
nje v počitniškem domu v Piranu. Tri mesece bde nad
gosti štiri prijazne kuharice Amalija Babic, Tilčka Novak,
Terezija Vegelj in Olga Zamuda. Ko smo jih obiskali v
Piranu so nam o svojem delu takole pripovedovale:       ^
TEREZIJA VEGELJ: »2e
nekaj let grem v poletnih
mesecih na delo v naš počit-
niški dom. VeUkokrat sem si
že rekla, da bom s tem prene-
hala, ko pa pride poletje, me
v Piran tako vleče, da se to
ne da povedati. Kar navadila
sem se že, čeprav je delo za-
res naporno.«
AMALIJA BABIC: »Gost-
je si zažele kavo, pa jo je tre-
ba skuhati. Na voljo šo jim
razhčne vrste pijač in tako
jim strežemo ves dan. Včasih
se zgodi, da smo tudi slabe
volje in izmučene, vendar te-
ga gostom ne smemo poka-
zati. Se pa najdejo tudi redki
posamezniki, ki mislijo, da
so samo oni na oddihu. Tež-
ko je ustreči vsem.«
TILČKA NOVAK: »Kar se
dogaja Treziki, se tudi meni.
Res je težko pustiti družino,
dom za tri mesece, vendar je
sin že odrasel in poročen,
mož pa mora nekako potrpe-
ti. Delamo vsak dan od zgod-
njih jutranjih ur, pa tja do
desetih zvečer. Žehmo, da bi
čim več gostom ustregle in
to pomeni, da ne skrbimo le
za kuhanje in serviranje treh
dnevnih obrokov.«
OLGA ZAMUDA: »Letos
sem prvič prišla sem. Pred-
vsem zato, da bi prihranila
malce denarja. To mi bo res
uspelo, vendar moram priz-
nati, da sem si delo predstav-
ljala mnogo lažje. Niti enega
dneva nimamo prostega v
vseh treh mesecih. Večina
delavcev tekstilne tovarne
zna ceniti naše delo in to
nam vsem skupaj vliva po-
gum. Mislim, da so zadovolj-
ni tudi s hrano.«
Tako torej Amahja, Terezija, Tilčka in Olga. Anketo bi;
seveda lahko napravili v vseh podobnih počitniških domo-'
vih, pa bi dobih enake odgovore. Naporno je njihovo delo, še \
zlasti, če ga opravljajo s srcem. Ni pa naključje, da je vedno i
več počitniških domov, kjer kuharic ni mogoče dobiti in;
hodijo delavci na hrano drugam. Trikrat lahko ugibate, za-,
kaj jih ni. j
Besedilo in slike: JANEZ VEDENlK-
POČITNICE SLEPIH
V ZAHTEVAH SO SKROMNI
Želijo si nov počitniški dom
Slepi so del naše vsakda-
njosti, vendar jih včasih kar
pozabimo. Premalo smo sez-
nanjeni z njihovim delom in
prostim časom. Tega se zave-
dajo tudi sami. V ta namen
prav sedaj snema Kino klub
Gorenje Velenje dokumen-
tarni film o delu in življenju
slepih v celjski občini. Prika-
zan naj bi bil v okviru tek-
movanja medobčinskih
Zvez slepih in v počastitev
dneva republike.
Ker je pač čas počitnic, je
marsikoga težko najti za sne-
manje. Vehko jih je odšlo na
morje, kjer ima Zveza slepih
Slovenije dva doma in sicer
v Izoli in Piranu. Za tiste, ki
si želijo gorskega okolja, pa
je na razpolago dom na
Okroglem pri Kranju. S tem
domom so še najbolj zado-
voljni, saj stoji na samem,
daleč proč od prometa in ta-
ko slepi ne potrebujejo po-
sebnega vodiča za sprehode
po okolici. Žehjo si le, da bi
dobili še bazen. Dom je izko-
riščen čez vse leto. Poleg do-
pustnikov so tu zberejo še na
kakšen seminar, športno
tekmovanje, tečaj v pletenju,
kuhanju...
Dom v Izoli, ki lahko sprej-
me okrog 70 dopustnikov, je
še dobro ohranjen, moti jih
le umazano morje. Menda so
se letos pojavile celo infekci-
je, predvsem pri otrocih.
Dom v Piranu pa je manjši in
na nič kaj lepem prostoru.
Vsi dobijo za dopuste po-
seben regres, socialno ogro-
ženi več, v predsezoni pa
imajo celo brezplačno biva-
nje v domovih.
Delavnik slepih je težak,
verjetno celo težji, kot ga
imajo ljudje z normalnim vi-
dom, zato potrebujejo poči-
tek v primernem okolju. Na-
črtujejo izgradnjo novega
doma v Fiesi, vendar so to
zaenkrat samo še načrti. Vse-
kakor žehmo, da bi se ure-
sničili.
TATJANA PODGORŠEK
GOBARJI NA
PLAN!
Celjska gobarska druži-
na pripravlja v soboto, 25.
t. m., za svoje člane in vse
ljubitelje gob in narave
svoj novi izlet, združen z
nabiranjem in spoznava-
njem gob ter seveda z go-
barskim piknikom.
Tokrat bo pot peljala v
gozdove blizu Polzele.
Zborno mesto bo ob os-
mih dopoldne pri cerkvi
na Polzeli.
Po nabiranju bodo vse
gobe razstavili in jih dolo-
čili ter tako opozorili na
njihove glavne značilno-
sti. Torej, predvsem
poučni izlet, da bi ljudje
spoznali bogastvo goz-
dov, da bi ga čuvali, pa-
metno izkoriščali, ne pa
uničevali.
Gobarji, torej na plan.
Na svidenje v soboto do-
poldne na Polzeli.
ZA VEČJO PRODUKTIVNOST {
j
V počastitev praznika kolektiva poteka v Tekstilni tovarni
Prebold v tem mesecu več kot koristno tekmovanje pod
geslom »Razvijajmo sistem delitve po delu.«
Delavski svet kolektiva se je namreč odločil, da v počasti-
tev dneva delovne skupnosti, 3. septembra, s posebnirn
tekmovanjem prispeva k dvigu produktivnosti in tako tudi
k povečanju osebnih dohodkov.
Tako bi se naj v tem času sprostile vse ustvarjalne sile za
inovacijsko dejavnost.
V tekmovanju, ki je razdeljeno na štiri skupine, bodo
podelili triintrideset posamičnih nagrad in dve kolektivni v
skupni vrednosti 200.000 dinarjev.
DARKO NARAGLAV J
št. 33 - 23. avgust 1979
NOVI TEDNIK - stran 11
VAŠA STRAN
ZAKAJ TUDI
TAKO?
Ne da bi se zgledovali po
bližnjih in daljnjih sosedih,
tudi pri nas ima rubrika Pi-
sem bralcev pomembno me-
sto. Je prav gotovo zrcalo
nekaterih dogajanj. Največ-
krat tistih, ki zaslužijo kri-
tiko. Toda, tu je dovolj pro-
stora tudi za opis dogodkov
ali korakov, ki si zaslužijo
pohvalo, priznanje.
V Pismih dostikrat nače-
njamo določene probleme.
Nekdo opozori na vprašanje
in želi imeti ustrezno poja-
snilo, odgovor. Tu pa se za-
tika. In prav temu pojavu
so namenjene te vrstice.
Ugotavljamo namreč, da
mnogi, ki jih prosimo ali
vabimo za sodelovanje v tej
rubriki, presiišijo vabilo.
Čeprav je javno. Četudi je
napisano, kaj naj si mislimo
o tem odnosu, ne v uredniš--
tvu, marveč mi vsi skuapj,
javnost, ki prav tako zasle-
duje pisanje in pričakuje
odgovor. Kaj naj si mislimo
o odgovornem človeku, de-
lovni organizaciji, ustanovi
in drugih, ki jih prosimo za
pojasnila in tolmačenja, ki
takšne odgovore tudi po
službeni dolžnosti morajo
dajati, pa molčijo? Zakaj?
Tudi molk namreč nekaj
pove!
Na vsak način gre za pri-
mere, ki nas motijo. Gre za
javnost dela in za odgovor-
nost do posredovanja infor-
macij. V naši družbi smo se
odločili za javne razprave o
vseh vprašanjih, zato tudi
za odgovore na javna vpra-
šanja. In vendar nastajajo
na tej relaciji kratki stiki.
Čemu, in komu koristijo?!
UREDNIŠTVO
»POZABLJAMO
NA
ZGODOVINO?«
Pozdravljam vaš SOS pred
pozabo na naša, za narod,
kraj in deželo pomembna
zgodovinska dejstva, katerih
priče - prenekateri stavbni
objekt jv našem mestu - se
danes »umika velikim be-
tonskim zgradbam«. V 31.
številki NT z dne 9. t. m. ste z
občutkom za varstvo kultur-
nozgodovinske dediščine
opozorili na vogelno hišo v
Čuprijski ulici št. 11.
Ni mi sicer znano, kako bo
izgledalo nadomestilo, ki bo
zgrajeno na tleh dosedanje
častitljive hiše; toda: ali ne bi
kazalo s primernim napi-
som, vzidanim v novo po-
slopje, zanamcem ohraniti,
tujce pa opozoriti na »zgodo-
vino, ki jo je imela hiša«, a se
je morala (?) umakniti novi?
Vaš apel me vzpodbuja k
predlogu, da bi sploh, še dru-
ga zgodovinsko pomembna
poslopja obeležili z jedrnati-
mi »epitafi« o kulturno-poli-
tično-zgodovinski pomemb-
nosti objekta. Imamo ugle-
dne varuhe kulturne dedišči-
ne - zgodovinarje, arhitekte
in oblikovalce, ki bi jim ti
poučni napisi ne pomenili
neke posebne delovne obre-
menitve. Denar? Zgleduje-
mo se pri drugih narodih, ki
za varstvo svoje kulturne de-
diščine namenjajo izdatno
več sredstev in napora, zakaj
- historia vitae magistra -
zgodovina je učiteljica življe-
nja!
Smo pred Hortikulturo
'80, da ne omenim hitro se
približajoče stoletnice celj-
skega muzeja, ko bo Celje
obiskovalo prav gotovo lepo
število tujcev in gostov, ki
bodo hoteli vedeti o mestu
ob Savinji še kaj več, kot
zmore to povedati še tako
ambiciozno sestavljeni in iz-
delani prospekt. Naj torej s
predlaganim obeležjem
spregovori objekt sam!
Zato zaključujem z mislijo,
da bi vaš spodbudni članek
sprožil na ustreznem mestu
ustrezno uresničitev.
GUSTAV
GROBELNIK
UREDNIŠTVO: Hvala za
prispevek in pobudo. Pre-
pričani smo, da bo naletela
na primeren odmev in seve-
da na ustrezno ukrepanje.
SPREVODNIK NI
KRIV
Rada bi vam opisala dogo-
dek, ki sem ga slišala na av-
tobusu.
Znano je,, da se je avtobu-
sna vozovnica tudi na progi
Celje-Dobrna za malenkost
podražila. Podražitev v re-
snici ni bila velika, najmanj
pa takšna, da bi si zaslužila
toliko govorjenja in toliko
različnih pripomb na sprevo-
dnika, ki pri vsem tem ni
prav nič kriv.
Imamo solidne sprevodni-
ke, zato mislim, da si ne za-
služijo tistega, kar morajo
poslušati od nekaterih ljudi.
Ne zagovarjam Izletnika,
ampak bi rada povedala, da
je vožnja z osebnimi avtomo-
bili iz Dobrne v Celje, in se-
veda tudi drugod, neprimer-
no dražja, kot pa stane na isti
relaciji avtobusna vozovni-
ca. Prav gotovo voznik oseb-
nega avtomobila porabi za
progo iz Dobrne do Celja več
kot 10 dinarjev in 50 para.
Res je, da je v avtobusih
večkrat gneča, toda šoferji in
sprevodniki se zavzemajo,
da lahko vstopijo v vozilo
vsi, ki nanj čakajo in morajo
na delo ali domov. Ne vozijo
mimo njih in jih ne puščajo
na cesti. Tako tudi ne ob tor-
kih in četrtkih, ko je avtobu-
snih potnikov več kot druge
dni.
Upam, da Izletnik zaradi
tega pisanja ne bo podražil
vozovnic.
Sprejmite lepe pozdrave,
in še to: Dobrna je še vedno
v cvetju. Zato škoda, če bo-
ste zamudili.
BRALKA IZ DOBRNE
UREDNIŠTVO: Pismo ni
anonimno. Sicer pa hvala
za opozorilo. Imate prav -
sprevodnik v resnici ni kriv
za podražitev avtobusnih
vozovnic. Tudi drugače se
strinjamo z vašim mnenjem
in ugotovitvami. No, zaradi
vašega pisanja Izletnik
prav gotovo ne bo podražil
vozovnic, o tem ste lahko
prepričani. Hvala tudi za
opozorilo, da je Dobrna še
vedno v cvetju. Je to tudi
povabilo naj vas obiščemo?
IZREDNA
POZORNOST
Ob prijavi v avtokampu v
Lanterni sem ugotovil, da
sem pomotoma vzel s seboj
staro člansko izkaznico Av-
to-moto zveze Slovenije. Se-
veda mi na podlagi stare iz-
kaznice niso priznali popu-
sta, do katerega imajo pravi-
co člani AJVIZ Slovenije v ne-
katerih avtokampih. Med
njimi je tudi Lanterna. Bil
sem brez moči, čeprav sem
imel s seboj knjižico Avto tu-
ring pomoč za letošnje leto.
Odločil sem se še za edino
možnost, ki mi je preostala,
da uveljavim pripadajoči po-
pust pri ceni in sporočim
svojo težavo Avto-moto
društvu Šlander Celje, kate-
rega član sem. Bil pa sem
prijetno presenečen, ko sem
v nekaj dneh sprejel ekspres
pismo Avto-moto društva
Slander iz Celja in v njem
dvojnik moje članske izkaz-
nice za leto 1979. V pismu so
mi sporočili še želje za prije-
ten dopust in pozdrave. Bil
sem presenečen, saj tolikšne
pozornosti nisem pričako-
val.
Človek je vesel takega po-
slovanja in odnosa organiza-
cije do svojih članov. Človek
je lahko zadovoljen tudi za-
to, ker se lahko nanjo, na
svojo organizacijo namreč,
zanese, da bo lahko z njeno
pomočjo reševal morebitne
težave, na katere bo naletel
in podobno.
(jetudi ne gre za velike ma-
terialne koristi, je bolj spod-
buden ta lep in hiter odnos
organizacije do člana, oziro-
ma članov.
Kako lepo bi bilo, če bi vse
organizacije pri nas poslova-
le tako in imele do svojih čla-
nov takšen odnos, kot ga ima
Avto-moto društvo Slander
v Celju.
AMD Slander v Celju se
iskreno zahvaljujem in me-
nim, da si zasluži javno priz-
nanje.
FRANJO MAROŠEK,
Vitanje 130
UREDNIŠTVO: Z vami se
strinjamo, zato tudi objav-
ljamo vaše pismo.
TO JE PA ZA
IZLETNIKA!
Pišem v imenu potnikov,
ki se vozimo na avtobusu v
smeri Pletovarje-Celje, saj
imamo za popoldansko
izmeno zelo slabe prometne
zveze. Zato naprošam kolek-
tiv Izletnika, da zadevo prou-
či in nam tudi odgovori, ka-
ko in kaj.
Vsi, ki se vozimo, oziroma
pričnemo z delom ob 12. uri,
bodisi v Celju, Storah, Šent-
jurju, nimamo avtobusa. Ta-
ko lahko pešačimo na avto-
bus na Ponikvo, kjer odpelje
ob 11. uri. Vse bi še šlo, ko bi
bilo vsaj bližje. Tako pa po-
mislite, da greš skoraj uro in
pol do avtobusne postaje, da
se za tem še pol ure voziš na
delo, tam delaš... in potem
zvečer ponovno isto, spet
uro in pol, da prideš domov.
Potrebno bi bilo povezati
Ponikvo-Dramlje. Morda bi
bil avtobus, ki pripelje na
Ponikvo ob pol enajstih za to
najbolj primeren. Prav tako
zvečer. Naj bi avgobus ob
18.15 uri peljal iz Celja vsaj
ob 19. uri. Tako bi imeli spet
avtobusno zvezo za Pletovar-
je rešeno vsi, ki delamo do
19. ure.
Upamo, da bo Izletnik po-
svetil temu vprašanju in pot-
nikom iz Dramelj, Pletovarij
in drugim krajanov več po-
zornosti in jim tako napravil
veliko uslugo.
Prosimo za odgovor.
IVLARINA ŠEŠERKO,
MATEJA ULCAR,
SONJA KAJBA
in drugi
UREDNIŠTVO: Vpraša-
nje je tu, tudi predlog za re-
šitev. Tudi mi prosimo
ustrezno službo celjskega
Izletnika, da prouči vpraša-
nje in ga reši, na vsak način
pa odgovori, kaj namerava
storiti v tem primeru. Že v
naprej, hvala za odgovor in
sodelovanje.
HVALA, TOV
FONDA!
v soboto, 21. julija letos
smo se vračali iz Pulja do-
mov, ko nam je v serpenti-
nah za Buzetom, daleč od na-
selja, odpovedal avto. Počila
je plastična cev za dovod go-
riva.
Ko smo v nemoči, da kaj
storimo, stali ob vozilu, se je
pripeljal voznik Zastava 101
CE 609-20. Ustavil je za na-
šim avtomobilom in vprašal,
kaj se nam je zgodilo. Takoj,
ko je slišal za kaj gre, se je
lotil popravljanja. Čeprav je
imel v svojem avtomobilu
majhnega otroka in ženo se
je z našim avtomobilom uk-
varjal celo uro in to zelo
uspešno.
Sele na koncu se nam je
predstavil, ko sem želel nje-
govo nesebično in tovariško
pomoč vsaj delno poplačati.
To je seveda odločno odklo-
nil in dejal, da je to zanj po-
vsem razumljivo, da poma-
ga, če more.
Zelo smo vam, tovariš Ro-
man Fonda, fotograf iz Celja,
Trg svobode 10, hvaležni za
vašo nesebično pomoč in se
vam tudi tako javno zahva-
ljujemo v želji, da bi bilo ta-
kih nesebičnih in plemenitih
ljudi čim več na naših cestah
in v našem življenju sploh.
DRUŽINA PODKRIŽNIK
Ul. Pohorskega bataljona,
SI. Bistrica
UREDNIŠVO: Priznanje
in zahvala komur gre!
POPRAVEK
v prejšnji številki NO-
VEGA TEDNIKA smo
predstavili jamarski
klub v Celju. Jamarski
klub v Celju ni bil regi-
striran leta 1978, ampak
leta 1974.
POROKE
Celje
JANEZ KOLMANIC, Co-
getinci in MARIJA STAN-
KO, Žalec; JANEZ TROJ AR
in MARTINA AŽMAN, oba
iz Celja; VLADIMIR KO-
STIČ in GORDANA
KRSTIC, oba iz Celia.
Slovenske Konjice
MARJAN JUG, Loče in
ALBINA ZALOŽNIK, Bezi-
na; FRANC JANŽOVNIK,
Nazarje in DARINKA KOT-
NIK, Vitanje; FILIP PUN-
GARTNIK, Slovenske Ko-
njice in VERICA JEROT,
Slovenske Konjice.
Žalec
PETER POVŠE, Podlog v
S. d. in SONJA POTOČNIK,
Kaplja v.; JOŽEF UPLAZ-
NIK, Gornja v. pri Preboldu
in ANA BRIŠNIK, Šentru-
pert; DUŠAN KOSEC, Žalec
in LILIJANA LUBEJ, Ža-
lec; IVAN PIKL, Gotovlje in
MAJDA JEREB, Gotovlje.
ROJSTVAt
Celje
36 dečkov in 24 dekhc.
Slovenske Konjice
3 dečki in 4 deklice.
Žalec
Rojstev ni bilo.
SMRTI
Celje
MARIJA GRAŠIC, 73, Ka-
mna gora; ANA CiClC, 72,
Bosanski Brod; ESTERA
KOS, 76, Dobrna; FRANČI-
ŠKA MRAVLJAK, 75, Šent-
janž nad Štorami; MARIJA
HUMSKI, 83, Harina Zlaka;
ZVONKA MIKLAVŽIČ, 48,
Nova Dobrava; PIRŠ STA-
NISLAVA, 48, Rogaška Sla-
tina, ANTONIJA JURAJA,
79, Pristava; JOŽE VEZOV-
NIK, 78, Celje; IGNAC TER-
ČIČ, 43, Stojno selo; NEŽA
SKAZA, 69, Zg. Zreče; JO-
ŽE KRALJIC, 71, Vizor;
LEOPOLD HRIBERNIK,
83, Podvrh.
Slovenske Konjice
ALFONZ LAMPREHT,
54, Slovenske Konjice; PE-
TER STRNAD, 45, Sloven-
ske Konjice; FRANC KO-
VAČIC, 71, Selški vrh;
FRANC ŠVAB, 74, Zreče;
IVAN MRZIDOŠEK, 31,
Slovenske Konjice; STANI-
SLAV PRELOŽNIK, 50, Lo-
če; JULIJ ANA ZLODEJ, 80,
Resnik; MARIJA ZAJELŠ-
NIK, 65, Zg. Grušovje.
ŽALEC
IVANKA RIBIČ, 42, Bro-
de; JOŽE PETEK, 58, Kasa-
ze; OCVIRK FRANČIŠEK,
73, Breg pri Polzeli; ANTO-
NIJA BADOVINAC, 82,
Drešinja vas; MARIJA
TRAMPUŠ, 81, Pernovo;
FRANČIŠEK ROJNIK, 81,
Spodnje Gorče.
RADIO CELJE
OD 23. DO 29.8.1979
Četrtek, 23. 8.: 8.00 Poročila, 8.15 Dopoldan z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05
Čestitke in pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Zabavni
globus, 17.00 Kronika, 17.15 V četrtek za vas, 18.00
Zaključek sporeda.
Petek, 24. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik (vmes
ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldanskega spo-,
reda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in i
pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15;
Rezerviran čas - gost urednik, 17.45 Kulturni feljton,'
18.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 25. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami'
(vmes 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldanskega
sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke
in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Zabavni globus, 17.30
Filmski sprehodi, 17.45 Lestvica zabavnih melodij,
18.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 26. 8.: 10.00 Poročila, 10.15 Obvestila, 10.30
Med prijatelji, 11.00 Joj, kam bi del, 11.30 Predstav-
ljamo vam, 11.45 Zabavni globus, 12.00 Čestitke in
pozdravi, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Žveplometer,
13.30 Poročila, 13.35 Kmetijska oddaja, 14.00 Zaklju-
ček sporeda.
Ponedeljek, 27. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z
vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopol-
danskega sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila,
16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00
Kronika, 17.15 Instrumentalna glasba, 17.30 Športni
pregled, 18.00 Zaključek sporeda.
Torek, 28. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05
Čestitke in pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Zabavni
globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica narodno-zabav-
nih melodij, 17.30 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zaklju-
ček sporeda.
Sreda, 29, 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob'9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05
Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kro-
nika, 17.45 Glasbene novosti, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz
zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. ^
a SPOREDA
Nedelja, 26. 8. 79 ob 13.00 - LITERARNA ODDAJA -
Anthony Burgess: PEKLENSKA POMARANČA:
Angleški pisatelj Anthony Burgess opisuje v svoji
knjigi Peklenska pomaranča nasilje, ki ni pogojeno v
koristolublju, ampak v subjektivističnem občutku
moči. Delo je zanimivo po jezikovni plati, saj je pisano
s slengu. V jeziku tistega dela mladine torej, ki ga
opisuje.
Izbor tega dela za literarno oddajo radia Celje po-
meni pogled v različnost snovanja sodobnega evrop-
skega romana in je zato že zaradi kakovostne informa-
cije o tujih dosežkih prav, da dobi svoje mesto tudi v
sporedu radia Celje. Zato, da bomo lažje iskali svoje
mesto v teh sodobnih tokovih in vlogo sodobnega
romana znali ceniti tudi doma.
Oddajo je uredil Drago Medved, izvaja pa jo Miro
Podjed, dramski igralec SLG Celje.
Torek, 28. 8. 79 ob 16.30 - PT^.PORTAŽA - MED
HMELJARJI
V Savinjski dolini prav te dni teče obiranje hmelja.
Toda dnevi idilike, ki smo jo še pred leti ob obiranju
hmelja videvah na vsakem koraku, so nepreklicno
mimo. Hmelj danes obirajo pretežno strojno. Zato pa
je vsaj med hmeljarji še vedno močno živ spomin na
dni, ko je celotno delo potekalo ročno. Ko so v dolino
prihajali obiralci od vsepovsod in so se ob večerih
razlegale pesmi po vaseh.
Za torkovo reportažo sta Jenz Vedenik in Tone Tav-
čar skušala obuditi prav te lepe, a z gospodarnostjo
skregane spomine. In zato sta z magnetofonom obi-
skala nekaj starejših hmeljarjev.
j
Nedelja, 26. 8. 79 ob 11.00  JOJ? KAM BI DEL -i
OKROGLE POVESTI '
i
Kot vsako zadnjo nedeljo v mesecu smo tudi za
tokrat pripravili novo zgodbo in satirično-humori-
stične serije Joj, kam bi del. Tokrat je izbor zajel
izvrstno delo francoskega pisca Honoreja de Balzaca -
Okrogle povesti. Anica Kumer je slovito Balzakovo
povest dramatizirala in priredila za radijsko izvajanje.
Nastopila bosta dramska igralca SLG Celje Anica
Kumrova in Bogomir Veras.
BILI SMO VVRBJU
VRBENCI BI
SAMOUPRAi
¥ SVOJI SKi
Pestra mladinska dejavnost
Sredi savinjsiie vasice še kraljujejo hiše s slamnato streho. Ta je ohranjena in prav je
tMk€L_^^^^ .................^........................______________________
V gasilskem domu se sedaj zbirajo na sestankih krajani in se dogovarjajo za nadaljnje
delo. Bolje bo, ko bodo uredili dom krajanov.
Dola leta je Vrbje živelo
nekako v tišini. Nič se ni sli-
šalo o tej savinjski vasici, pa
čeprav je bilo življenje po
vojni tu še kako razgibano in
živahno. Zatišje je nastalo po
ukinitvi srednje kmetijske
šole, kamor so prihajah dija-
ki iz vse Slovenije. Prvič po
dolgih letih je Vrbje postalo
znova »znano«, ko so se zbra-
h mladi in ustanoviU osnov-
no organizacijo Zveze socah-
stične mladine. To je bilo le-
ta 1972. Že dve leti po tistem
je vrbenska osnovna mladin-
ska organizacija osvojila
prvo mesto v republiškem
tekmovanju Naš klub in še
sedaj velja za eno najbolj pri-
zadevnih in uspešnih v vsej
Sloveniji. V začetku so jim
nekateri sicer očitaU, da je
večina njihove dejavnosti
usmerjena v glavnem v orga-
niziranje razhčnih zabavnih
prireditev. To seveda ni bilo
res, saj so bih prizadevni tu-
di na drugih področjih. Mla-
di so sodelovah pri urejanju
kraja, organiziraU razhčna
predavanja za izobraževanje
članstva, se udejstovah na
športnem in kulturnem po-
dročju ... Res pa je, da so pri-
reditve, ki so jih organiziraU
v glavnem v samem Žalcu
naletele na vehk odmev po
vsej doUni. Mladim Vrben-
cem pa so bile nujno potreb-
ne. Na tak način so iztržih
kar precej prepotrebnega de-
narja za njihovo pestro aktiv-
nost. Ime Vrbja je potem po-
stalo znano mladim po vsej
Sloveniji. Tu je bila namreč
zaključna prireditev Naš
klub. Leta 1976. Morda niti
sami mladi ne vedo, kohko
priznanj za svoje prizadevno
delo so prejeli doslej. Vehko
jim pomeni tudi občinsko
priznanje.
Seveda bi bilo napak, ko bi
trdih, da so v kraju prizadev-
ni le mladi. Omeniti velja
med drugim tudi gasilce, ki z
uspehom tekmujejo na mno-
gih tekmovanjih, kjer dose-
gajo lepe rezultate. Sedaj bi
radi ustanovih tudi pionir-
sko desetino. Glede na priza-
devnost sedanjih članov to
prav gotovo ne bo pretežko.
Leta 1981 bodo gasilci praz-
novah 50-letnico obstoja.
KMETOV SKORAJ NI
VEČ
V Vrbju živi danes okrog
650 ljudi. 350 je zaposlenih v
razhčnih delovnih organiza-
cijah v žalski občini, večina
pa jih dela v Juteksu in
Hm^ezadu. Se pred leti je bilo
tu precej kmetov. Čistih
kmetov je še morda kakšnih
pet. Zakaj upadanje števila
tistih, ki se ukvarjajo s kme-
tijstvom? Predvsem je treba
omeniti, da tu že sami kom-
pleksi zemlje ne zagotavljajo
uspešnega kmetovanja. Pred
leti so tod živeh srednje veh-
ki kmeti. Ker niso imeh veh-
kih zemljiških kompleksov,
mladi niso hoteh ostajati do-
ma, saj je bila njihova bodoč-
nost vprašljiva. Bolj varne so
se počutih v industriji. Ko že
pišemo o kmetijstvu ne mo-
remo mimo zanimivega po-
datka. Po vojni so tu namreč
ustanovili prvo kmetijsko
zadrugo pri nas, ki se je ime-
novala po narodnem heroju
Slavku Slandru. Na najbolj
plodnih njivah, torej v Pore-
bri, Žalah, Dragi, Vrbici,
Crešnji in Medpotmi, med
železniško progo in cesto v
Roje, ki so bile arondirane in
podružbljene v šestdesetih
letih, ima vrbenski obrat
Hmezada svoja hmeljišča. V
zameno zanje so nekatere
kmetije dobile slabše parce-
le. Torej je tudi to eden
izmed vzrokov za upadanje
števila kmetij v tem kraju.
Precej tistih, ki se danes
ukvarjajo s kmetijstvom, je
svoja znanja pridobilo prav v
Vrbju, kjer so leta 1956 usta-
novili poklicno hmeljeirsko
poljedeljsko šolo ter srednjo
kmetijsko šolo za odrasle.
Obiskovalo jo je več kot dve-
sto dijakov iz vse Slovenije
in celo iz Vojvodine, kjer so
pričeh uvajati proizvodnjo
hmelja. Tu so imeh dijaki tu-
di svoj internat.
KMALU KRAJEVNA
SKUPNOST
Vrbje sodi danes h kraj
ni skupnosti Žalec. Že nel
let ugotavljajo, da prav tol
truje počasnemu napred
tega kraja. Porajata se i
mreč dva osnovna problen
Žalec je prevelika krajev
skupnost in kljub aktivno
krajanov, se počutijo Vrb*
ci ves čas nekako zapostj
Ijene. Tarejo jih komuna
problemi, krajevna samo
prava ne more zaživeti...
naslova samoprispevka (
slej Vrbenčani niso dobili
prav ničesar, pa čeprav
prav pri njih vedno glasoi
lo ZA največ ljudi. Senii
lahko prišteh še en zanin
podatek. Od leta 1971
1977 je prav v Vrbju bil n
večji indeks porasta štev
prebivalcev v žalski ohii
Je potem sploh kaj čudnei
če so v Vrbju pričeh razm
Ijati o tem, da bi postale i
mostojna krajevna sku
nost? Konec juhja so na zb
ru občanov izrazih zahtei
za razpis referenduma. Usl
novih so tudi iniciativni o
bor za ustanovitev krajevi
skupnosti, ki šteje 21 člano
predsednik pa je Oto Žagi
Člani iniciativnega odbo
so že izdelah program akti
nosti v primeru, da bi refi
rendum uspel. To, da ne|
uspel pravzaprav v kraju i|
kogar ne skrbi. O tem smo i
pogovarjah z mnogimi kraji
ni in vsi menijo, da bi Vrb!
Vrbje spreminja svojo
JOŽE PONGRAČIČ: ZVOKI
RADOSTI
Ko še ni bilo radijskih in televizijskih sprejemnikov,
gramofonov in magnetofonov, ah pa je bilo vse še bolj
redkost, so ljudi ob zimskih večerih ah ob jesenskih
opravihh zvečer, razveseljevali vaški godci. Veselje jih
je bilo poslušati in marsikoga so zasrbele pete. Se zlasti
pa so se vaški godci izkazah na porokah. Takrat je bilo
treba igrati ves dan in vso noč. Nepogrešljivi so bih. Tu
in tam se še danes pojavi kakšen fant s »frajtonerco«,
ki igra, da je veselje. Eden izmed takšnih je tudi petin-
dvajsetletni Jože Pongračič iz Vrbja.
Kje se je naučil igrati?
»Samouk sem. Igram že od l^ta 1968, ko sem harmo-
niko kupil za dvajset dinarjev. Danes si življenja brez
nje ne morem predstavljati.«
- Kakšen je tvoj repertoar?
»Kohko pesmi znam igrati, ne vem. Skoraj vse naro-
dne, pa Avsenikove in Slakove skladbe in še nekaj
zabavnih.«
- Kje vse na stopaš?
»Predvsem na porokah, v gostilni pri Gobcu, včasih
pa me na kakšno prireditev povabijo tudi mladinci. Ko
je bilo pred leti pri nas leteče uredništvo Novega te-
dnika in radia Celje, so me posneh na trak in predvajah
na radiu. Nastop na celjskem radiu mi največ pomeni.«
SHČMO RADI
flO zAžmu
msTi
morala biti krajevna skup-
nost. Dobro namreč vedo, da
bodo tako lažje odločali o ne-
jlaterih stvareh, ki jih tarejo,
pa prej v Žalcu ni bilo prave-
ga posluha zanje. Že zato,
ker je Žalec že sam po sebi
bedno vehk in ima kup svo-
ih problemov. Vrbenske za-
iteve so se med njimi skoraj
lopolnoma izgubile. Tu pa
o bili seveda še problemi
[rajanov z Ložnice, ki prav
ako sodi k žalski krajevni
kupnosti. O ustanovitvi
lajevne skupnosti bodo Iju-
ije glasovah na referendu-
nu, hkrati z glasovanjem za
ibčinski samoprispevek. To
laj bi se zgodilo 14. oktobra,
to vsej verjetnosti pa šele
ovembra. Znano je namreč,
a so občinski referendumi
a samoprispevek prestavih
a ta mesec. In še nekaj so
lotegnila razmišljanja Vr-
lencev za sabo. Program
iresničevanja nalog samo-
irisevka. Tudi v Vrbju bodo
lostavih svoje zahteve in ta-
:oj bo ena krajevna skup-
lost več, ki bo prejemala de-
lar iz tega naslova. Konec
loncev je tako tudi prav. Do-
lej so bih ljudje za marsikaj
»rikrajašni. Podoba te idihč-
le vasice bi bila že danes
)rav gotovo drugačna. Bolj
>i se poznal njen napredek.
^KAJ NI
AVTOBUSNIH ZVEZ?
Tudi v Vrbju imajo kup te-
iav. Nekatere izmed njih »re-
šujejo« že nekaj let. Že okto-
bra 1973. leta so poslali na
svet za vzgojo in preventivo
v cestnem prometu pri Izvrš-
nem svetu žcilske občinske
skupščine -prošnjo, da bi v
vasi omejih hitrost vožnje z
motornimi" vozih. Se do da-
nes to ni rešeno. AvtomobiU
s polno paro drvijo skozi na-
selje, cesta je ozka in še zlasti
so v nevarnosti starejši lju-
dje in otroci. Tudi z avtobu-
snimi zvezami še ni ničesar
urejenega. Avtobus vozi na
progi Celje-Žalec-Zabuko-
vica. Bi bil kakšen problem,
če bi vozil skozi Vrbje. Mor-
da dva kilometa daljša pot
do Zabukovice, to pa je tudi
vse. Bilo pa bi prav gotovo
precej potnikov, ki bi vsto-
paU in izstopah v Vrbju. Ne-
kateri pravijo sicer, da cesta
ni primerna za vožnjo avto-
busov. To bržčas ne bo drža-
lo, saj skozi vas vsak dan dr-
vijo tovornjaki, ki vozijo iz
betonarne. Najtežje pa je to,
ker v kraju, ki šteje 650 ljudi,
ni niti ene trgovine. Najbolj
jo pogrešajo starejši ljudje,
ki morajo po vsako malen-
kost v Žalec. Savinjski ma-
gazin, ki tako rad poudarja
svojo vlogo in še zlasti priza-
devanja za razvoj trgovine v
manjših, obrobnih in višin-
skih krajih, bi v Vrbju prav
gotovo lahko postavil kak-
šen kiosk z osnovnimi pre-
hrambenimi in drugimi iz-
delki. Naložba bi bila maj-
hna, Vrbenci pa bi bih rešeni
mnogih vsakdanjih poti v
Žalec.
ŽELJE IN POTREBE
TER NOVA PODOBA
Bo Vrbje v naslednjih letih
spremenilo svojo podobo?
Vrbenci so o tem prepričani.
Marsikaj je seveda odvisno
od pozitivnega izida glasova-
nja na referendumu, ko se
bodo odločah za ustanovitev
krajevne skupnosti. Po na-
vadi se v krajevnih skupno-
stih srečujemo s tako nereal-
nimi načrti bodočega razvo-
ja, da je že v naprej jasno,
kako je vse skupaj bolj spi-
sek želja na papirju kot pa je
morda uresničljivo. Ko smo
poslušah ljudi v Vrbju, smo
imeh občutek, da trezno ra-
zmišljajo. Razmišljah so le o
stvareh, ki so jih sposobni
uresničiti.
Predvsem velja omeniti
gradnjo rekreacijskega cen-
tra. Tudi po zaslugi prosto-
voljnega dela, bo nasproti
deponije odpadkov, ki je
dolga leta burila duhove Vr-
bencev, že naslednje leto zra-
slo nekaj novih športnih
igrišč. Ce k temu dodamo še
pripravljenost, da na pomoč
oriskoči žalska Telesnokul-
turna skupnost, potem za
zgraditev teh objektov ne bo
nobenih problemov. Na juž-
nem delu vasi, tik ob Savinji,
že grade ribnik, ki bo meril
kakšnih trinajst hektarjev.
Ribnik bo namenjen pred-
vsem športnemu ribolovu in
ne toUko gojenju rib.
Na osnutek referendum-
skega programa je prišla tu-
di pripomba iz Vrbja. V za-
družnem domu bi namreč
radi uredih tudi dom kraja-
nov. Za preureditvena dela,
bi potrebovah sedem mihjo-
nov dinarjev. Zanje verjetno
ne bo problem. Tako kot tu-
di ne za mihjon dinarjev, ko-
Ukor naj bi jih iz programa
samoprispevka namenili za
ureditev športnega parka.
Sicer pa nameravajo v Vrbju
ustanoviti še Svobodo in
TVD Partizan. Ob kadru, ka-
kršen je, še zlasti med mladi-
mi, za to seveda ne bo težav.
Pripravljenost za delo pa je
čutiti tudi med starejšimi.
Že danes lahko mirno trdi-
mo, da bo v naslednjih letih
Vrbje spremenilo svojo po-
dobo. Bolj bo čutiti delovni
utrip v kraju. Ljudje bodo
namreč nekako še bolj pre-
pričani v uresničitev svojih
želja in potreb, saj bodo bolj
kot doslej v rokah njih sa-
mih. In prav je tako!
Besedilo:
JANEZ VEDENIK
Shke:
TONE TAVČAR
021 vas bo treba urediti tudi promet.
PAVLINA GLUŠIČ, tajni-
ca vaškega odbora SZDL:
»Ko bomo v Vrbju usta-
novili krajevno skupnost,
bo med ljudmi prav gotovo
več volje za delo. V Žalcu
smo z našimi zahtevami le
redkokdaj uspeli in ljudje
tako niso imeli nobenega
občutka za skupno reševa-
nje problemov. Nekako oto-
peli smo. Sedaj bo dru-
gače.«
JELKA BOBOVNIK: »Z
ustanovitvijo krajevne
skupnosti se bo naše pravo
delo na vseh področjih šele
pričelo. Šele potem bomo
namreč pri nas lahko govo-
rili o krajevni samoupravi.
Dokler sodimo k Žalski kra-
jevni skupnosti je vse še
preveč »odbomiško«. Koli-
kor sem se pogovarjala z
ljudmi, v Vrbju ni dilem
glede izida referenduma.«
JOŽE MEH; predsednik
OO ZSMS: »Med pobudniki
za ustanovitev krajevne
skupnosti smo bili tudi mi
mladinci. Kmalu bomo v
Vrbju stanovih tudi Svobo-
do in TVD Partizan. Za delo
ne bo nobenih problemov,
saj smo si mladi ž doseda-
njimi prizadevanji pridobi-
li precej izkušenj, pa tudi iz
vrst starejših jih bo mnogo \
sodelovalo.«
JANEZ UPLAZNIK: »Mi-
slim, da bomo v kraju razre-
šili mnogo težav, s katerimi
smo se ukvarjali dolga leta,
pa ni bilo nič iz vsega sku-
paj. Že v samem Žalcu so
imeli toliko problemov, da
smo bili Vrbenci s svojimi
zahtevami vedno preglaso-
vani. O kakšni krajevni sa-
moupravi ni bilo govora.
Razen na papirju.«
MILAN VOGRINC: »Pred-
vsem bo treba urediti pro-^
met skozi Vrbje, poskrbeti
za avtobusne zveze ter zgra-
diti trgovino. Čudno se na-
mreč sliši, da v kraju, kjer
živi toliko ljudi in število
prebivalcev hitro narašča,
nimamo niti navadnega
kioska, kjer bi lahko ljudje
kupili najboj potrebne
stvari.«
TINKO VAS, poveljnik
GD: »Če smo še pred leti ga-
silci tožili nad slabo oprem-
ljenost, potem danes prav
gotovo ne moremo več. Se-
veda pa to ne pomeni, da
opreme ni treba izpopolniti.
Precej pozornosti namenja-
mo tudi izobraževanju čla-
nov.«
Poleg notranje trgovine TOZD Veleprodaja-centralno skladišče, je v Vrbju tudi Hmeza-
dova tozd Transport ter Ingradova betonarna.
Tu bo kmalu nastal ribnik za športni ribolov. Obetajo se torej tudi možnosti razvoja
turizma.
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 33 - 23. avgust 1979
ČRNI VRH PRI TABORU
BREZNIKOVI PUJSKI
Lani so zgradiii sodobni hiev za pujslce do 25 l€g.
»če bi gledala le na zaslu-
žek, bi ne bilo lahko!«, je de-
jala Angela Breznik iz Črne-
ga vrha pri Taboru v Savinj-
ski dolini. Popolnoma smo ji
verjeli, v to pa sta nas prepri-
čala tudi ing. Božidara Žol-
nir iz Hmezada ter Konrad
Toman, upravnik zadružne
enote v Taboru. Z nami sta
namreč bila, ko smo obiskali
kmetijo Ivana in Angele
Breznik v Črnem vrhu. Da je
stanje še slabše ima »zaslu-
ge« za to podražitev koruze.
Res pa je, da Breznikova
kakšnega zaslužka vsaj prva
leta niti ne pričakujeta. Lani
so namreč tu zgradili hlev za
sodobno baterijsko vzrejo
pujskov. In veselje je pogle-
dati vanj, saj je res sodobno
urejen. Opremo zanj so do-
bavili v IMP Ljubljana. V
hlevu je trideset svinj ter
merjasec. Pri Breznikovih
namreč vzgoje pujske le do
teže 25 kilogramov, nato pa
jih prodajo ali odpeljejo v
druga pitališča. To je trenut-
no edina kmetija v Savinjski
dolini, ki se je odločila za
takšno pot. Prav delo s puj-
ski do teže 25 kilogramov za-
hteva ogromno dela, skrbi in
natančnosti. Gelčka, kot ji
pravijo domačini, zmore vse
to, kljub obilici drugega de-
la. Naučila se je tudi mnogo
drugih stvari, ki so sicer v
domeni veterinarjev, pa ni
da bi človek za vsako stvar
klical te ljudi, ki so že tako
ali tako preobremenjeni z
drugim delom. Zraven je tre-
ba biti, ko imajo svinje mla-
de. Potem šele se začne sto
drobnih opravil in skrbi.
Pujskom je treba izruvati zo-
be in poščipati repke. Za svi-
nje je namreč značilen kani-
balizem. Ce bi se ranil v rep
in bi zavonjali kri, ga prično
gristi drugi. Zobe jim izruva-
jo zaradi sesanja. Mnogo de-
la je z vitaminizacijo in doda-
janjem železa. Zato, da ne bi
postali anemični. Enaindvaj-
seti dan jih prestavijo v tžiko
imenovane baterije, kjer je
po dvanajst pujskov enake
storosti. Najbolje je, če so
med sabo čim manj mešani.
ker se tako bolj »razumejo«
in tudi ne obstoja nevarnost,
da bodo šibkejši prikrajšani
že pri sami hrani. Pujski jedo
izključno kupljeno krmo. Ta
je sedaj že po 10,80 dinarjev
kilogram. Zaenkrat so stro-
ški veliki, saj so vse plemen-
ske svinje naenkrat vselili in
porabili mnogo krme, med-
tem ko »se še nikjer nič ni
poznalo«. Plemenske svinje,
ki so breje, krmijo izključno
z domačo krmo-belo deteljo.
Za tiste, ki prasijo pa je ob-
vezno treba kupovati ustrez-
no krmo. Svinje pojedo na
dan okrog tri kilograme
krme, tiste, ki so povrgle pa
kar od sedem do osem kilo-
gramov. Deseti dan zahteva-
jo pujski že pol kilograma
krme na dan, ko pa so težki
že čez kilogram, potrebujejo
1,1 do 1,2 kilograma krmil.
Za en kilogram prirastka po-
rabijo nekaj manj kot dva ki-
lograma krmil. Predstavlja-
mo si lahko torej, kakšni iz-
datki za krmila so potrebni.
Tu je seveda še odplačevanje
anuitet. Samo za opremo svi-
njaka sta Breznikova morala
odšteti dvajset starih milijo-
nov. Seveda brez kreditov ne
bi šlo. Na pomoč jima je pri-
skočila hranilnica in posojil-
nica Hmezad. Ta kreditira
tudi nakup krmil. K vsem
tem izdatkom je seveda tre-
ba prišteti še elektriko, vodo
in zdravila ter traktorske
ure, zavarovalnino...
Nekoliko lažje bo vse sku-
paj, pravi Gelčka, če nam bo
uspelo meliorirati zemljišče,
tako da bi lahko pridelovali
koruzo. Gelčka vodi tudi
pravo »administracijo«. Toč-
no mora namreč imeti zapi-
sano, kdaj je postala katera
svinja breja, k temu prišteti
115 dni, dokler se ne skotijo
pujski, ki ostanejo pri njej tri
tedne. Po enem tednu spet
pripustijo merjasca... V
dnevnik je treba zapisati, ka-
teri dan dodo pujski dobili
vitamine in železo, pa Para-
zin proti glistam... Malce
težje je sedaj poleti, ko ljudje
ne kupujejo toliko pujskov,
se pa podjetna Gelčka kar
znajde. Prodaja namreč do
30 kilogramov težke oddoj-
ke, ki so kot nalašč za večje
družbe, ko odhajajo na polet-
ne piknike.
»Vse bo bolje, ko se bomo
izkopali iz dolgov. Najbolj
ponosna pa sem, da smo
uspeli napraviti sodobno
kmetijo. Na star način nima
smisla vztrajati, ker kmet ta-
ko ne pride daleč. Treba je iti
s časom v korak. Le to pogo-
juje uspeh in obstanek«, je
zaključila svojo pripoved
Gelčka Breznik.
Besedilo in slika:
JANEZ VEDENIK
MOZIRJE
ŠKARJE SE ZOŽUJEJO
Problem cen v kmeti/stvu Je še vedno odprt
»Pogoji za pridobivanje
dohodka v kmetijstvu se iz
leta v leto slabšajo in zrcalo
tega je tudi bilanca uspeha
kmetijskih organizacij, med
njimi tudi naše zadruge.
Dejstvo je, da na izredno
šibak finančni položaj in šib-
ko reprodukcijsko sposob-
nost vpliva pretežno živino-
rejska usmeritev, kjer se od-
kupne cene določene, pro-
dajne prav tako, zaslužek pa
je tako minimalen, da ne za-
dostuje za normalno poslo-
vanje in za boljše razvojne
perspektive. Zato so kmetij-
ske organizacije, tako tudi
naša, prisiljene razmišljati o
tem, kako razvijati tudi nek-
metijske dejavnosti, da bi si
izboljšale finančni položaj.
Letošnje polletje smo sicer
zaključili z ' minimalnim
ostankom čistega dohodka,
vendar je to v primerjavi s
potrebami, obveznimi skladi
in glede na investicijske po-
trebe, praktično nič. Upamo,
da bomo kljub težavam, ki
so v kmetijstvu, in ob maksi-
malnem izkoriščanju vseh
notranjih rezerv, poslovno
leto vendarle zaključili pozi-
tivno, čeprav, kot sem dejal,
ni spodbudnih obetov, da bi
se stanje v kmetijstvu kmalu
izboljšalo.
Problem cen ostaja odprt.
To je že stara zadeva, ker se
škarje med cenami repro-
dukcijskega materiala in
^»rodajnimi cenami kmetij-
skih pridelkov vse bolj zažu-
jejo, celo križajo. Bistveno
pri nas pa je še to, da vpliva
na finančni rezultat še perut-
ninska proizvodnja, kjer
smo v preteklosti dosegali
pretežni del zadružne aku-
mulacije, z nenormalno po-
dražitvijo koruze in močnih
krmil pa se je tudi ta doho-
dek zmanjšal na minimum.
Ocenjujemo, da bo treba
napraviti vse korake v smi-
slu čvrstejših dohodkovnih
povezav s proizvajalci in še
tesnejših odnosov s poslov-
nimi partnerji, s katerimi
smo združeni v reprodukcij-
ski celoti, da bomo rizičnost
poslovanja medsebojno deli-
li. Bilo bi več kot neprijetno,
da bi bila primarna proiz-
Direktor Zgornjesavinjske
zadruge dipl. inž. Alojz
Plaznik
vodnja v sanaciji, medtem
pa imeli ostali členi repro-
dukcijske celote ob boljših
ekonomskih pogojih večjo
socialno varnost in boljšo
ekonomsko osnovo za na-
daljnji razvoj. Zavedamo se,
da bo ta borba še dolga in
težavna, vendar dolžni smo
na tem področju doseči več,«
je med drugim dejal direktor
Zgornjesavinjske kmetijske
zadruge, dipl. inž. agronomi-
je Alojz Plaznik, ko je oce-
njeval trenutno gospodarsko
stanje v kmetijstvu in v za-
drugi v Gornji Savinjski do-
lini.
Kot rečeno je bila med do-
polnilnimi dejavnostmi do-
slej z dohodkovnega vidika
najbolj zanimica perutninar-
ska kooperacija, kot druga,
ki pa žal z dohodkovne plati
za zadrugo neposredno nima
vpliva, je pa izredno zanimi-
va s perspektivnega vidika
razvoja turizma v mozirski
občini, je kmečki turizem.
To je dejavnost, ki jo zadru-
ga pospešuje že nekaj let in
ki je doslej zajela že enain-
dvajset gospodarstev, kjer je
na voljo dvesto trideset le-
žišč. Vsa ta ležišča so bila le-
tos, v razmeroma tudi sicer
kratki sezoni, skoraj povsem
zasedena. Zato tudi vidiki,
da bodo v naslednjem ob-
dobju te kapacitete podvo-
jili.
M. BOZiC
PROBLEMI IZOBRAŽEVANJA KMEČKE MLADINE
ENAKOPRAVNO Z DELAVCI
Vsi šolani kmetje ne ostajajo doma
Odbor za izobraževanje in
odbor za kmečko mladino
pri Zvezni konferenci ZSMJ
sta organizirala sejo, kjer je
tekla beseda o izobraževa-
nju kmečke mladine.
Povsod po Jugoslaviji je
poklic kmeta na slabšem od
drugih. Ne samo po denarni
plati. Je tudi slabše izobra-
žen kakor delavec ip nima
takega družbenega ugleda.
Zanimivo je dejstvo, ki ga
porajajo podatki, da so pri-
delki pšenice višji tam, kjer
so kmetje izobraženi. Tako
pridela Slovenija na 1 ha več
kakor pridelajo na nekaterih
bolj ugodnih legah v drugih
republikah. Ce pa gre za stal-
nost pridelka, je znano dej-
stvo, da ga družba lahko pri-
čakuje le, če so kmetje pove-
zani v proizvodne skupnosti,
z zadrugami ali kmetijskimi
organizacijami, ki redno od-
kupujejo pridelke.
Ker ima izobrazba tako po-
membno vlogo, ji je treba
posvetiti vso pozornost. Iz
posameznih republik so po-
ročali, da organizacija izo-
braževanja kmetov ni naj-
boljša. Povsod je enako ali
celo slabše kakor v Sloveniji.
Kmet ima slabo možnost
trajne oblike izobraževanja.
Ne more zasledovati napred-
ka znanosti. Zato bi bilo tre-
ba najti način trajnega izo-
braževanj akmeto tako, da bi
imel možnost, da bi ob delu
na kmetiji lahko obiskoval
tudi šolo.
Pozimi, ko imajo kmetje
več časa, bi lahko pripravili
izobraževalne tečaje. Ko bi
kmet opravil določeno števi-
lo ur, bi lahko dobil naziv, da
ima poklicno kmetijsko šolo.
Na Hrvaškem so pripravili
predlog, da bi opravili na pri-
mer za najbolj enostavna de-
la 400, za bolj zahtevna 600,
za naziv kmetovalca pa 900
ur ur pouka. Stroški šolanja
bi bili v tem primeru višji
kot za navadno poklicno šo-
lo, zato bi si naj stroške deli-
la izobraževalna skupnost in
združeno delo. Seveda bi bih
najprej potrebni podatki,
kakšno izobrazbo imajo
kmetje, ki že gospodarijo na
kmetijah. Ti podatki naj bi
bili v registru članov-koope-
rantov, na osnovi obstoječe-
ga stanja pa bi lahko organi-
zirali ustrezno izobraževalno
obliko.
Predlog je vsekakor zani-
miv in bi ga bilo treba preu-
čiti. Na Hrvaškem imajo tudi
izkušnje druge vrste. V kra-
jih, kjer je bilo dovolj zani-
manja za šolanje, so že usta-
novili šole. Zal niso vsi
kmetje, ki so se šoledi, ostali
tudi doma. Doma jih je osta-
lo okoU 40%, vsi ostali so se
zaposlili drugje. Ti, ki so
ostali doma, želijo sedaj
kmetovati po novem. Zato
postavljajo najrazličnejše za-
hteve, med katerimi so naj-
večkrat ceneni krediti, gnoji-
la, krmila in drugo.
Na omenjeni seji je beseda
tekla tudi o poklicu agrono-
ma. V Jugoslaviji se jih izšo-
la mnogo, toda po večini
ostajajo v pisarnah, le malo
jih je na terenu.
Nekatere šole imajo vzor-
no urejene ,kmečke zadruge.
Zadruge delujejo dobro le
tam, kjer so prevzele pokro-
viteljstvo nad njimi delovne
organizacije. Z omenjene se-
je smo Slovenci odhajali za-
dovoljni, ker smo ugotovili,
da je naš kmet na boljšem,
kakor kmetje v ostalih repu-
blikah. Menimo, da se mora-
mo še naprej boriti za to, da
kmeta izenačimo z delav-
cem. Ne manjka nam dosti,
da bomo dosegli cilj.
IDA TEPEJ
JOŽA VRŠNIK
PREPROSTE ZGODBE
S SOLČAVSmPLANIli
Tole so mi pripovedo-
vali naša mati:
»V mojih mladih letih
so bila vremena zelo hu-
da. Ko so me nesli h
krstu, je bila taka povo-
denj, da niso mogli po
Sockah proti Solčavi, am-
pak so me morali nesti
raz Klemenče k Sv. Du-
hu, naprej na Macesnika
in šele od tam v Solčavo.
Tudi tvojega očeta Marti-
na, ki je bil rojen isti dan,
so morali nesti raz Roba-
ne na Kneze, potem pa po
planinski stezi v Solčavo,
ker je tu spodaj povodenj
vse brvi odnesla. Mostov
in ceste takrat še ni bilo.
Zime so bile takrat zelo
hude. Snega je dostikrat
padlo toliko, da ljudje
brez krpljev niso mogli
nikamor. Nekoč je šel
Lojz iz Solčave domov.
Po Riflu gor je še nekako
gazil, ko je prišel do njiv,
pa ni mogel več naprej.
Tedaj se je domishl, zlezel
na plot in po vrhu plota
srečno prišel do doma.«
Poslopja so bila zgraje-
na zelo močno, a kadar je
zapadlo snega več metrov
na debelo, so bili ljudje le
v skrbeh, da bo kak grušt
polomilo. Raz lesene stre-
he, s skodlami krite, sneg
ne zdrsne rad. Če ga je
bilo na strehi zelo na de-
belo, so ga raz streho ža-
gali. To so storili tako, da
so na vsako stran strehe
postavili dolgo lestev, po
njih pa sta zlezla dva mo-
žaka na vrh strehe in z
dolgo vrvjo žagala sneg
tesno pri skodlah ob sle-
menu navzdol. Ko sta ga
tako odžagala do kraj
strehe, je zdrsnil na tla in
poslopje je bilo razbreme-
njeno.
Nekoč je spet dolgo
snežilo. Ko se je razvedri-
lo, se je pokazalo na gor-
nji njivi nekaj rdečega na
snegu. Radovedni, kaj je,
so Klemenča mati napro-
sili Urbana (bil je najsta-
rejši brat naše, Robanove
matere), da si je navezal
krpi je in šel gledat. Našel
je prostor, velik kakor na-
glavna ruta, kjrje bil sneg
krvavo rdeč, ni pa bilo
nobene sledi ali zname-
nja, da bi bila tu umorje-
na kaka žival. Zajel je v
posodo nekaj tega snega
in ga prinesel domov. Vsi
so ga ogledovali in nazad-
nje presodili, da je to ve-
trova kri. Ta sneg so nato
stopili, krvavordečo vodo
pa zlili v steklenico in kot
dragocenost shranili v
omari.
Ker je Klemenča doma-
čija na hribu, je vsem ve-
trovom zelo izpostavlje-
na. Dostikrat so tu strašni
viharji in snežni metež.
Še na sosednji kmetiji, v
Jamah, kjer je bolj za ve-
trom, je nekoč vihar dvig-
nil pol strehe raz hlev, jo
odnesel čez njive in jo
pred gozdom odložil na
tla.
Kadar je veter zelo hu-
do divjal, so ljudje rekli:
»Se je pa že spet nekdo
obesil ali kakorkoli na-
pravil samomor. Takrat
vselej veter divja.«
Kadar je veter posebno
pobesnel, so Klemenča
mati dah na krožnik bla-
goslovljenega pepela, od
lesa iz butare na cvetno
nedeljo, pa malo krušnih
drobtin, nekaj kapljic
šentjanževega vin^ in ne-
kaj kapljic vetrove krvi.
To je bilo treba nesti na
hrib in nastaviti vetru, da
je vse odpihnil raz krož-
nik. Stari so bili prepriča-
ni, da je bil veter z darom
potolažen in da seje kma-
lu unesel. »Nesti pa sem
mu morala vselej jaz," so
rekli naša mati.
Vetrova kri se nikoli ni
pokvarila. Zmeraj je bila
tekoča, gosta in take bar-
ve, kakor takrat, ko so jo
vlili v steklenico. Na Kle-
menčem so jo imeli do ta-
krat, ko so jim Nemci hi-
šo in vsa poslopja požgali,
torej nad šestdeset let.
33 - 23. avgust 1979
NOVI TEDNIK - stran 15
'mi PONEDELJEK NA CESTAH UJV CELJE
rRAGEDIJA V ŠMARJETI
pet mrtvih v avtobusu med hišama št. 189 in 222
ponedeljek, 20. avgust,
pjn, ko bo verjetno še dolgo
ijjtal v žalostnem spominu
^xfi vsem še posebno pa ti-
j(jin, ki stanujejo v Šmarje-
ll pri Celju in tistim, ki so
pomagali ponesrečencem v
Jjsreči. Hudi prometni ne-
jfeči, ki se je zgodila v po-
pgdeljek zvečer ob 20.45 na
pjagistralni cesti Celje-Ma-
jjbor med tovornjakom in
jytobusom. Bilanca trčenja
je grozljiva: pet mrtvih, tri-
jg hudo poškodovani, dva
Ijžje in samo dva brez po-
^liodb. Materialna škoda po
prvih ocenah je 400 tisoč
din!
pred tedni smo z veseljem
pisali, da se je prometno sta-
nje na naših cestah izredno
izboljšalo, saj tudi po več dni
skupaj na cestah območja
0JV Celje niso zabeležili no-
bene težje prometne nesreče
s smrtnimi žrtvami. Veselje
pa ti skazi in pokvari ena sa-
pa nesreča, ki zahteva kar
pet smrtnih žrtev.
Iz celjske avtobusne posta-
je je odpeljal Certusov avto-
bus, ki sicer vozi na redni
liniji Ljubljana-Celje-Mari-
bor. V avtobusu je bilo devet
potnikov, šofer in sprevo-
dnik, skupaj torej enajst
oseb. Težko je opisati vzduš-
je, kakšno je bilo vse do
Smarjete, torej tri do štiri ki-
lometre izven Celja. Avtobus-
je zapeljal čez nadvoz hitre
ceste, se znašel v dveh precej
zapletenih ovinkih, kjer je
umrlo že veliko voznikov in
pešcev, nato pa je počilo.
Kot da bi se zemlja prelomi-
la, so pripovedovali očividci.
Z nasprotne smeri je pripe-
ljal tovornjak, prišlo je do tr-
čenja, katerega posledice so
več kot samo hude. Tovor-
njaku je odtrgalo sprednji
kolesi, s kesonom pa je do-
besedno razparal celotno le-
vo stran avtobusa, ki je po
nesreči pristal nekaj metrov>
višje na desni strani ceste
(gledano v smer proti Mari-
boru) v koruzi.
Ivanka Kotnik stanuje na
Mariborski št. 193: »Bih
smo pri večerji, ko je strašno
počilo. Pogledali smo na ce-
sto in videli malce nižje to-
vornjak, avtobusa pa nikjer,
saj je bil v koruzi. Pritekel je
sprevodnik in zahteval bate-
rijo, češ, da je medna šofer
mrtev. Grozno je bilo in takš-
ne noči si ne želim več!«
Marija Sorec, Mariborska
št. 222: »»Voznika tovornjaka
so prenesli v našo hišo, kjer
je počakal do prihoda zdrav-
nikov in drugih. Nič ni govo-
ril! Dala sem mu kislo vodo
in kamilice. Rekel je samo,
da ga boli v prsih. Veste,
kljub temu da je to moja hiša
bi jo dala podreti, toliko krvi
je že steklo okoli nje. Tudi
moža mi je tu povozilo. Z
zdajšnjim tovarišem, ki je
avtoprevoznik, že dve leti
prosiva za varnostno ogleda-
lo, ki bi ga sama plačala, pa
ni nič. Prej ne bo mir, da bo
spet nesreča.«
Albin in Marija Čater,
Mariborska št. 195: »Spala
sva že, ko je počilo, kot da bi
se zemlja prepolovila. Oble-
kla sva se in odšla pogledati,
kaj je. Avtobusa sploh videl
nisem pa čeprav je bil v ko-
ruzi takorekoč nasproti moje
hiše. Na pomoč ni nihče kli-
cal! Samo sprevodnik je pro-
sil za baterijo. Kmalu so priš-
li reševalci pa domačini, ki
so pomagali pri reševanju te
hude prometne nesreče.«
In kdo so udeleženci te hu-
de prometne nesreče?
Tovornjak je vozil avtopre-
voznik zasebnik Mihael Roj-
nik, roj. 1923, iz Babnega pri
Celju. Pri njemu gre verjet-
no  samo za notranje po-
škodbe.
V avtobusu je bilo enajst
oseb. Mrtvi:
voznik avtobusa Franc
Carni, roj. 1944, iz Starš 66
pri Mariboru, Vera Pinter,
roj. 1947 iz Verpet 2 pri Fran-
kolovem (mati petih otrok,
op. p.), Stojan Prinčič, roj.
1957 iz Kozane v Goriških
Brdih pri Novi Gorici ter še
dve osebi, fanta med 20 in 30
let, ki zaenkrat še nista in-
dentificirana. Trije potniki
so bili težje poškodovani,
dva lažje, dva (sprevodnik in
en potnik, ki je sedel na
sprednjem sedežu desno) pa
sta ostala brez poškodb. Le-
tos je na cestah UJV Celje
izgubilo življenje že 67 oseb.
Tragična bilanca z vrhun-
cem v Šmarjeti!
TEKST:
TONE VRABL
FOTO:
DRAGO TROBENTAR
ORGANIZIRANO PLANINSTVO V GORNJEM GRADU
NARODNA ZAVEST V BORSKEM SVETU
Razmah planinstva po drugi svetovni vojni - Boljši pogoji dela
Pravo zammanje m odkrivanje narav-
nih lepot Slovenskih planin se je pričelo
v drugi polovici 19. stoletja. Slovenija je
alpska dežela. Zaradi lepega gorskega
sveta, z gozdovi poraščene planine in
gričevje, je razumljivo, da so tuji osva-
jalci začeh organizirano osvajati lepi
gorski svet in mu dajali tuja imena, da bi
ga lažje izkoristili v gospodarske, turi-
stične, politične in vojaške namene.
Proti koncu 19. stoletja, pa se je tudi
med Slovenci začela prebujati narodna
zavest. Mnogi slovenski planinci pa so
delali nato, da bi slovenski planinci ime-
h svojo organizirano planinstvo. Sloven-
ski planinci so leta 1893 v Ljubljani
ustanovili »»Slovensko planinsko druš-
tvo«. V istem letu je bila ustanovljena
podružnica društva v Kamniku in takoj
zatem 28. 8. 1893 pa še podružnica druš-
tva za Savinjsko področje, katere usta-
novni občni zbor je bil v Mozirju. Ta-
kratna Savinjska podružnica je delovala
v zgornji in spodnji Savinjski dolini.
Ustanovljeni so bili odseki po večjih
krajih Savinjske doline. Odbor podruž-
nice je imel 4 člena. V odboru pa so bih
še predstavniki odsekov, ki so organizi-
rano delovah na svojih krajevnih po- •
dročjih.
Med  glavnimi pobudniki za usta-.;
novitev Savinjske podružnice je bil?
FRANC KOCBEK, takratni nadučitelj v '
Gornjem gradu. Bil je tudi prvi predse-
dnik in blagajnik podružnice. Predse-
dniško delo je opravljal od ustanovitve
1893 pa vse do leta 1927. Se istega leta se
je sedež podružnice preselil iz Gornjega
trada v Celje. Prvi tajnik je bil Ignac
iganec in pozneje Zdolšek, oba učitelja
iz Gornjega grada.
Da je sedež podružnice od usta-
novitve pa do presehtve v Celje dejan-
sko bil v Gornjem gradu, je razvidno iz
arhiva, shranjenega pri tov. Jakobu Fi-
laču, gostilničarju p. d. TROBEJ.
Ko smo bili Slovenci še pod avstroo-
grsko monarhijo, se je naše mlado orga-
nizirano planinstvo moralo krepko bori-
ti za svoj narodni obstoj z močnejšo
nemško planinsko organizacijo, imeno-
vano »»ALPENFEREIN«. Toda sloven-
ska narodna zavest je bila močnejša in je;
postopoma zajela ves slovenski gorski^
svet. Z graditvijo planinskih koč so po-
stojanke in vrhovi dobivali slovenska
imena. Savinjska podružnica je začela
graditi planinska zavetišča, kot so: Koc-
bekova, Mozirska in Gornjegrajska ko-
ča. Slednja je bila dograjena leta 1898 na
Menini planini in je služila svojemu na-
menu do leta 1918, ko je na žalost pogo-
rela. Kočo je v prvem letu obiskalo 212
planincev, vpisanih v planinsko knjigo.
Za takratne razmere zelo vehko. Drugo
že delno obnovljeno kočo je kmalu dole-
tela katastrofa. Pogorela je leta 1922. Ta-
ko na gornjegrajskem področju, vse od
leta 1922 pa do leta 1950 niso imeh pla-
ninci svojega zavetišča. Zavetišča so
iskali v pastirskih kočah v katerih so jim
pastirji nudili tudi ajdove žgance in
mleko.
Poleg gradnje koč in zavetišč je Sa-
vinjska podružnica vedno bolj načrtno
skrbela za razvoj planinstva, najbolj se
je to začelo odražati po prvi svetovni
vojni. Med drugimi je bilo potrebno ure-
jati nove planinske poti in jih markirati.
Pri tem so Gornjegrajski planinci že v
takratnem obdobju uredili in markirali
mnoge poti na Menino, Rogatec z Lepe-
natko, Črnivec in Kastni vrh. Te po-
membne naloge v planinstvu je takrat
zelo uspešno urejal in hkrati izvajal po-
kojni Matija Trobej-Tiček.
Med obema vojnama na Gornjegraj-
skem področju ni bilo nobene industri-
je, oziroma ni bilo delavcev, ki bi brez
dvoma povečali število članstva. Zato je
isto bilo predvsem iz vrst intehgence,
katera je imela smisel za planinstvo. To-
da zadnjih nekaj let pred drugo svetov-
no vojno se je mladina intenzivno vklju-
čevala v planinstvo, sprva z zimsko
športnim smučanjem na Menini in dru-
got, pozneje pa so se začeh skupni izleti
v planine. Organizator teh je bil takrat
še študent Tone Bukovec. Na pohodu je
bila nova mlada generacija, toda druga
svetovna vojna je zaustavila vse delo in
je začasno prenehalo slovensko planin-
stvo.
Na Menini in sosednjih vrhovih pa so
vkljub okupaciji ostah gospodarji Slo-
venci, saj teh okupator nikoli ni zavzel.
Planinci so postali partizani - borci za
svobodo.
Po drugi svetovni vojni se je planin-
stvo povsem spremenilo. Z načrtnim ra-
zvojem, ki ga je nova ljudska oblast
sprejela, so bile dane večje možnosti de-
lovnim ljudem, da uživajo lepote naših
planin. Tudi gornjegrajski planinci smo
se kmalu zavedli svojih hotenj in na po-
budo Toneta Bukovca in Martina Vošči-
ča, leta 1948 ustanovili odsek planinske-
ga društva in se organizirano vezali na
Planinsko društvo Domžale. Takratne
ekonomske razmere so narekovale za
najtesnejše sodelovanje odseka s pašni-
ško zadrugo za skupno graditev pastir-
sko-planinske koče na Menini planini.
Planinci so imeh v zgrajeni pastirski ko-
či eno sobo in podstrešje, s pravico upo-
rabe, dokler si ne zgradijo svoj planinski
dom.
Sam razvoj planinstva je na gornje-
grajskem področju terjal širšo obliko or-
ganiziranosti.  Na željo planincev in
predvsem na pobudo Martina Voščiča, ?
so planinci v letu 1949 ustanovili samo- \
stojno planinsko društvo v Gornjem j
gradu. Novo organizirano društvo je |
kmalu za tem intenzivno pripravljalo j
gradnjo novega planinskega doma na
Menini planini. Z zbiranjem finančnih
sredstev ni bilo lahko. Ni pa manjkalo
planincem volje in so uspeli, da so z
premagovanjem vseh ovir in z obilnim
udarniškim delom dom dogradili. Do-
končno je bil planinski dom dograjen
leta 1957. Vanj je bilo vloženo mnogo
truda vseh članov. Smelo in uspešno je
takrat vodil društvo že pokojni Martin
Voščič-Tinko, kot gospodar društva in
tajnik. Te funkcije je vodil vse do svoje
smrti. Pri sami gradnji doma je nesebič-
no vlagal svoj trud tudi sedaj že pokojni
Jože Urank. Sedanji planinski dom je
polnih 18 let kljuboval lepemu in slabe-
mu vremenu, ter sprejemal številne pla-
nince, ljubitelje naših gora. Polagoma
pa je razumljivo začel tudi močno razpa-
dati.
V letu 1975 je bil v tako slabem stanju,
da ga je društvo moralo začasno zapreti
in ga obnoviti. Sanacija doma je terjala
ogromno truda in denarja. Sanacija je
trajala vse do danes.
Dom pa je bil ponovno odprt že 15.
avgusta 1977, ker je že bil delno uspo-
sobljen, da služi svojemu namenu. Pri
sedanji obnovi je bila zopet prisotna ve-
lika požrtvovalnost planincev, ki so po-
magali s prostovoljnim delom, za kar
jim gre vsa zahvala. Razumevanje so po-
kazale tudi tukajšnje delovne organiza-
cije in društva. Zahvala gre vsem delov-
nih organizacijam in društvom, ki so
prispevale k obnovi doma, telesnokul-
turni skupnosti SO Mozirje in Planinski
zvezi Slovenije Ljubljana, ki so imeli
razumevanje in prispevale svoj delež k
obnovi. Tudi število članstva se je v zad-
njem času zelo povečalo, predvsem med
mladino, tako da lahko s ponosom gle-
damo na boljšo bodočnost in napredek
društva.
FERDO RIFELJ
Delavci
V privatnem
sektorju!
Sindikat delavcev v privatnem sektorju prireja na vašo
željo brezplačno strokovno ekskurzijo s TTG v
Kragujevac in na Djerdap. Stroške 3-dnevnega izleta bo
kril sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v
privatnem sektorju.
Odhod je 7. septembra ob 21. uri s TTG, rok prijav pa je
28. avgust. Vse podrobnejše informacije dobite po tel.
24-420. Vabljeni v čim večjem številu! V tovarni boste
videli opravljanje del najrazličnejših poklicev.
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 33 - 23. avgust 1975
MOZIRSKO JUTRO MED KOSCI IN GRABLJICAMI
SO PA FANTJE
ZGODAJ VSTAU...
Nekoč običajna kmečka opravila ie še na turistični prireditvi'
Takšno jutro je treba doživeti, z njim ži-
veti,* ga sprejeti in dojemati vse, kar daje
narava. V tem ni romantike. V tem je lepo-
ta, ki jo največkrat prezremo, ker hitimo na
sestanke in druga opravila in ker nimamo
časa, da bi se spojili z naravo, sprejeli lepo-
to zemlje.
Jutro se je komaj pričelo prebujati. Na
nebu je bilo še precej oblakov, ki pa k sreči
niso nosili dežja. Umikali so se prvim sonč-
nim žarkom, ki so začeli prodirati izza gora.
Obetal se je torej lep dan. Težko pričako-
van. Kako bi sicer s košnjo brez lepega
vremena?
Tudi zdaj je šlo zares, čeprav je bila pred-
stava le turistična, četudi je šlo le za Tretje
jutro koscev in grabljic, za tretje turistično
prireditev v organizaciji mozirskega turi-
stičnega društva.
Mozirje. Sobota, 8. avgusta.
Pri hiši ob vstopu v mesto so se zbirali
kosci. Dobro razpoloženi, čeprav so bili
morda prikrajšani za daljši počitek. Za sla-
mniki in navadnimi klobuki so nosili rože.
Torej, le praznik. Da, košnja je bila in je
vselej praznik, čeprav trdo in naporno delo.
Zdaj je šlo za to, da bi opozorili na delo, ki
se ga le malokje še lotevajo. Na delo s ko-
sami.
Ura je bila pet zjutraj.
Zdaj je prišel še njihov vodja. Visok in
postaven možak. Odločen in zgovoren. Za
klobukom prav tako rože. V eni roki cekar,
v drugi pa palico. Torej, oblast.
»No, pobi, preglejmo, če smo vsi. Za ko-
rajžo najprej požirek domačega, potem pe-
sem in za tem na delo...«
To so bile besede Franca Pečnika.
In že se je oglasila domača pesem. Ubra-
no so zapeli.
Oglasila sta se tudi muzikanta.
S pesmijo torej na delo, ki postaja že
narodnopisna posebnost. In tokrat ni šlo
samo za košnjo, tudi za delo grabljic, tudi
za kleščenje drevja, tudi za postavljanje
pašnih ograj, vmes pa za vse ostalo, kar
sodi zraven. Tudi za primeren zajtrk.
Fantovski vrisk je pretrgal jutranjo ti-
šino.
Tu in tam se je premaknila zavesa in na
skrivaj, skoraj malce v zadregi, je pokukala
na dan skuštrana in zaspana glava. Pa se je
hitro umaknila. Kajti tu. na cesti, ki pelje
skozi Mozirje, se je porajalo novo in veselo
življenje. Polno življenje. Na delo so šli kos-
ci. Dvajset jih je bilo. In na čelu je korakal
Franc Pečnik.
Pot do Brinjovčevega travnika ni bila
dolga.
Na travi je ležala rosa. Zelenica se je po-
časi izpenjala v hrib. Vmes je bilo nekaj
dreves in krompirjeva njiva. Torej, same
zapreke.
Hitro so se postavili v vrsto. Začel je prvi
in za njim počasi, kot je to v navadi, vsi
drugi.
Zapele so kose. Ostra rezila so sekala vi-
soko in gosto travo. Prva vnema je bila
velika. Toda, roke, ne več vajene takšnega
dela, čeprav spretne, so kmalu potrebovale
počitek.
»No, ste malo zastali. Pa vam prinesem
bencina. Bo lažje šlo...«
In spet požirek domačega žganja. Zdaj se
je že močno prilegel.
Kratek odmor je izpolnila tudi pesem.
Preplavila je dolino, nad katero so še ležale
meglice.
Znova so šli na delo, spet vsak na svoje
mesto.
»Zdaj pa zares, da bodo prišle na koncu
tudi cigare. Cigare samo za dobro delo, si-
cer pa prežganka in nič žgancev ter ocvir-
kov.. .«
Da, nekoč, je gospodar, ki je najel kosce,
obljubil najboljšim cigare. Samo najbolj-
šim. Ostali so se morali zadovoljiti tudi s
slabšim zajtrkom.
Po dveh urah dobre košnje, v kateri ni
bilo slabih, marveč so bili samo odlični kos-
ci, se je delo bližalo h koncu.
Zdaj se je tudi na travniku zbralo več
ljudi. Sicer pa bi jih bilo lahko več. To bi si
zaslužila prireditev in zlasti kosci.
Zdaj se je travniku približala kolona
grabljic.
»Le oglejte si jih.. .1«
Niso še kosci končali z delom, že so stopi-
le v vrsto grabljice. Spretno so razmetavale
mokro travo, na katero so že legali topli
sončni žarki.
»Ne tako hitro, saj ne boste plačane!«
Pa se niso ugnale. Morda so se pognale za
pokošeno travo še bolj. Lica so se razžarela,
roke ogrele...
In spet nakaj novega.
Na travnik je pripeljal lepo okrašen voz.
Tudi konja sta bila lepo opravljena. Na vo-
zu pa furman Jože Marolt-Brecelj in gospo-
dinja Vida Brinjovec. Pripeljala sta zajtrk.
Se malo sta počakala. Zdaj je oglasil glas
iz roga. Klical je k zajtrku.
Gospodinja je hitro pogrnila po pokošeni
travi prte in nanje položila velike sklede,
polne ajdovih žgancev. Pokrivali so jih
ocvirki. In zraven še zvrhane posode mleka
in kave. Zadišali so vehki hlebi domačega
kruha.
Glavno delo je bilo končano.
In tudi zajtrk je bil tak, kot nekoč. Kosci
so posedli in polegli okoli prtov in prijeli
vsak za svojo žlico. Jed je teknila. Tembolj,
ker ni bilo prežganke. Torej, za vse tudi
cigare.
Grabljice, ki to jutro niso vstale tako zgo-
daj, so dobile za zajtrk le potico.
Gospodinja je bila ponosna. Kosci zado-
voljni. Veselje na obrazih vseh. Tudi šale.
»Ivan je moral na izpit. Pa ga je učitelj
vprašal, koliko je ena in ena. Pa se je Ivan
odrezal: ja, veliko že ne more biti...«
Eno opravilo je bilo končano, sledilo je
naslednje.
Štirje pogumni so splezali v visoke smre-
ke. S pomočjo krampižerjev. To je železna
palica, ki ima na koncu dva navzdol zavih-
njena kavlja. Krampižerja so privezali na
nogi tako, da so bili kavlji na notranji stra-
ni. Z neverjetno naglico so splezali v vrh in
se s sekiro lotili vej.
Klešarenje. To je delo, ki so ga nekoč
opravljan zlasti v jesenskem času. Priprav-
ljali so steljo živini. Danes seveda vsega
tega ni treba. V hlevih vlada drugačen red.
Mojstrsko so opravili svoje delo in pri
tem prijetno potrkavali s sekirami po me-
stih, kjer so odsekali vejo. Odmevalo je po
gozdu in v dolino.
In za konec še eno delo, ki je že tudi
narodopisna značilnost. Postavljanje paš-
nih ograj. Spretne roke so hitro opravile
svoje. Danes jim tega ni več treba. Električ-
ni pastir je izrinil lepe lesene ograje ne sa-
mo iz gozdov, tudi s pašnikov.
Tretje jutro koscev in grabljic se je preve-
silo s toplo dopoldne.
Prireditev, ki je terjala veliko naporov,
dobre volje in pripravljenosti, se je bližala
^oncu.
Delo na travniku in v gozdu je bilo skle-
njeno. Spet zbor in za tem so vsi skupaj,
spet s pesmijo, odšli skozi Mozirje proti
Savinjskemu gaju, kjer jih je čakala še po-
gostitev.
Delo koscev in grabljic, klešarenje in po-
stavljanje pašnih ograj izginja iz vsako-
dnevnih opravil. Prehaja v narodopisno
blago, ohranja in oživlja pa se na tej tradi-
cionalni prireditvi, ki jo je tokrat že tretjič
po vrsti pripravilo mozirsko Turistično
društvo
MILAN BOZiC
Za moč in dobro voljo požirek domačega žganja. Ponuja ga vodja koscev
Franc Pečnik (na levi).
Ostre kose so zarezale v travo...
Tudi grabljice so hitro opravile svojo nalogo.
Brez jela ni dela... Zajtrk je tu.
št. 33 - 23. avgust 1979
NOV! TEDNIK - stran 17
ŠOŠTANJČANI NA
GORJANCE
Planinsko društvo Šo-
štanj pripravlja za nedeljo
26. avgusta izlet po Do-
lenjski. Udeleženci bodo
obiskali Trdinov vrh in
planinsko postojanko na
Gospodični na Gorjancih.
Hkrati si bodo na Dolenj-
skem ogledali še Formo
vivo v Kostanjevici in
tamkajšne galerijske zbir-
ke. Obiskali pa bodo še
Šmarješke toplice in grad
Otočec. Odhod avtobusa
bo ob 5.30 uri izpred avto-
busne postaje. Prijave
sprejema Viktor Kojc, ki
bo izlet tudi vodil.
Zbirajo pa tudi prijave
za udeležbo na letošnji
proslavi slovenskih pla-
nincev, ki bo v nedeljo 9.
septembra na Boču pri \
poljčanah.
VIKTOR KOJC
ZABUKOVICA:
PLANINCI NA
JALOVCU
Preteklo soboto je 45
članov PD Zabukovica
odšlo na izlet na Jalovec.
Prva postaja je bila na Vr-
šiču, od koder se je veči-
na potem napotila na vrh
Jalovca. Za tiste, ki so bili
prvič na vrhu, so seveda
pripravili planinski krst.
Planinci so prespali na
Vršiču in se v nedeljo na-
meravali podati na Križ-
ke pode. Slabo vreme jim
je to preprečilo Prepreči-
lo je tudi nadaljnji pohod
po Slovenski planinski
transverzali. Skupina se
je po dolini Trente in So-
če vrnila domov.
V nedeljo pripravljajo
dva izleta. Pohodniki po
slovenski planinski tran-
sverzali bodo odšli na
Črno prst in od tam na
Krn. Izlet bo trodnevni.
Starejši pa bodo obiskali
Pokljuko. Prvo soboto in
nedeljo v septembru bo-
do odšli na Triglav. Na
pot bo odšla tudi planin-
ska skupina pri SIGMI v
Žalcu, za ostale člane pa
planinski vodniki pri-
pravljajo izlet v triglav-
sko pogorje. Poleg posa-
meznih točk slovenske
planinske transverzale
bodo obiskali tudi nekaj
točk Bohinjske planinske
poti.
■ FRANCI JE20VNIK
VESELO V
LOGARSKI DOLINI
Pohodi slovenskih železar-
jev-planincev so postali že re-
snično tradicija, saj skorajda
ne mine mesec, da se ne bi
srečali na tem ali onem po-
hodu.
Da je temu res tako, potrju-
je tudi sobotni pohod od Ka-
mniške Bistrice preko Ka-
mniškega' sedla v Logarsko
dolino. Udeležili so se ga pla-
ninci, zaposleni v združenem
podjetju slovenskih železarn.
Nekaj preko 800 jih je bilo.
Kot preteklo leto so ga tudi
letos organizirali planinci iz
štorske železarne, ki sp med
drugim poskrbeli tudi za
nadvse uspešen zaključek.
Na prireditvenem prostoru
pri Planinskem domu v Lo-
garski dolini je planince pri-
čakala »okusno založena« ku-
hinja s srbskim pasuljem.
Domači ansembel, ki je neu-
trudno igral domače viže, pa
je poskrbel, da je enolončni-
ca še bolj teknila. Tisti, manj
utrujeni, pa so se tudi zavrteli
v taktu polke in valčka.
Že v začetku septembra se
bodo železarji planinci podali
na Triglav. Pohod tokrat or-
ganizirajo jeseniški železarji.
JANEZ TERČEK
ZA VAŠ KRATEK ČAS
Vodoravno: 1. lesni delci,
ostanek pri žaganju, 9. raven
svet med gorami, običajno
dober pašnik, 16. prebivalec
bližnje okolice, 17. angleški
izraz za mladostnika med 13.
in 19. letom, 18. glavno me-
sto in pokrajina ob reki
Weisser Elster - NDR, znano
po železovi in uranovi rudi,
19. površinska mera, 20.
Noetova barka, 21. na do-
smrtno ječo obsojen Hitler-
jev namestnik (Rudolf), 22.
naplačilo, nadav, 23. stari
vek, 25. glavna žila odvodni-
ca, 26. število, ki ga logarit-
miramo, numerus, 29. pred-
stojnik visoke šole, 32. bre-
zbožnik, zanikovalec boga,
33. znano belgijsko letovišče,
36. riževo žganje, 37. znamka
avtomobila, 39. oznaka Sara-
jeva, 40. egipčanski sveti bik,
41. breskvi podoben sadež,
43. brezcenje, 45. italijanski
pesnik (Pietro), 46. žival, ki
se premika s plazenjem.
Navpično: 1. športni rekvi-
zit, 2. angleška ploščinska
mera, 3. višja vzpetina na ze-
meljskem površju, 4. skandi-
navsko moško ime, 5. Vašte
lika, 6. kitajsko mesto ob re-
ki Cang Ciang, 7. kozmetična
kolekcija Ilirije, 8. Alfi Nipič,
9. delavec v prehrambeni in-
dustriji, 10. tuje žensko ime,
11. Alfred Nobel, 12. vnetje
nosne sluznice, 13. pripa-
dnik Ogrov, 14. preiskus zna-
nja, 15. srbsko moško ime,
17. travnate livade, 20. japon-
sko pristanišče na otoku
Honšu, 23. prebivalec stare
Beocije, 24. sultanov uradni
razglas, 25. star Slovan, 26.
del roke, 27. del mišljenske-
ga procesa, vsebina mišlje-
nja, 28. telesni položaj v jogi.
primeren za meditacijo, 29.
šahovska figura, kraljica, 30.
državna blagajna, 31. svinj-
ska zarebrnica, 33. moška ali
ženska oblika živih bitij, 34.
glas piščalke, 35. ime igralke
Nielsen, 37. pokojni kitajski
general (Piao), 38. ime pesni-
ka Sopova, 40. ljubkovalno
žensko ime, 42. kemijski
simbol za litij, 43. Charles
Pierce, 44. Emile Zola.
»Zdravstveni center
Celje
nujno potrebuje za svoje
delavce
družinska
stanovanja,
garsonjere, sobe.
Kdor nam lahko pomaga,
naj to sporoči pismeno ali
po telefonu (222-22 ali 215-
21 int. 218) referentu za
stanovanjske zadeve
Zdravstvenega centra Ce-
Ije. KersniKova 1/a,_
REŠITEV KRIŽANKE,
OBJAVLJENE V 32.
ŠT. NOVEGA
TEDNIKA
Vodoravno: LADJA,
ŽOLČA, LETAK, JE-
LEN, ATAIR, ARENA,
URAD, PROSTAK,
AMUR, BON, BO, TA-
RANTELA, LM, GA-
LAN, TADIO, AM, JELE-
NOVEC, ES, ACE, ATIK,
MINOMET, EMIL, NE-
SOS, ZALIV, TROJA,
ARANY, ODESA, RA-
NAR.
ljubljanska banka
Splošna banka Celje
Zaupajte nam svoje posebne želje in načrte, saj smo za svoje
prijatelje pripravljeni narediti še marsikaj - tudi v primerih, ko ne
gre neposredno za denar.
JANKO KAČ
GRUNT
25,
»Lej ga fanta, pa sijih res!« seje ovesehla Polona, prijela
Anzeka za čelo, potisnila njegovo glavo od sebe, svojo pa
'Nagnila nazaj, da je bolje videla želo, kije tičalo v rdeči koži
prav v sredi med obrvmi. Z nohti je prijela in ga s sunkom
potegnila iz kože, pomazaje ranico s slino.
»Po kuhinjski nož skoči!« je rekla Tončku, ki je bil v
fiekaj skokih že nazaj. S strahom se je odmaknil Anzek
pred nožem, Polona pa ga je potegnila k sebi:
»Saj te ne bom urezala. Na čelo ti ga bom položila, da
^miri mrzlo železno bolečino.«
Tinček je vložil svoj roj poleg drugih panjev in rekel stari
kateri: »Kadar bom jaz doma, ne bo ušel noben roj več.
^se bom -« Ker mu je kar sredi besede vzelo sapo, je
Pogledala Polona, kaj mu je, in videla, da se je opiral z
obema rokama od čebeljakov ogel in silno bruhal. Poleg
'^og se mu je kadila dedova pipa.
»Ne bil bi smel kaditi! Ni zate taka reč,« ga je pokarala
kolona. Tonček pa je v bolečinah že sam pri sebi sklenil, da
bo več tako moževal.
Vse bi se bilo še dobro izteklo, da ni Polona s strahom
'Opažala, da je Anzek vedno bolj zabuhel v oči. Tonček je
^pral po vodo in hodno otiračo. Toda tudi ti obkladki niso
'^^ pomagali. Otekhna je rasla, da je kmalu gledal Anzek le
skozi ozko šprajno kakor mladi psički, ko izpregleda-
^^jo. Preden je minila ura, ni mogel Anzek več odpreti oči
'^)e silno vekal...
'rakratje prišla domov Micika, kije nesla malo južino na
Polje,
»Jezus, Marija, ti meni pomagal! Kaj pa si si napravil
Anzek?« je planila v otroka mati in ga vzela v naročje.
»Čebbb-ela me je,« je s težavo povedal Anzek med mika-
njem joka in dvignil proti nji svoje zabuhle oči.
»Kaj si jih dražil?« je vrtala mati.
»Tonček jih je ogrebal, pa me je usekala,« je zatožil po
otroški navadi mlajši bratec starejšega.
»Ti seme pankrtsko,« je hlastnila Micika za ušesom od
prvega kajenja še vsega zelenega Tončka, da je bridko
zajokal. »Zato smo se te usmilili, da si mojega otroka
poškodoval.«
»Ne govori tako,« se je vmešala Polona in se potegnila za
Tončka. »Saj ga ni nalašč. Sam je bil kriv Anzek, zakaj je pa
šel blizu.«
»Moj otrok lahko hodi kjer hoče, saj hodi po svojem,« je
poučila mater Micika, poudarjala vsak zlog, in vprašala
Tončka:
»Kdo ti je rekel čebele ogrebati?«
Ves je bil revež v solzah, da ni mogel odgovoriti, zato je
odvrnila Polona:
»Prav je napravil. Koliko rojev je že ušlo, ko se nihče ne
briga za uboge čebelice, odkar je moj rajni zatisnil oči. Ali
ni škoda!...«
»Skoda pa škoda! Tisti strd že kupimo, če bo treba! Kar
za škodo in zmoto so čebele pri hiši. Tona jih mora takoj
prodati!« se je razvnela snaha.
Ves čas je Polona mirno govorila. Pri zadnjih besedah se
je pa pognala kvišku: »Po pismu so bile Matijeve, sedaj so
pa moje. Dokler bom jaz, jih ne bo nihče prodajal« Prijela
je Tončka za roko in jezna oddrsala v hišo.
»Le dajajte mu potuho!« je že hotela reči za njo Micika,
kar je zagledala Tona, ki je pripeljal voz prelasta. Brž je
stekla z otrokom k njemu.
»Takoj pojdi k zravniku z njim, da nesrečni otrok ne
oslepi,« je kriknila in mu povedala o piku.
Tona je pogledal mesto pika in menil: »Bo že splahnilo.
Ce na lice piči čebela, vedno koža tako zateče.«
Tedaj pa je planila žena v jok: »Bo že splahnilo? Saj vem,
za mojega otroka je vse škoda. O, le kako sem se mogla
tako pokopati! Ce ga ti nočeš peljati, ga pa sama nesem.«
»Ne uganjaj komedij!« je popustil Tona. »No, no, saj ga
peljem.«
Čez eno uro je bil že nazaj od zdravnika. »Kaj je rekel,« ga
je sprejela že na pragu žena.
»Da ni nič hudega. Pa v tole belo vodo naj namakamo
obkladke in mu jih devamo na glavo,« je mirno odgovoril
Tona.
»Drugega nič?« je vprašala žena.
»Pa goldinar je hranil,« je ušlo Tonu kar samo iz nejevo-
lje, ko je šel izprezat kobilo.
»Pri Tončku pa nisi štel takšnih krajcarjev,« mu je opo-
nesla žena.
Tona je stisnil pesti in se naglo obrnil, nato pa si premi-
slil. Le zamahnil je z rokami in odpel kobili oprsnico...
Tončku kar ni mogla iz spomina čudna beseda, ki jo je
rekla Micika v jezi, zato je vprašal staro mater, preden je
zaspal:
»Mama, kaj pa je to seme pankrtsko? <
Polona se je ustrašila vprašanja in ni vedela, kaj naj mu
odgovori.
»Ne misli na to, Tonček, in zaspi,« je naposled odgovorila
in ga hotela spraviti na druge misli. »Sama bom ogrebala
odslej čebele, saj sem že spet močna v rokah.«
Pri pomenku o čebelah je res pozabil Tonček na tisti
hudi besedi.
V šoli pa se je drugi dan spet spomnil otrok na nju ter
vprašal druge otroke, kaj naj pomenita. Vsi so bili tihi,
samo hčerka Cimžarieve dekle je rekla:
»Meni tudi pravi Cimžar tako, ker nimam očeta.«
»Jaz ga pa vendar imam,« se je zavzel Tonček, še bolj
radoveden kakor prej, zakaj mu je mati tako rekla. Več let
mu je ležala ta uganka v mislih, dokler je ni odgonetil.
IX.
»Nihče ne bo tepel našega Anzeka!« se je razkoračil
Tonček na cesti pred pretepaškimi Kaplančani, ko so ho-
teli pretepsti drobnega brata, ki je hodil že v treji razred,
zaradi neke barantije. Krepak fantje bil Tonček z desetimi
leti kakor drugi s šestnajstimi, zato so se takoj povesile
sovražne roke. ^
Močnejši brat je vedno branil slabejšega, kar je vedno
bolj utrjevalo med njima srčno prijateljstvo. Ko je Micika
izvedela za takšno Tončkovo junaško borbo za Anzeka, se
ji je sicer zdelo prav dobro, toda pokazala ni tega nikoli
Tončku, češ, saj spada tudi to v njegov posel, kakor so se
pogodili. Cim pa je Anzek odraščal, se je tudi Tončkova
služba spremenila. Že je gonil Šimnu konje pri oravi in
prav na globoko ukazoval: »Hi-hot, prama!« Zelo ponosen
je bil na svojo novo službo. Važno je prigrizoval h kruhu
slanino, ki mu jo je dal od svojega kosa Šimen, in modro
nagnil z vodo zredčeni tolkec. Tako čudovito je dišala sveža
brazda, da je vprašal Šimna:
»Zakaj pa zemlja tako diši?«
Vesel ga je pogledal Šimen: »Vohaš? Veš, vsaka novina
tako diši kakor pečen kruh. Smrdi samo mrtvina, vse
drugo pa ima duh po življenju.«
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 33 - 23. avgust 1979
S POTEPANJA PO KRETI IN KRFU
vZNAMENJU
SONCA IN
MINOJSKE
KULTURE
Na potepanju po Grčiji
smo se odločili, da obi-
ščemo Kreto (Kriti), naj-
večji osamljeni grški otok
na pomembnem strate-
škem položaju v Sredo-
zemskem morju. Odpoto-
vali smo iz Pireja na veli-
kem trajektu zvečer, pri-
speli pa naslednje jutro.
Spali smo v spalnih vre-
čah na palubi, kjer se vsa-
kič zbere mednarodna
druščina »rukzakarjev«.
V noč se še dolgo slišijo
zvoki kitare, sklepaš pa
tudi nova poznanstva. Z
nahrbtniki in veliko mero
dobre volje potujejo mla-
di študentje, delavci,
uslužbenci vsega sveta.
Ko poveš, da si Jugoslo-
van, jih zanima naš druž-
benopolitični sistem. Pri-
stali smo v Khaniji, nato
pa z avtostopom nadalje-
vali pot po severnem delu
Ktrete. Prispeli smo v Ira-
Idion, kjer smo obiskali
palačo Knosos, ki jo je
ponovno odkril angleški
arheolog Evans.
V letih 2000-1400 pred
n. št., v rcizcvetu legen-
darnega kralja Minosa v
takoimenovani minojski
kulturi, so bile na otoku
zgrajene številne palače.
Prva po velikosti je Kno-
sos, druga Festus, tretja
Malia. Zaradi potresa je
verjetno propadla minoj-
ska kultura in je vplivala
na raz\^oj mikenske kul-
ture. V grški mitologiji je
imela Kreta važno vlogo.
Zeus se je rodil v votlini
na hribu Ida in je tam
odraščal.
V renesansi je tu delo-
vala znamenita šola
umetnosti, iz katere je iz-
šel slikar El Greco. Znak
Krete je dvojna sekira in
rogovje bika, in rdeča
barva, ki spominja na nji-
hovo rdečo barvo prsti.
Knosos je delno ohra-
njen, z veseljem smo ple-
zali po ruševinah in po-
slušali razlago vodičev.
Tako smo obnavljali naše
srednješolsko znanje tu-
jih jezikov, sporazumeva-
li pa smo se tudi z rokami
in glavo, saj Gi^i ne ra-
zumejo dosti angleščine.
Pot nas je vodila v Ma-
lio, prijazno mestece. Lju-
dje na Kreti, ki so še manj
prišli v skik s turizmom
so prijazni, veseli tempe-
ramentni. Nešteto kavar-
nic, slaščičarn, gostiln te
privabi, da posediš, se
spočiješ in seveda odže-
jaš. V kavarnah sedijo
predvsem moški, ženske
pa so doma. Cele dneve
igrajo igro s kockami in
pijejo svoj uzo, žganje, ki
spominja na janež.
Plavo nebo, jasne tople,
zvezdnate noči, divja pi-
krajina, vodnjaki na ve-
ter, nasadi oljk in vinske
trte pa ji daje poseben
južnaški čar. Težko je bilo
življenje na Kreti. Nene-
hno pomanjkanje vode je
gnalo Grke na morje in v
svet. Prelepe peščene pla-
že čisto morje in čudovita
pokrajina še ni privabila
veliko turistov. Kreta ima
velike možnosti za turi-
zem, kar bo uničilo njeno
naravno lepoto in neokr-
njenost. Obiskujejo jo
predvsem Skandinavci in
Francozi, le malo je Nem-
cev in drugih. Osamljene
plaže nudijo raj tudi natu-
ristom. Vreme, ki poleti
na pozna dežja, bo priva-
bilo vedno več sodobnih
nomadov.
Po petih dneh bivanja
na Kreti smo se stežka
poslovili in nadaljevali
pot po grški celini in
Krfu, ki je bolj zelen in
prepoln turistov.
KRF - TURISTIČNI
ELDORADO
Krf je največji grški
otok v Jonskem otočju in
s svojim najsevernejšim
delom odkriva pogled na
albanske gore.
Že v pristanišču mesta
Krf so nas sprejeli živahni
Grki, ki so ponujali pro-
spekte o kampih in bun-
galovih s preprostim opi-
som kako prideš tja. Pre-
pričevali so, da je njihov
kamp najcenejši, najlepši
in da nudi največ zabave.
Odločih smo se za me-
dnarodni študentski
kamp Honducali, ki pa
me je razočaral. Začutila
sem pohlep po denarju,
brezobziren odnos do tuj-
cev, neurejenost kampa.
Stanovali smo v hotelu.
To so sobe za osem do 10
ljudi, pogradi brez poste-
Ijine, kjer zopet spiš v
spalni vreči. Misleč, da
bomo prišli do tople vo-
de, kjer bi si lahko oprali
obleko, smo se pošteno
zmotili. Mrzla voda iz
pokvarjenih tušev, uma-
zanija v sobah, pa naše
sostanovalke iz Skandi-
navije in njihov nezaup-
ljiv odnos do nas Jugoslo-
vanov nam je za nekaj ča-
sa pokvaril dobro voljo. V
tem kampu slišiš govori-
co vseh narodov in naro-
dnosti, prevladujejo pa
mladi. Tako smo zjutraj
zapustili kamp in se šele
zvečer vračali nazaj. Me-
sto Krf z značilno bene-
ško arhitekturo in ozkimi
ulicami pa nas je spomi-
njal na naša dalmatinska
in istrska mesta. Most čez
kanal je povezoval staro i
trdnjavo na otoku. Tu je \
bila vsak večer grška fol-1
klora in glasba. Do zob \
oborožen vojak s puško ;
in bajonetom pa me je«
pred njo neprijetno pre-
senetil.
V središču mesta smo
se spoznali z grškim sli-
karjem, ki za malo denar-
ja portretira turiste. Spra-
ševali smo ga o grški lite-
raturi, življenju ljudi, o
generalu La Marcosu. S'
nonosom je pripovedoval
o svoji domovini o boju
pogumnih partizanov z
Nemci pa tudi o njihovi
povojni revoluciji. Vzlju-
bil je Jugoslavijo, ki jo je
tudi prepotoval. Naša
zgodovina je tesno pove-
zana z grško. V Grčiji živi-
jo Egejski Makedonci, ki
so brez pravic do svojih
šol in kulturnega razvoja.
Navduševal nas je za so-
dobno literaturo za Jor-
gos Seferisa, Nobelovega
nagrajenca. Ta je v svoji
poeziji združil helenski
mit s problemi sodobne-
ga sveta. Dejal je, da da-
našnji razvoj Grčije sov-
pada z idejami generala
La Marcosa. Prehitro je
bilo razgovora konec, ker
je prišla turistka, ki je že-
lela svoj portret.
Notranjost otoka je hri-
bovita, zelena, poraščena
s cipresami, cedrami, olj-
kami. Čudovit zaliv Cano-
ni s številnimi malimi
otoki in peščeno plažo pa
moti hrup letališča, ki je v
bližini. Najbolj poznana
obala je Paleokastrica, ki
pa ni peščena, ampak
prodnata. Na otoku je do-
ma tudi ovčjereja. Tropi
ovac se pasejo po natra-
njosti otoka. Ovčetina je
priljubljeno meso. Zna-
čilno je, da meso visi na
tržnici zunaj, čeprav je
temperatura 35° C. Na
njem se pasejo muhe. To-
da to kupcev ne moti.
Grki poznajo suflake, ki
so podobni našim ražnji-
čem. Iz domače volne pa
ženske pridno pletejo pu-
loverje, ki so enobarvni v
naravni barvi ali sivi ali
večbarvni. So izredno po-
ceni in jih lahko primerja-
mo s pleteninami iz Siri-
gojna.
V bližini Krva je otok
Itaka,   domovina  kralja
Odiseja. Znan je bil po
svoji zvijačnosti in je pri-
pomogel k zmagi Grkov
nad Trojo. V svojem de-
set let dolgem vračanju,
domov,   ga   je   viharno ;
morje   vrglo   na   obale ;
Krfa, kjer so prebivali I
Feačani.
Letos praznujemo me- j
dnarodno leto otroka, saj 1
to se je videlo na grških :
znamkah. Toda kljub te-1
mu sem opazila veliko J
otrok, ki so delali v slašči- J
čarnah in gostilnah. Fan-
tek star osem let je od ju-
tra do pozne noči pridno
stregel gostom v hotelu
ob obah.
V prvi svetovni vojni se
je na Krf zatekla srbska
vojska po umiku iz Alba-
nije, se tu reorganizirala
in 1. 1916 odšla na solun-
sko fronto. Tu je bila
sprejeta tudi krfska de-
klaracija, ki je dala osno-
vo kraljevini Srbov, Hr-
vatov in Slovencev. Več-
krat smo slišali našo do-
mače govorico, predvsem
srbohrvaščino. Beograj-
čan je pripovedoval, da je
obiskovalo univerzo na
Krfu srbska mladina v
stari Jugoslaviji.
Krf je najbolj turistično
razvit otok poleg Rodosa,
je najbližji zahodni Evro-
pi in je s trajektom pove-.
zan z Brindisijem v Italiji,
z Reko pri nas in Patra-
som, drugim največjim
pristaniščem v Grčiji.
MANJA ŠTERBENC
Lestvico zabavnih melodij vam pokla-
nja TTG Celje - Turistična posloval
niča, Titov trg 1, ki vas vabi na letov?
nie &ejdasti i^^ven sezone.
Plošče in kasete melodij, ki ste jih
izbrali, so vam na voljo v prodajnih
enotah KOVINOTEHNA - TOZD TE-
HNIČNA TRGOVINA Celje.
Nagrajenca: Prpič Marija, Periška 33, Dobrunje
Silva Kolar Straža 6, Frankolovo
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje, Trg V. kongresa 3 a, Celje
Lestvica domačih melodij je na sporedu vsak torek ob 17.15,
lestvica zabavnih melodij pa vsako soboto ob 17.45.
Vsakič nagrada mala plošča.
S POTI PO ANGLIJI (4)
MLADO IN STARO
VRTI PEDALA
Stari Oxford je gostoljub-
no mesto, čeprav se domači-
ni ne trudijo kdo ve kako, da
bi potešili radovedne množi-
ce turistov, ki prihajajo k
njim, da bi si ogledale mesto
univerz. Domačini živijo
kljub tujcem, ki prihajajo in
odhajajo, svoj ustaljen tem-
po življenja. Nič preveč se
jim ne mudi in če stikaš med
policami njihovih trgovin te
bodo pač pustili, da stikaš.
Po eni strani ti je to kar všeč,
vsaj meni je bilo. Misliš si:
poglej, kako so prijazni, zau-
pajo ti. Zaplete se le, ko si
kakšno stvar izbereš in bi jo
želel plačati. Tudi tedaj se ne
zmenijo kaj dosti zate in na
koncu koncev že kar tažko
razumeš to njihovo hladno-
krvnost. Velike trgovine, ki
jim komaj vidiš do konca, so
se mi tako zazdele kot velika
izložba, kjer nikomur ni do
tega, da bi ponujeno tudi
prodajal. Ves čas nakupa, ta-
ko je vsaj v večjih trgovinah,
pa te spremlja skrbno oko
kamere, ki spremlja nakupo-
valca od vhodnih do izho-
dnih vrat. Z nasveti pa so
prodajalci bolj skromni, so
pa, na račun kamer verjetno,
toliko bolj zaupljivi. Lahko
si gost v njihovi trgovini cel
dan in jih to ne bo niti malo
vznemirilo.
Kot po vseh ostalih večjih
mestih po Angliji, smo tudi
na oxfordskih ulicah sreče-
vali znamenite, rd^^   dvo-
nadstropne avtobuse. Angle-
ži so nanje ponosni in kaže,
da se jim kar obnesejo. Ver-
jetno pa tiči tudi v njih del-
ček angleške tradicije. Nero-
dno, za nas seveda, je le to,
da je v Angliji promet levo
usmerjen in da prehodov za
pešce, če že so, ne upošteva-
jo kdo ve kako. Potem se ti
lahko zgodi, kot se je meni,
da hočeš čez cesto in pogle-
daš na levo, če je pot prosta.
Po tvoji desni strani pa pri-
drvi kakšen tak rdeč dvojni
avtobus...
No, ampak v Oxfordu še ni
tako hudo s prometom, če-
prav je tudi kar gost. Mlado
in staro se tu na veliko pre-
važa s kolesi. Verjetno ne gre
pri teh vožnjah samo za šted-
njo z gorivom, ampak tudi za
okretnost, saj s kolesom naj-
manj trikrat hitreje prideš na
cilj.
Parkirnih prostorov za av-
tomobile nisem videla kdo
ve kohko, zato pa so dobro
poskrbeU za spravljanje in
parkiranje koles. Skoraj v
vsaki ulici, pred vsako večjo
trgovino so namestili stojala
za kolesa, ki jih je Oxford
prepoln.
PIŠE: MATEJA PODJED
št. 33 - 23. avgust 1979
NOVI TEDNIK - stran 19
REPUBLIŠKO ATLETSKO PREVENSTVO V CELJU
OSEM ZLATIH CEUANOV
V Velen/e tri/e republiški naslovi
v soboto in nedeljo je bilo
v Celju na stadionu »Borisa
Kidriča« letošnje republi-
ško prvenstvo v atletiki za
člane in članice. Doseženi
so bili zgolj poprečni rezul-
tati, če izvzamemo tri in si-
cer državni rekord Cujnika
iz Novega mesta v metu
kopja (79,77 m) ter republi-
ška mladinska rekorda Ve-
lenjčana Makovška v lioji
na 20 km (1:39:36,7) in Celja-
na Rozmana v teku na 5000
m (14:09,7). Organizator pr-
venstva je bilo AD Kladi-
var.
Celjski atleti so osvojili
osem prvih, štirinajst drugih
in enajst tretjih mest, Velenj-
čani pa tri prva, tri druga in
štiri tretja mesta.
Celjani: dva naslova je
osvojil Stanko Lisec in sicer
v tekih na 1500 in 5000. Po en
naslov pa Rok Kopitar na
800 m, Rener v skoku ob pa-
lici, Pristovnik v kladivu,
Plajhnerjeva na 800 m, Ko-
vačeva v kopju in Kastelčeva
v disku. Drugi so bili Kopi-
tar na 110 m ovire. Gaber na
400 m, Rener na 110 m ovire,
moški štafeti 4 x 100 in 4 x
400 m, Cop v višino, Bunder-
la na 800 in 1500 m, ženski
štafeti 4 X 100 in 4 X 400 m,
Erjavec v disku, Arzenšek na
5000 m, Zirovec ob palici in
Polutnikova v skoku v viši-
no. Tretji: Rozman na 5000
m, Strašek v hoji na 20 km,
Vidmajer v kladivu, Zuntar-
jeva na 400 m ovire, Topole-
tova v višini, Erjavčeva v
krogli, Dušan Prezelj v viši-
ni. Topole v kopju in Kopi-
tarjeva na 100 m ovire.
Velenjčani: prva mesta so
osvojili Samu v teku na 10
tisoč metrov. Rezek v daljavi
in Rošer v metu diska, druga
Svet na 3000 m ovire in 1500
ter Makovšok v hoji na 20
km, tretja pa Anič na 3000 m
ovire. Rezek v troskoku, La-
zič na 400 m in Popetru na
1500 m. Edino žensko kolaj-
no je osvojila Velenjčanka
. Verdevova v teku na 100 m.
Zaključek: kot smo že
omenili je bilo letošnje repu-
bliško prvenstvo bolj podob-
no zastavljenemu večjemu
klubskemu mitingu, kot pa
osrednji prireditvi neke re-
publike. Poglejmo samo
celjske uvrstitve: razen na-
darjenega Roka Kopitarja pa
trenutno izredno solidnega
Stanka Lisca ter razvijajočih
se Arzenška in Rozmana na-
ša posadka ne premore moč-
nejših mož. 2e uveljavljeni
atleti ali stagnirajo ali pa
krepko popuščajo in tonejo
v sivino. Mladi, perspektiv-
ni, kolikor jih je, šele »tiplje-
jo« pot v bodočnost. Podob-
no je med atletinjami, kjer
gre izdvojiti samo državno
reprezentantko Bunderlo pa
morda delno Kopitarjevo in
Kovačevo. To je vse.
Znova so presenetili vete-
rani, ki nastopajo tako, kot
pred desetimi leti. Razlika je
samo v tem, da so takrat bih
njihovi rezultati vrhunski za
naše razmere, danes pa so tu-
di za naše razmere solidni.
Veterani Vidmajer v kladivu
(tretji) ter Kastelčeva v disku
in Urankar - Plajhnerjeva v
teku na 800 m (prvi, obe!) so
poskrbeli, da je bila domača
bera modalj večja.
Celjani so ostali brez odli-
čij v nekoč njim »pripadajo-
čim« disciplinam - šprinter-
skih na 100 in 200 m, skokih
v daljavo in višino pa metih
kladiva, kopja, diska, krogle,
tekih na 10 km in hoji... Na-
slovov tudi ni bilo v štafe-
tah...
Res je, da imamo nekaj od-
ličnih posameznikov, ki
mnogo pomenijo tudi v me-
dnarodnih arenah. Žal pa ni
baze, kjer bi se z resnim de-
lom rodile nove atletske
zvezde!
TONE VRABL
ZMAGA IGORJA TURKA V JADRANJU
Društvo za šport na vodi NIVO Celje, sekcija za jadranje na deski, je na Šmartinskem
jezeru priredila že tretjo klubsko regato v tej športni zvrsti, ki tudi v Celju pridobiva čedalje
več pristašev. Izredno ugodno vreme, pihal je namreč precej močan veter, je omogočilo
zanimivo predstavo na vodi tudi za kakih 100 gledalcev. V tej regati je zmagal Igor Turk, ki
je prevzel vodstvo tudi v generalni razvrstitvi. Nadaljni vrstni red: 2. Milan Koren, 3.-4. Jože
Janežič in Miran Kos, 5. Srečko Forte, 6. RudiKajtner, 7. Samo Marine, 8. Mojmir Cvahte
itd. Tekmovanja se je udeležilo 18 jadralcev. Sekcija za jadranje na deski bo v letošnji sezoni
pripravila še dve klubski regati, ki bosta 25. avgusta in 9. septembra. Člani sekcije pa se
bodo udeležih tudi državnega prvenstva, ki bo v Umagu prve dni septembra. Za konec
sezone pa se bodo udeležih tudi maratona v jadranju na deski in sicer od Poreča do
Portoroža.
Na sliki je prizor z druge klubske regate na Šmartinskem jezeru. (Foto: B. Piano)
......___________.._.J\P....
ROKOMET
SKLEPI SO - A REŠITVE?
Je zaostritev odnosov v korist rokometa?
Eden najboljših celjskih
strelcev je že vrsto let Ervin
Seršen, ki je zmagal tudi na
zadnjem tekmovanju v Po-
stojni.
Foto: T. JAGER
To vprašanje se vsiljuje
samo po sebi ob sklepih, ki
jih je sprejel izvršilni odbor
ŽRK AERO Celje kot odgo-
vor na odločitve arbitražne
komisije, ki je dovolila pre-
hod V. Bojoviča RK Kolin-
ska-Slovan in vrnitev F. Pe-
terneia v RK Jelovico.
lO ŽRK AERO Celje je na
seji na kateri so prisostvovali
tudi predsednik lO TKS Ce-
lje Bojan Planinšek, sekretar
TKS Mirko Kolnik, pod-
predsednik RZS Pavle Bu-
kovac in sekretar ZTKO To-
ne Goršič sprejel sklepe, da
se ŽRK AERO Celje ne bo
udeleževal nobenih športnih
akcij Rokometne zveze Slo-
venije dokler na konferenci
RZS ne bo dobil podrobnih
pojasnil o odločitvah arbi-
tražne komisije; sprejeli so
tudi odločitev predsednika
kluba, ki ne želi sodelovati v
odboru za pripravo proslave
ob 30. obletnici RZS o čemer
bodo obvestili tudi DO AE-
RO Celje, Jci je bila predvide-
na kot pokrovitelj te priredi-
tve; ŽRK AERO Celje preki-
nja vse športne odnose z RK
Kolinska-Slovan; sprejeli so
tudi sklep, da se izda odloč-
ba o izpraznitvi garsonjere,
ki jo koristi Vlado Bojovič,
da se zoper Miho Bojoviča
izda suspenz in da se prične
disciplinski postopek zaradi
izostajanja z redne aktivno-
sti in suma dvojne registraci-
je; RZS se obvesti, da RK
Jelovica ne spoštuje podpi-
sanega dogovora med klubo-
ma o prehodu igralca Franca
Peternela v ŽRK AERO Ce-
lje z zahtevo, da se RK Jelo-
vica suspendira. Istočasno
pa se v skladu s pravilnikom
o statusu in stimulaciji vr-
hunskih športnikov izda su-
spenz zoper Franca Peterne-
la, dokler ta ne povrne stro-
škov in vrne opreme; Dušan
Božič se vključi v redno ak-
tivnost z ostalimi igralci.
Sprejeli so tudi sklep, da
bo klub dal vse informacije v
zvezi z omenjenimi dogodki
Telesnokulturni skupnosti
Celje in pokrovitelju kluba
DO AERO Celje.
Med celjskimi rokometni-
mi delavci in RZS je tudi do
sedaj večkrat prišlo do raz-
hajanja mnenj, zadnja odlo-
čitev arbitražne komisije pa
je izbila sodu dno. Vseeno pa
se postavlja vprašanje ali je v
naši samoupravni družbi, ko
toliko govorimo o dogovarja-
nju, sprejemanje takšnih
sklepov umestno in sprejem-
ljivo.
FRANCEK PUNGERCIC
ŽE TRETJIČ ZAPORED
V Postojni je bilo tradicionalno tekmovanje slovenskih
mest z malokahbrsko puško serijske izdelave v trosta\'u od
300 možnih. Celjani so ponovno zmagah in to tretjič zapo-
red. Barve Celja so za stopah: Marjan Dobovičnik 242, Tone
Jager 243, Jože Jeram 244 in Ervin Seršen 254 krogov. Med
9. nastopajočimi ekipami so se na 4. mesto uvrstili člani
druge celjske ekipe, ki so jo sestavljali: Ivan Kočevar 229,
Vin Dečman 236, Alenka Jager 240 in Branko Malec 241
krogov. Med posamezniki je ponovno zmagal Ervin Seršen,
ki je resnično v dobri formi. To tekmovanje je hkrati veljalo
kot finale dopisne lige. Celjani so si tako priborili dva po-
kala.
MNOŽIČNOST IN DOBRA
ORGANIZACIJA
Na lepem strelišču v Zidanem mostu je tamkaj šna strel-
ska družina »Tone Bostič« organizirala prvenstvo občine
Laško z malokahbrsko puško serijske izdelave v trostavu od
600 možnih krogov. Tekmovanja, ki je bilo vzorno organizi-
rano, se je udeležilo veliko tekmovalcev. Zmagovalci: Cla-
fiice: Majda Gozdnikar - Rečica. Člani: Vinko Lavrinc -
pečica. Mladinke: Erika Gorišek - Zidani most, mladinci:
ooris Gorišek - Zidani most.
VELIKO DOSEŽENIH NORM
V Rečici pri Laškem je bilo izvedeno prvenstvo občine
Laško z vojaško puško v ležečem stavu od 200 možnih
krogov. Doseženi so bih dobri rezultati, saj je kar 8 tekmo-
valcev doseglo oziroma preseglo normo za nastop na bliž-
'^jem prvenstvu Slovenije. Presenetljivo se je na prvo mesto
^^Tstil Stane Mirtelj - Zidani most, ki je dosegel dober
J^zultat 168 krogov. Drugo mesto je zasedel favorit Vinko
Lavrinc 161, sledijo Jože Kotnik, Stanko Peklar, Damjan
'^ader (vsi Rečica) in ostali.
TONE JAGER
VESLA NA BLEJSKI ZLATI
GLADINI
Od prihodnjega torka, 28. avgusta pa do 9. septem-
bra bo Bled, Slovenija in Jugoslavija prizorišče nove
velike mednarodne športne prireditve, ene izmed
mnogih v dolgi trajajoči verigi pri nas. Vrli Beljci
pripravljajo 8. svetovno prvenstvo v veslanju, ki bo že
drugo te vrste pri nas in to znova na čudovitem blej-
skem jezeru. Za to priložnost so povečah tribune, razši-
rih hangarje za čolne ter postorih še mnoge »drobna-
rije«, tako da bo prvenstvo poteklo in minilo v vsem
najlepšem. Kot se pač za nas Jugoslovane spodobi!
Zanimivost: takoj po končanem 8. prvenstvu v vesla-
nju na Bledu bo 15. septembra v Splitu start VIII. MIS
79! Na obeh prireditvah pričakujemo lepe dosežke tudi
naših tekm.ovalcev, za organizacijo pa se tako ali tako
ne bojimo, ker je vsaj ta pri nas vedno več kot samo
odlična. O blejski prireditvi bomo še pisali, saj je bila
včeraj o tem tiskovna konferenca v Ljuljani, pa seveda
samega tekmovanja se bomo tudi udeležih.
T. VRABL
NA KRATKO
ODLIČNI V KARTINGU
V Ptuju je bila prva dirka
za letošnje državno prven-
stvo v kartingu, kjer je nasto-
pilo 68 tekmovalcev iz štiri-
najstih klubov Slovenije, Hr-
vatske in Srbije. Za prijetno
presenečenje so* poskrbeli
člani AMD Šlander iz Celja,
ki so osvojili eno prvo ter tri
druga mesta ter tako napo-
vedali svojo soudeležbo v
borbi za letošnje najvišje na-
slove v Jugoslaviji v tej
športni disciplini.
Med člani do 125 ccm je
zmagal Bužan, med člani do
100 ccm je bil Prek drugi,
med mladinci Pepel diugi,
Pečolar četrti in Fonda peti
ter med ekipami AMD Šlan-
der Celje drugi za zmagoval-
cem Moste Ljubljana.
Ena izmed dirk za državno
prvenstvo bo tudi v Celju na
novem avtopoligonu na Lju-
bečni pri Celju in sicer v za-
četku septembra. Takrat bo-
do domači tekmovalci imeli
vsaj to priložnost, da bodo v
Ptuju dosežene uvrstitve po-
trdili, če ne že izboljšali.
TANKO TRETJI NA
BLEDU
Kljub slabemu, deževne-'
mu in hladnemu vremenu je
bilo v nedeljo na Bledu v
tamkajšnjem jezeru prvo slo-
vensko prvenstvo v malem
plavalnem maratonu ter v
disciplini za »kavelj c« in
»korenino«. Nastopilo je
okoli 200 tekmovalcev. V
malem maratonu na 6 km
dolgi progi (voda je imela sa-
mo 19°) je dosegel lep uspeh
Celjan Tanko, ki je bil tretji.
SLAB START
RUDARJEV
Začelo se je prvenstveno
tekmovanje v II. zvezni no-
gometni ligi, kjer že tretje le-
to zapored nastopa tudi ve-
lenjski Rudar. To je ekipa, ki
se je v lanskem prvenstvu
komaj rešila izpada. V pri-
pravljalnem obdobju so z no-
vim trenerjem Kemalom
Omeragičem in mnogimi no-
vimi igralci iz različnih kra-
jev obljubljali uspešen start
v novo sezono in boj za soli-
dno mesto nekje pod samim
vrhom lestvice. Start pa
takšnih obljub ne predvide-
va, saj so Velenjčani že v
TRIM
PLAVANJE
Strokovni svet za šport-
no tekreacijo pri ZTKO
Celje bo priredil v nede-
ljo, 26. avgusta na celj-
skem kopališču trim ak-
cijo plavanja, ki bo tra-
jala od 8. do 12. ure. Vsak
udeleženec, ki bo prepla-
val zanj določeno progo
bo prejel značko, družine
pa tudi posebno prizna-
_/
prvem kolu doživeli krepak
poraz in sicer na gostovanju
v Vinkovcih proti Dinamu.
Tekmo so izgubili s tri proti
nič. V prihodnjem kolu bodo
igrali doma proti Bosni (Vi-
soko), ki je v prvem kolu na
svojem igrišču remizirala z
bivšim prvoligašem Zagre-
bom.
KADETI
KLADIVAR:ŽALEC 8:3
V pripravljalnem obdobju
sta se srečali ekipi kadetov
Kladivarja iz Celja in Žalca.
Srečanje so dobili Celjani z
8:3. Strelca za zmagovalce
Skedelj in Hribernik ter za
Žalčane Zupane in Slagar.
J. GROBELNIK
SLABO ZA ŽALSKE
KEGLJAČE
Trenutno je v okviru TVD
Partizan Žalec registriranih
več športnih sekcij, med ka-
terimi pa je zdajle najbolj ak-
tivna teniška. Nekoliko za-
tišja je med kegljači in nogo-
metaši. Zaskrbljujoče je zla-
sti stanje kegljačev, katerim
ni uspelo sedanjih stez pre-
vleči z novo plastično maso.
Zato bodo po besedah dveh
agilnih društvenih delavcev
Draga Markoviča in Ludvika
Lampreta morali za jesensko
sezono trenirati na kegljiščih
izven Žalca, to pa zahteva ve-
liko časa pa tudi denarja.
Prav zaradi tega od starta v
novo tekmovalno obdobje
ne pričakujejo posebnega
uspeha.
J. GROBELNIK
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 33 - 23. avgust 1979
LETOS 150
TABORNIKOVNA
DEBELEM RTIČU
Taborniki šmarske občine že mnogo
let taborijo na svojem prostoru na De-
belem rtiču. Travnik jim je brezplačno
za več let odstopila koprska Agraria.
Letos so taborili v dveh izmenah po
štirinajst dni, in to najprej taborniki
Kozjega in Rogatca, nato pa taborniki
iz Rogaške Slatine. Vseh je bilo blizu
150; če pa upoštevamo še tabornike, ki
so kot gostje taborili po nekaj dni, je
bilo to število preseženo. Zanimivo je,
da je bila na taborjenju več kot polovi-
ca udeležencev mlajših od petnajst let
in da so se mnogi med njimi prvič
srečali z morjem, precej pa se jih je
naučilo plavati, saj ob koncu taborje-
nja navadno nimajo več neplavalcev
med sabo.
Tehnično so taborniki šmarske obči-
ne dobro opremljeni, saj imajo vse šo-
tore z dnom, ležalne blazine in spalne
vreče. Trenutno jim manjka le večji
štabni šotor, ki bi bil tudi za skupne
namene, še posebej, kadar dežuje. Tak
šotor so sicer imeli, a so ga ob potresu
v Črni gori skupaj s še desetimi dru-
gimi šotori poslali kot svoj prispevek
prizadetim. Občinski štab za civilno
zaščito je tabornikom že vrnil deset
manjših šotorov, velikega pa trenutno
ni mogoče dobiti niti v tovarni.
Taborniško življenje je v taboru
Zdravilnih vrelcev iz Rogaške Slatine
vselej pestro in zanimivo. Tako so le-
tos uvedli posebno obliko samoupra-
ve, saj so vsi vodilni vključeni med
otroke v vode, izjema sta samo kuhari-
ca in ekonom. Poleg tega je letos vsak
vod izdelal celoten program dela za en
dan, in sicer od dnevnega reda do je-
dilnikov in vsebine gozdne šole. Ta-
borno vodstvo je skoraj v celoti lahko
upoštevalo vse predloge.
Za posebno obliko zabave so letos
poskrbeli z disko klubom »Šepetaj«.
Za glasbo so poskrbeli štirje tranzi-
storji, za razsvetljavo pa dva avtomobi-
la, katerih luči so prekrili s štirimi
osnovnimi taborniškimi barvami - z
rumeno, zeleno, rdečo in modro ru-
tico.
Že kar v navado je prešlo slatinskim
tabornikom, da tekmujejo na taborje-
nju med seboj vsi vodi in vsi šotori.
Tekmovanje zajema urejenost, disci-
plino, iznajdljivost ipd. Imajo pa seve-
da tudi tekme v športu in taborniških
veščinah. Posebna oblika tekmovanja
posameznikov so bili letos skoki v vo-
do. Ocenjevali so najbolj smešne sko-
ke. Redno pa so seveda igrali odbojko
in nogomet in tekmovali v raznih obli-
kah plavanja.
Na koncu je bilo vsem žal, da je dva
tedna prehitro minilo, zato se bodo
prihodnje leto zopet zbrali na morju.
JOŽE LIPNIK
POSOJILO ZA
POČITNIŠKO
HIŠICO
Vse več je delovnih organizacij ki
posvečajo aktivnemu odmoru in re-
kreaciji vedno večjo pozornost. Med
takimi je tudi kolektiv »LJUBECNE«
industrije keramičnih, kisUnoodpor-
nih in opečnih izdelkov iz Ljubečne. V-
tej delovni organizaciji so že pred leti
kupili zemljišče za brunarico na Rogli.
Vendar so z gradnjo odlašali zaradi te-
ga ker so potrebna sredstva morah vla-
gati v druge namene. Letošnji poslov-
ni uspeh v šestihmesecih pa je tako
ugoden da so se odločih za takojšnjo
gradnjo. Ker pa v ta namen po zaključ-
nem računu niso izdvojili sredstev so
morali najti ustrezno obUko za pokrit-
je finančne konstrukcije.
Rešitve niso iskaU dolgo. Že v začet-
ku razmišljanj so se namreč pojavili
predlogi, da bi zaposleni posodili iz
neto osebnih dohodkov sredstva, ki so
potrebna. To pobudo so podprle druž-
benopoUtične organizacije in samou-
pravni organi. Le kratek čas je bil po-
treben, da so se delavci enoglasno od-
ločih za 15 odstotno brezobrestno po-
sojilo do marca prihodnjega leta. Na ta
način so izdvojili potrebna sredstva za
gradnjo. Takoj so tudi podpisali po-
godbo z izvajalcem, ki bo brunarico
izdelal na ključ do sredine novembra.
To akcijo v kolektivu ocenjujejo kot
uspeh, ki ne kaže samo na željo po
hitrejšem napredku na področju druž-
benega standarda ampak kaže tudi na
vehko zrelost in zavest tega kolektiva.
M. BRECL
ALPINISTIČNI KOTIČEK
PRVE NOVICE IZ ZSSR
Doma ponovitve in prvenstveni vzponi
Po dvotedenskem premo-
ru se oglašam v našem stal-
nem alpinističnem kotičku,
vendar lahko vanj spravim
samo del tistega, kar so mi
danes fantje postavili na
mizo.
Celjska člana naše odpra-
ve v Fanske gore SSSR sta
se prvič oglasila z daljšim
poročilom; tokrat objavljam
samo najvažnejše v telegraf-
skem stilu. Vsi člani odprave
so opravili aklimatizacijski
vzpon na Marijo (4970 m) in
zaradi sijajnega časa ob tem
vzponu dobili proste roke za
najtežje vzpone v tej gorski
skupini, ki je tehnično najza-
htevnejša v ruskem gorstvu.
Tako sta že takoj na začetku
Ivan Lesjak (AO Celje) in Mi-
šo Culk - (SAO) izplezala pr-
venstveno smer v 1500 m vi-
soki steni Mirala (5170 m),
Verdnik Stojan pa v navezi z
Rozmanom (AO Tržič) in Au-
berškom (ŠAO) novo smer v
3533 m visokem razu Rovan.
Smer je visoka 20 raztežajev
(raztezaj je 40 m). Sedem raz-
težajev gre po stebru, ki so
ga Rusi ocenili s 4b in oo
naši zasluži oceno VI (skraj-
no težavno).
V naših stenah so bile v
zadnjih treh sobotah in ne-
deljah izplezane in ponovlje-
ne smeri najvišje stopnje.
Prednjači seveda naveza
Franček Knez in Smiljan
Smodiš, ki se je kot izgleda
(čeprav pripravnik) sijajno
prilagodil najboljšemu celj-
skemu alpinistu. Nove sme-
ri: Franček Knez in Smiljan
Smodiš - novo smer v Tur-
ški gori, ki vodi direktno na
jugovzhodni vrh in sta jo
ocenila s III. do IV. Takoj
zatem sta preplezala še novo
smer Levi steber v Veliki
Martuljški Ponci, za name-
ček pa napravila veliko pre-
senečenje s preplezanjem že
večkrat oblegane Direktne
zajede-v Rzeniku, ki poteka
med Centralnim stebrom in
Kamniško smerjo. Ocenila
sta jo V -I- Al, kar pa brez
dvoma ni merilo za bodoče
ponavljalce. Vrsta novih
smeri s tem še ni končana,
saj sta oba izplezala tudi no-
vo smer v razvpiti severni
steni Široke peči (levo od Ci-
hulove) in jo ocenila s IV. do
V. Ojstrica je dobila prav ta-
ko novo smer in sicer »Levo
od Leve« preko plošč z oce-
no III. do IV. in i • še Škar-
je z novo smerjo ut^no od
Velike zajede »Smer skozi
zajedo«, z oceno IV., ki jo je
Knez plezal s Kozmusom.
Takoj za^ tem je Knez desno
od »Miniaturne« izpeljal v
solovzponu novo smer »Me-
tuljček« z ocejio III., v Rjavč-
kem vrhu nad bivakom pod
Ojstrico pa s Smodišom in
Kozmusom kar pet novih
smeri z oceno IV. do V. Ta
stena je veljala dolgo za ne-
preplezljivo, v današnjem
času pa je dobila v dveh
dneh pet novih smeri, ki pa
verjetno svoje ocene nimajo
realno postavljene. Zupan
Jože in Aco Pepelnik sta po-
novila Slosarsko v Triglav-
ski severni steni, ki ima oce-
no VI. in Zupan ter Povše
»Zmaja« v severni steni Oj-
strice. To je samo smetana,
kopica normalnega in lažje-
ga bo na vrsti v prihodnji šte-
vilki.
CIC
Ml IN ZDRAVJE (7)\
VPLIV ZRAČNIH
ONESNAŽENJ NA
ZORA V JE
KANCEROGENE
SNOVI
S poglavjem o kanceroge-
nih snoveh v zraku zaključu-
jemo serijo člankov o vplivu
zračnih onečiščenj na zdfav-
je ljudi.
Ce smo dosedaj govorih o
tem, da so mejne vrednosti
strupenih snovi v ozračju do-
ločene z maksimalno določe-
nenimi imisijskimi koncen-
tracijami, to ne velja za kan-
cerogene snovi v ozračju. Po
današnjih spoznanjih lahko
te razdelimo v tri grupe. V
prvo grupo spadaja snovi za
katere vemo, da pri ljudeh
povzročajo zločeste tumorje,
to so namreč pokazala dose-
danja opažanja. V grupo teh
snovi štejemo: aminodifenil,
arsentri in pentoksid, arze-
nasto kislino, azbest v obliki
prahu, benzidin in njegove
soli, bencol, kromat vsebujo-
če vrste prahu, diklordimeti-
leter, monoklordimetileter,
naftalin, nikel v obUki prahu
ter premogov ter. Vse te sno-
vi lahko povzroče raka na ra-
zličnih mestih, seveda nas
zanimajo predvsem dihala.
Tu naj omenim predvsem
azbest in mnogo njegovih
spojin, saj nekateri strokov-
njaki menijo, da poznamo
danes okoli 3000 vrst različ-
nih načinov uporabe in ob-
delave azbesta in njihovih
spojin. Danes je uvrščen
med najbolj razširjene kan-
cerogene rizične faktorje.
Kot je znano povzroča azbest
rakasta obolenja na pljučih,
prizadene pa tudi pleuro in
trebušno prepono. Nasploh
najdemo pri nastanku raka-
stih obolenj najrazličnejše
faktorje, naj omenim tu zla-
sti razhčne zunanje vzroke
kot so delovno okolje, oseb-
ne življenjske navade in to
posebno kajenje. Pri samem
nastanku obolenja pa igrata
važno vlogo zlasti faktor ča-
sa, pomeni čas izpostavlje-
nosti določeni kancerogeni
substanci ter stanje obramb-
nih mehanizmov v organi-
zmu. V nekaterih visoko ra-
zvitih deželah zavzemajo
raksta obolenja po številu
smrtnih primerov že celo
drugo mesto. Pri tem se mo-
ramo takoj vprašati, kakšna
je naša preventiva na po-
dročju zaščite pred temi obo-
lenji oziroma aU smo sploh
sposobni, da jih preprečuje-
mo z ustreznimi ukrepi. Se-
veda naletimo tu na veUke
težave, to zato, ker je doba
latence, to je doba relativne-
ga mirovanja do izbruha vi-
dnih oz. možnih ugotovlje-
nih znakov obolenja zelo
dolga, okrog deset let, včasih
se pojavijo znaki rakastega
obolenja v telesu šele po 20-
tih letih. Tudi za priznanje
poklicnih rakastih obolenj je
postopek včasih zelo dolg. V
večini primerov je to možno
dokazati šele z obdukcijo. Tu
moramo seveda napraviti še
res ogromno dela pri doka-
zovanju novih snovi, ki jim z
dolgotrajnimi raziskavami in
na poskusih na živaUh v la-
boratoriju, lahko damo obe-
ležje koncerogenosti. Seve-
da moramo doseči, da te sno-
vi, ki jih kot take dokažemo
odstranimo iz tehnoloških
postopkov obdelave v indu-
striji in tako preprečimo nji-
hovo imisijo v ozračje.
Za drugo skupino snovi
vemo, da po našem poznava-
nju povzroče zločesta raka-
sta obolenja zaenkrat samo
na poskusnih laboratorijskih
živalih, vendar pod pogoji, ki
lahko nastopajo tudi pri ek-
spoziciji na delovnih mestih
oziroma enakih pogojih v
okolju. To skupino predstav-
ljajo: etilenamin, berilij, kal-
cijev kromat, dikrometan,
diklorbenzidin, dimetil, kar-
bomolklorid, dimetilhidra-
zin, dimetilnitrozamin (sled-
njega so odkrili tudi v neka-
terih vrstah piva in viskija),
hidraci, kobaltov prah, ni-
kel-karbonil (v cigaretnem
dimu), propiolakton, stronci-
jev kromat, vinilklorid. Tudi
za to drugo skupino ni kot za
prvo maksimalno dovoljenih
koncentracij strupenih snovi
v listi podatkov, ker jih pač
moramo v ekologiji obravna-
vati z isto resnostjo. Izjemo-
ma so te koncentracije poda-
ne za snovi, ki so se v dose-
danjih poskusih pokazale
kot zelo slabo koncerogene
pri živalih. V tej skupini je
gotovo najbolj zanimiv vinil
klorid, ki se je v poskusih na
živahh pokazal kot sigurno
kancerogen. Pri človeku je
to nekohko drugače. V zad-
njem času so pri delavcih, ki
so zaposleni pri produkciji
polivinilklorida ugotavljali
posamična rakasta obolenja
jeter, vzročna zveza je mož-
na, ni pa še dokazana. Poleg
omenjenih dveh grup kance-
rogenih snovi imamo še tret-
jo. V ozračju imamo snovi za
katere obstoja zaenkrat le
sum, da lahko povzročajo ra-
kasta obolenja. Zato so po-
trebna še dodatna raziskova-
nja. Pri teh snoveh so zaen-
krat še v veljavi njihove
maksimalno dovoljenje imi-
sijske koncentracije v ozrač-
ju. Sem prištevamo: svinčev
kromat, razne bazične kro-
mate, klorirane bifenile, kro-
movo kishno, kloroform,
diaminodifenilmetan, cin-
kov kromat in trikloretilen.
Zanimivo je, da sta v tej sku-
pini kar dva iz skupine ane-
stetikov. Tudi pri teh snoveh
je potrebna zelo stroga kon-
trola kvalitete zraka na sa-
mih delovnih mestih. Nekaj
že omenjenih kancerogenih
snovi pa lahko v ozračje pri-
haja tudi z izpušnimi plini
motornih vozil. Tu naj našte-
jem policiklične aromate
bencol ter razne vrste ben-
cinskih hlapov.
V zadnjem času je torej ra-
ziskovanje in dokazovanje
sigurnih in pogojno nevar-
nih snovi, ki lahko povzroče
rakasta obolenja v polnem
teku. Z njimi se res lahko
srečujemo tako v urbanem
kot tudi na delovnih mestih,
vendar je upati, da bo tudi
pred njimi v bodoče kmalu
možna ravno tako dobra za-
ščita kot pred drugimi stru-
penimi snovmi.
PIŠE: MAG.
B. HRAŠOVEC
PRIPOROČA
Tokrat po daljšem času zopet oddelek Ste-^
klo-porcelan v veleblagovnici T in sicer v:
prvi vrsti okrasno keramiko. ^       i
Čudoviti so tudi izdelki iz kobaltovega por-
celana - ziasU vue_______________
Naj vas spomnimo še na kristalne svečnike
za slovesne trenutke...
Za konec pa še posode za rože in velika
izbira posode vseh vrst.
NOVI TEDNIK - stran 23
V POČITNICAH SO OTROCI
NAJBOLJ OGROŽENI
Statistika prometnih nesreč zgovorno priča, da se v
juniju, juhju, avgustu in septembru, ko se izteka in
začenja pouk v šolah ter obeh mesecih počitnic, zelo
poveča število prometnih nezgod, v katerih so udele-
ženi otroci in mladoletniki, ki večino teh prometnih
nezgod tudi sami povzročijo.
Da bi takih prometnih nesreč bilo čim manj, je v
veliki meri odvisno tudi od nas voznikov. Ce bomo
povsod tam, kjer lahko pričakujemo otroke in mladino
na cesti ah ob njej, zlasti v bližini križišč, na dovoznih
cestah v stanovanjskih soseskah, pri kopališčih, v leto-
viških krajih, pri počitniških domovih, kampih itd.
vozili še bolj pazljivo, bomo lahko preprečili marsika-
tero nezgodo, pa čeprav po črki zakona morda zanjo
niti ne bi bili odgovorni.
Kaj pa zavest, da bi se ob previdnejši vožnji usodni
situaciji lahko izognih?
Vedno se moramo zavedati, da otrok, predvsem
mlajši, še ni sposoben objektivno ocenjevati nevarno-
sti. Ko je zatopljen v igro, na previdnost pogosto tudi
čisto pozabi. Prav zato pa na previdnost ne sme nikoli
pozabiti odrasel in zrel voznik!
Dejstvo, da so otroke v šoli pred začetkom počitnic v
posebni učni uri opozorili na primerno vedenje v pro-
metu, nas ne sme ustavljati v prepričanju, da je bilo s
tem za varnost otroka v prometu narejeno vse, kar je
bilo mogoče. Nikoli ne smemo pozabiti na svojo odgo-
vornost za varnost svojih in drugih otrok in na svoj
vpliv na otroka.
Zato poskrbimo, da bodo mlajši otroci nenehno pri-
merno nadzorovani, starejšim otrokom pa konkretizi-
rajmo isto, na kar so jih v šoli opozorili. Opozorimo jih,
kje naj se gibljejo in katerih predelov in cest naj se
izogibajo, po kateri poti naj gredo na otroško igrišče,
ne dovolimo jim vožnje s kolesi brez nadzorstva in
tam, kjer je zaradi gostejšega prometa nevarnost večja.
Sploh pa ne, če v šoli niso opravili ustreznega kolesar-
skega izpita, ki ga zahteva tudi zakonski predpis za
otroke od 7-14 leta.
Najučinkovitejše vzgojno sredstvo pa je nedvomno
vzgled staršev. Kaj pomagajo vsi dobri nauki o pravil-
nem prečkanju ceste, če takrat, ko hodimo z otrokom,
prečkamo cesto kjerkoh, kakorkoh in kadarkoh, češ:
Naj kar avtomobilist pazi, da nas ne bo povozil. Pri tem
niti ne upoštevamo, da se avtomobil ne more ustaviti
na mestu, ampak je za to potrebna daljša ali krajša
zavorna pot, kar sicer kot vozniki zelo dobro vemo, ko
pa se prelevimo v pešce, pa vse to prepogosto poza-
bimo.
Ob slabih vzgledih bo otrok ravnal tako ali pa še bolj
nepravilno in nespametno tudi takrat, ko ne bo pod
nadzorstvom odraslih.
In komu bomo tedaj očitali krivdo, če se bo otrok
zaradi tagega ravnanja, kakršnega smo ga sami naučili
s svojim slabim vzgledom, zapletel v prometno ne-
srečo, ki mu bo lahko zapustila trajne posledica ali ga
bo stala celo življenja?!
ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU
PO INDONEZIJI (8)
VESEl
SEŽIGANJU LJUDI
2e ko smo se z letalom
spuščali na letališče pri Den-
pasarju smo na otoku Baliju
videli mnogo mest, kjer se je
proti nebu dvigoval dim.
Sprva smo mislili, da gre
morda za kakšne izvire tople
vode, ko pa smo se spustili
malce nižje, smo vedeli, da
smo se zmotili. Na mestih,
kjer . smo videli dim, so
opravljali namreč pogrebne
svečanosti. Natančneje smo
si jih ogledali, ko smo hodili
po notranjosti Balija, med
vasmi, rekami, riževimi po-
lji, templji, vodami... Na Ba-
liju mrliče sežigajo. Bogatej-
še sežgejo že drugi dan po
smrti. Tisti, ki pod palcem
nimajo mnogo, čakajo na
upepeljitev lahko tudi mesec
dni. Umrle zakopljejo v zem-
ljo, čakajo na to, da jih po-
mre še nekaj, med tem ča-
som pa zbirajo denar za »kre-
macijo« kot imenujejo sežig
ob smrti. Cez določen čas
mrtve izkopljejo iz zemlje ter
trupla dajejo v trebuhe
umetno napravljenih konj.
Predno vse skupaj potem
sežqejo, se prične v vaseh ve-
selje kot le kaj. Ljudje hodijo
naokrog od hiše do hiše, se
vesele, plešejo, zbirajo darila
za urmlega in na sploh so
takšni trenutki na Baliju naj-
bolj veseli. Veselje ob smrti
sorodnika, znanca in prijate-
lja je neizmerno, saj jim tako
narekuje hindujska vera, ki
je prišla na Bali iz Indije. Vo-
diča, fant je študiral jezike v
Denpasaru, sem povprašal,
če bi bil žalosten, ko bi mu
umrla mati. Začuden me je
pogledal in to odločno zani-
kal. Za pogreb se potem po
nekajurnem veseljačenju
zbere cela vas, odpeljejo ko-
nja s truplom na določeno
mesto, naokrog razpostavijo
zbrana darila in potem zaž-
gejo mrtveca s konjem vred.
Nekaj trenutkov po tistem
vse naokrog seveda strašan-
sko smrdi. Ljudje pa se po-
tem vesele še pozno v noč ter
uživajo v zbranih darilih, ki
so največkrat v obliki hrane.
Ce se je kdo utopil v morju,
potem ljudski umetniki na-
pravijo lesen kip pokojnika
in potem ga sežgejo po istem
postopku kot smo že opisali.
Zanimiva so tudi naselja
sama na Baliju. Njihova vera
jim namreč narekuje, da ne
sme niti ena hiša biti višja od
palminega drevesa. Zato, da
se ne bi približali vulkanom,
kjer žive bogovi. Hiše bi lah-
ko razdelili v dve vrsti. V ti-
ste, kjer žive bogatejši ljudje
in tiste, kjer so manj premož-
ni. Pri bogatejših so ograje
zidane iz kamenja, pri rev-
nejših pa napravljene iz sla-
me. To velja tudi za njihove
hrame, ki so pri vsaki doma-
čiji.
Na popotovanju po notra-
njosti otoka smo se ustavili
tudi v eni izmed delavnic,
kjer iz lesa izdelujejo doma-
čini čudovite stvari. Pred-
vsem različne vrste mask ter
statue. V glavnem izdelujejo
te stvari iz ebenovine. Re-
zbarji sede kar na tleh in de-
lajo, da jih je veselje gledati.
Videti je mogoče dečke stare
deset in celo manj let in star-
ce. Zadnja leta se v eni vasi
zbero, vsi ki se s tem ukvar-
jajo in skupno ustvarjajo.
Vsakdo tako kot ve in zna,
predvsem pa tako kot obču-
ti. Seveda so se nekateri
kmalu znašli, prevzeli vod-
stvo nad vsem skupaj in po-
stali lastniki takšnih »kolo-
nij«, ki žive zares na visoki
nogi. Tisti, ki ustvarjajo, pa
od celotnega dobička dobe
le malo.
PIŠE: JANEZ VEDENIK
V stari Grčiji so rekli:
Pred vrati prednosti se
pretaka morje znoja.
Starost izboljšuje vino
in naložen kapital; česa
drugega bi se težko do-
mislili.
Prizor pred sežigom. Ljudje so veseli. Slovesnosti se bodo vsak čas pričele. V ozaM
vidimo umetnega konja, v njem je pokojnikovo truplo.
NIČ NE
ŠKODI, ČE
VEMO
FAŠISTIČNI GOZD
Med zadnjo vojno so fašisti
na bregovih visokega hriba
nad Tolminom zasadili bore
in smreke. Razporedili so jih
tako, da so drevesa sestavlja-
la črki B in M. To sta bih
začetnici imena in priimka
Benita Mussolinija. Črki sta
bili dolgi približno petsto
metrov in ju je bilo mogoče
razpoznati že od daleč. Ka-
kor hitro je napočil trenutek
svobode, se je zbrala armada
tolminskih drvarjev in hitro
obračunala z zadnjo sledjo
fašizma na svojem območju.
PRIČEVANJE
V pomorskem muzeju v
Kotoru hranijo redko priče-
vanje iz zadnje vojne. To je
ladijski kljun rušilca Zagreb,
ki sta ga tik pred okupacijo
naše države z eksplozijo
vrgla v zrak in potopila mor-
nariška oficirja Sergije Ma-
šera in Milan Spasič. Ob tem
sta herojsko žrtvovala tudi
svoji življenji. Po vojni so v
morju poiskali ostanke rušil-
ca, kljun rušilca pa so odne-
sli v kotorski muzej, kjer še
danes priča o našem boju za
svobodo.
UMU SI NOGE
Srečno je ribiško ljudstvo
v Novem Sadu! Premore ce-
lo lastno mestece - Ribji
otok. V mestecu so Somova
ulica, Ščukina ulica. Aleja
krapov. Pred vhodi v ribiške
kolibe . nosih v hišo). Vse-
povsod je videti trnke, mre-
že, vesele ljudi. Ce bi bilo v
Donavi toliko rib kot jih ie
bilo nekoč, bi bilo kot v
raju...
JUGOSLOVANSKE
BANANE
Znano je, da ima Herceg-
novi sredozemsko podnebje.
Vendar je to podnebje tako
blaga, da v tem mestu ob
vhodu v prekrasno Boko Ko-
torsko dozorevajo banane.
To pa je nekaj, kar je vredno,
da uvrstimo v kroniko do-
mačih zanimivosti. Banane
najbolj uspevajo v parku Lu-
ke Tomanoviča, kjer lahko
vidite viseti cele grozde ba-
nan (meseca aprila). Banane
rastejo tudi v Orebiču na Pe-
Iješcu pred hišo Mate Zupe,
toda plodovi nočejo porume-
neti.
STRELA REŠILA SPOR
Pred sodiščem v Tolminu
se je pet bratov in sester dol-
go pravdalo zaradi družinske
dediščine: hiše. Nikakor se
niso mogli sporazumeti, kdo
naj bi kaj dobil. Med sedmim
sojenjem pa je v dvorano,
kjer je potekala razprava,
prispela novica, da je v spor-
no hišo udarila strela. Vsi so
hiteli gasit požar. Celo so-
dnik. Toda vsa hiša je zgore-
la in težavno vprašanje je bi-
lo rešeno. Ruševine hiše si še
sedaj lahko ogledate v vasi
Čadrg blizu Tolmina.
RADODARNO SONCE NA PAGU
Gola in tekstilna plaža v campu Straško v Novalji nista ločeni. Pravzaprav na to opozarja
le skromna tabla, na kateri so kopalke prečrtane, vmes je nizek kraški zid, ki prav nič ne
skriva nagcev, kar bi bilo tudi brez učinka, saj v vodi čofotajo le kak meter ali dva od
oblečenih.
Foto: TONE TAVČAR
HEVENHILLER
SERENISSIMUSA ARIHIDUKA CAROLUSA
TABORNIK
GENERALKVARTIRMAJSTER KHEVENHILLER
NA TLAKI ZIDA NOVI BANSKIFESTUNG
CAROLOSTADIUMA. D. 1579
Nigdarni tak bilo da ni nekak bilo,
pak ni vezda nebu da nam nekak nebu.
Kajti: kak bi bilo da ne bi nekak bilo,
ne bi bilo nikak, ni tak kak je bilo.
Arjenavek bilo da je nekak bilo,
kaj je bilo, a je ne, kaj ne je nikak bilo.
Tak i vezda bude da nekak vre budt,
kak biti bude bilo da bi biti bilo.
Ar nigdarni bilo da ni nišče bilo,
pak nigdar ni ne bu da niščega ne bu.
Kak je tak je, tak je navek bilo,
kak bu tak bu, a bu vre nekak kak bu!
Kajti nemre biti i nemre se zgoditi
da kmet ne bi trebal na tlaku hoditi.
Nigdar još ni bilo pak nigdar nemre biti
da kmet neje moral na vojščinu iti.
Kajgod kakgod bilo opetje tak bilo,
kak je bilo tak je i tak bude bilo.
Kad je navek bilo navek tak more biti,
da muž mora iti festunge graditi,
bedeme kopati i morta nositi,
z repom podvinutim kakti kusa biti.
Kmet nežna zakaj tak baš mora biti
da su kmeti gladni, a taborniki siti.
Ar nigdar ni tak bilo da ni nam tak bilo,
pa nigdarni ne bu da kmetgladen ne bu,
kajti nigdar ne bu na zemlji ni na nebu,
pei koncu pak Turčin pozukel nas se bu.
A kmetu je sejeno jel krepa totu, tam
il v katedrale v Zagrebu,
kad drugog spomenka na grebu mu ne bu
negpesji brabonjekna bogečkom grebu.
MIROSLA V KRLEŽA
NOVA AMERIČANA
Mehikanca Pedro in Conchita sta po dolgih mukah i"
prizadevanjih naposled dobila državljanstvo ZDA.
Ves navdušen objema Pedro svojo ženo in šepeta:
- »Ali veš kaj pomeni, biti državljan Združenih držav?/
- »Vem, pravi Conchita, odslej boš pomival posodo inj^
bom ležala zgoraj.-
POTRPEŽLJIV SNUBEC
Ona: »Z menoj je drugače. Jaz bom spala z moškim,
bom poročena!«
On: »Tudi prav. Pokliči me po poroki!«
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Zalec '
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika
in Radia Celje Milan Seničar. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, Odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejči^
Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Ton«
Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne
številke 5 din, celoletna naročnina 230 din, polletna 115 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo
Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105. ^