gospoda s k e hrt ni 8 n aro « Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v ti&karnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta, 1 fl. 80 kr. za cetert leta 90 kr. posiljane po posti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 20 kr., za cetert leta 1 fl. 15 kr. nov. dn. Y Ljublj an T sredo 15. oktobra 1862. Zakaj pa ne sadnih dreves po mejah na polji t Za tako stvar potegovati se, ki ima obilo iiasprotnikov ni ravno prijetna reč; vendar se lotim tud po skusnjah vem, da se sadně drevesa ob oza na polji zasajene dobro ponašajo; če se pa ne drevesa krive, an jez tega ? ker rah (mejah) , niso tega ampak le slabo gleštanje in sajenje. Pred vsem drugim moramo tukaj omeniti, da ni vsaki svet za sadjorejo dober. Za sadně drevesa slaba je njiva, je dobra zemlja plitva, pod njo pa lapor, mastna ilovica, pešek, křemen iu je polna kamnatih siber; na tako njivo znaš s pridom le takrat sadne drevesa saditi, če za nje po 3 čevlje globoke in v preméru po 8 čevljev široke jame skoplješ, jih z rodovitno zemljo ni polnes, in na to se le drevesa sadiš. Dobra zemlja za sadne drevesa je pol- naš kme-dobra in Drevesa, ktere se med njivami sade, morajo visoke rasti biti, in zato se morajo že v drevesnicah izrediti, da jih živinče, če so od tal do vrha po kakih 7 sežnjev visoke, o poljskih opravilih ne more objedati in poškodovati. Tudi se morajo le take plemena odbrati, kterih veje bolj na k viško kakor na širjavo rastejo , ali pa take, kterih kr ona ni tako kosata, in poljskim pridelkom manj sence prizadene. Vse te lastnosti imajo skoraj vse hruševe plemena, posebno pa: brgamota zimska, brgamota debela jesenska, brgamota rudeča, apotekarca dišeča poletna, apo-tekarca jesenska rumena, puternica rudeča, bela jesenska, citrónka debela jesenska. Jabelka pa: štetinarji, kosmači, mošancgarji itd. Samo po sebi se razume, da se morajo sadne drevesa, drugi do dveh čevljev debela dobra zemlja, ktero u tovavec : „dobri svet za rž pripravna je ravno tako debela imenuje; poseb ki so med njivami posajene, s tako skrbjo obdelovati in leštati, kakor na vrtu, posebno se morajo jabelkom in tr © prst, ki se prilega j e č m hruškám , dokler so se mlade drevesca , preobilne mladike in veje, ki križem rastejo, trebiti, pri češpljah pa trnove mladike pridno odrezovati. Ako se vse to natanko dopolne, ne bodo med in nad poljskimi pridelki zasajene drevesa nobene škode prizadjale, obro se mu bodo obnašale in bogato obrodile. novi in pšenični setvi; toda ne smé v globocini od pol tretje do treh čevlj premoevn biti ker po tem bi jele drevesa, ako bi njih korenine na mokre tla zadele, bo lehati in od leta do leta bolj hirati in bi se zgodaj posu šile. Na dober svet gré jablane in hruške saditi; če je pa zemlja zlo težka in mastna, se hruške bolje obnašajo kakor jablane. Dalj se morajo sadne drevesca s posebno skrbj birati. V pognojeni zemlj les spremenlj vřeme jim škoduj ) od- ejene drevesca imajo gobov ravno tako ne srre Vprašanje in odgovor zastran „more" pri prešičih. V Častiti gospod B. V. iz Notranjskega so nam te dni ah , ali pa v drevesc, ktere so v pokritih in gorkih leg lahki zemlji izrastle, v težko zemljo in v ojstre in mrzle so kraj i saditi. Pri sajenji drevesc se mora na to gledati da se ne pisali sledeče: „Naše slovenske bukve o živinozdravilstvu * • V . po- pogrešamo. res neprecenljive vrednosti ; tega se prepriča vsak sestnik živine; vendar v njih enega nauka namreč od more kakor sploh to bolest prešičev imenu ? 8 a d i j o g 1 o rastle. Dalj bok ej e v zemlj kak so v drevesnicah dreves enega od druže se moi tako jejo; morebiti se pod kako drugo ime povzemlje. Tukaj urediti, da stoje jablane ali hruške po mejah po 5 seznjev rabijo razne vražljive reči zoper to svinjak moro vrežejo, kar, se vé, nič ne bolest, posebno ? da ua ? saksebi, češplje in slive po 3 sežnje hruške po prostih krajih sadé, naj se drevo od drevesa po 8 čevljev narazen posadí. če se pa jablane in sicer, da mora ni tolikanj škodljiva; nekteri pomaga. Res je celó trdijo, da od more nadlegovani prešiči se dobro rede. Vendar moram opomniti, da piča med tem časom omrzne ali se ohladi Dalj se morajo drevesca, posebno dokler so še šibke V ? preden se živinče k jedi pripravi, ali njegov zdrav tovarš z močnimi in dovelj visokimi kolmi previditi, da jih pa ži ga zajeda. Toraj prosim vina ne poškodje, ali pa pozimi zajec ne • f , če se Vam priiožno zdi, v „No obje, se morajo z vicah" naznaniti zdravilo zoper omenjeno bolest, menda bo ostim trnjem ovezati. Ravno tako se mora o gnojenji pa- marsikomu ljubo. a z i ti da ne pride • V fnsni gnoj do korenin; pri oranji in via Odgovor. Móre zdravniki ne poznajo ne pri ljudéh čenji je pa tudi na to gledati da se debla ne ranijo in ne pri živini. Ljudstvo ima od starodavnih časov veliko korenine ne opraskajo in potrgajo V f imen za reci, kterih ne pozna. Ce se je to ali uno bolestno Naj • * reč pri poljski sadjoreji je pa, da se od- znamenje bolj očitno prikazalo, brž so naredili ime zato; nena. Po polji sadi le jablane in Anton gaje povedal Jerneju, ta pa ga je dal spet naprej, in beró za to pripravne plemena, hruške , po m ej a h med njivami pa pije in slive. Od potem so drugi rekli: „saj je res to u in tako smo do vsacega teh sadnih plemen se morajo pa take sorte jemati, bili moro, crva, ovcica, žabico itd. Vse to so imena ktere so pozneje zrele, kakor dru m se, če bi bilo sadje pred zrelo, kakor poljski pridelki poljski pridelki, ker bi obilo za bolezni, ki si jih ta misli tako, drugi drugač. Zdravniki, ki zaznamujejo bolezni po kraji (organu), kjer ima žita in druzih pridelkov pomendralo, in sadje bi se ne dalo bolezen svoj sedez, in po naturi, ktere je bolezen, ne nikdar popolnoma spraviti, ker bi ga obilo z dreves popa- rabijo takih imen, ki so le prazne besede, in iz praznih dalo in med poljskimi pridelki ostalo. Tudi tacih plemen besed tudi ne morejo določiti bolezni iu povedati zdravil. ne gré po mejah in na polje saditi, kterih sadje je lepe Tako na priliko je to, kar ljudstvo „moro u imenuje včasih žive barvě, in memogredoče preveč ua-se vleče začasni pljučni ali srčni krč, včasih začasna zaostaja krvo 350 tóka po srcu in njegovih velikih žilah zavolj kakošn or ganične overe v srcu , h zaćasni naval krv v srce po Ogled po domačii. preveč nabasanem vampu itd. Pa vse hitro mine j tako da je le začasni tisk na pr tako ekoč začasno ie organe, da cloveku ali živini sapo. Ali je pa to ali uno krivo, I J Jarenina. poleg Marib so „Novice" želele kaj več J 5. okt. zvediti. J Uni da je potreba natanjčne preiskave, in se ta ne razjasni vselej, je stara fara dve picle uri od Maribora blizo železnice v kar je v drobu skrito ljajo zavc Lj u d dravniki nikoli ne ozdrav- rodovitnem prijaznem jareninskern dolu. Za cerkvij kje lj zginljive ,„môreu, pak če prsn k izvira iz se na tih še aJ ahajaj hude srčne ali pij bolezni. in taka je tudi pri živini, ka stojí na prejšnem pokopal neki • v v ? prej ko ne rimski rna kape- precej obši u ni kodlj boiezen. marveč še taka. da se lica, o kteri Ako „mora prešiči dobro redijo, pustimo jih, naj jih tlači, zakaj brž ko ne pri tacih „mora" ni vzrok, ampak následek dobro rejene, krvipolne, vampaste živine. — Sicer pa smo Vam, dragi gospod, hvaležni, da ste nam priliko dali za priču- gre med starim narodom govorica ? da je slo vanski apostelj sv. Metod na svoji poti v Rim sv. mašo služil. Kar se stavbě tiče, je govorica verjetna, kajti prej ko ne je vidila rimske čase. Zgodovina pa nam jasuo pri poveduj da je sv. Metod délai kakor blagovestnik v joce zjasnilo, ktero morebiti ne bo brez vsega prida Kocelovi deželi, ki je sega od Kobilice gojzdom škodljive. koroške meje nemški zgodi N blatném jezeru je imel blatnega jezer ad. Moosbu ar U neki sorodnosti z imenom ..blatn Iz Loma blizo Soce. n jezero a k kar je . Zgc skoraj d»> i ira stari goto v in Nekega dné se podam to stavba tedaj ne govorite zoper ono narodovo govorico. Dan poletje na eno prelepih senožet, ki se okoli Loma iz več danas se v kapel ktero našim bi d ar ikrat bolj tra kot zelen venec natanko opisati hočem, ne bere več sv. maša. Pravijo pa majhnih vasic obstojecega vzdigujejo, in obdajajo, kar zapazim od daleč proti zahodu gojzd rujav. stari ljudje, da še pomnije pravijo, sv. Mih j k se je to godilo. Posv « J kakor Ka kajt uje se „Mihealova se je unidan po ..Slovenskem Prijati pri Čudno se mi je zdelo, viditi o tem času velik kos gojzda v tej podobi , med tem ko je okoli in okoli vse zeleno. kapel Lansko leto, ko je bila strašna suša tudi tukaj vse posu- povedovalo, da se ta kapelica popravlja, to ne veljá o tej, eđanjem pokopa- Kakor čujem. Jareninčani, bi ne bil čudil se pri takem pogledu, ker mislil bi bil, ampak o dru^i čisto novi kapel šila, da to izvira od na suše kar pa letos ni bilo mogoce , ker, lišču, ktero je pobožnost pridnih Jareninčanov v Božj hvala Bogu ! toraj memogredć kmeta: ni bilo pri nas še znamnja te riadloge. Vprašam in tolažbo nih sere postav Je li morde gorelo v or 9 ojzdu, ker ki so za Božjo čast in povzđ svojega kega na je tako posmojen? Z zavzetjem pa sliširn, da so to naredile. Pri tej priči sklenem, podati se, kakor hitro bo čas připustil, v imenovani gojzd, in se z lastnimi očmi • v kobilice roda lepo z dovinsko pr daril z zdr; eti, bi bili pripravlj v edjenje te zgo me kapelice kaj storiti, kajti Bog jih je ob-pametjo, z dobrim srcom, pa tudi večidel z prepričati, ali je kaj na tem. Res grem malo dni potem z obilnim premoženjem, oni tedaj vedó, kaj jim služi v čast cr i? in vidim , da je ravno tako, in hv kaj razumnim kmetom v kakor mi je bilo poveđano. Že daleč proč od tistega kraja kjer je gojz objeden, nahajamo nenavadno stevilo zelen- bila tedaj Ja kastih kobilic srednje velikosti, kterih bolj ko naprej greva, spomenikih, i s ojimi sredstvi izpeljati zamorej Za obhajanje tisočletnice sv. C in Metod bi resnično ne le po svojih zgodovinskih pak tudi po svoji legi pred drugi mi kraj čedalje več vidiva. Vse je bilo živo pred nama, po pet in klicana. Slišimo, da v Mariboru prestavlj neki več jih je bilo na enem listu, kjer je bilo že bolj suho po tleh, so pa skakale, ko da bi dež šel. dr Bily-ovega Ci in Metoda iz češke grmovje in drevje, večidel gabrovo groza Kamor so segle, in bukovo, vse sne-in da gojzd 6 oralov na lepa za narod kakor riaviašč pi po-spod ki je nek prav Bogom. knjiga. Z je deno od tal do vrha, da je širokém ima čisto pozimno podobo. Ako ne bo huda zima nastopila , ki pa v teh krajih večidel gospodari, in ne bo Nekaj liberalni in národní stranki. pokončala močne zalejre, se je bati, da ne bi ti snedeni ar ostje iz juterne dežele pridrli iz gojzda do polja , ki je dozdaj bilo pred njimi obvarovano , in da ne bi vseh pri Po moji misli bi bil najgotoveji pripo delkov ugonobili. moček zoper zalego kobilično, ako bi se tla zasmodile, kjer nekega leta Ogerskem so kobilice razsajale, kakor so na delali, če se prav spoinnim: vendar veljá to le za polje in s e n o ž e t i. z a k a j ar © ojzd bi po takém přišel v nevarnost. Dobrovoljno premišljevanje za gospoda in kmeta. (Dalje.) V naši Avstrii se je liberalizem v misli in besedi konec zadnjega veka posebno za cesarja Jožefa II. močno raz-širil. Djansko se je pa od te ideje vpeljati poskušala samo centralizacija v začetku z malimi poskušnjami, pozneje vedno obširniše po izgledu skoraj vseh evropejskih držav, kterim je francozka vlada pot pokazala. Toda v Avstrii so za cen- razmere kakor ua Francozkem. Ne bom J. G. druge so v zgodovin Za hišne potrebe kaj. tralizacijo se na drobno spušal v razločke velike, ki skem , krajném in narodnem obziru med Francijo in A v strijo, — znane so vsakemu, ki le nekoliko to in uno dr (Kako zamazati hišne peči). Ker se zima bliža žavo pozná; omenim le to, da v tem, ko na Francozkem in bo treba spet misliti na peči, naj povemo svojim bravcom se vès narod spoznava franeozkega in ni nobenega protin-to-le: Glina, s ktero se navadno peči zarnazujejo, rada od- stva jezičnega, živi v Avstrii enajst narodov v večih ali po pada, in iz peci se jame kaditi, da ni moc dostikrat v hisi manjih mejah , ki se ločijo po zgodovinskih spominih , prestati. To napako sem že pri železnih kakor tudi Ion- običaji in posebno po jeziku, iu kako različne so tudi sto-čenih pečćh popoluoma tako-le odplavil: Med 2 pesti ne ---•--;— Tudi slavni gospod M a ti ja M ajar namerava izdati eoako knjižico; o tej zadevi nam je pisal le-to : . premastne gline ali ilovice ugnjetem eno polo sivega, ko smatega papirja (Fliesspapier), kterega popred precej dobro z mlekorn pomocím, z rokama tako dolgo iu tako dobro, dokler se papir z glino do dobrega ne zmeša. Tako na- Jaz imam uze na pravim precej gosto papirnato mazo , med ktero se 1 lot železnega vitriola v prah stolčenega, pomešam; potem vse skupaj nekoliko z mlekom poškropim iu še enkrat dobro pregnjetern. Ta maza se ne razpoka in dol^o dolgo trpi. li. Kreuzburg. cisto spisano knjižico, koja bi obsegala 7 tiskanih listin (pol), to je, življenje sv. Cirila in Metoda in osnovanje in razširjenje slavjanske literature. Prav zanimivo je to čitati. Ta knjiga bi bila na slavu lOOOletnega goda 1863. Spisana je v takem narečji, kakor undanji oglas inoje slovnice, na jednej strani z latinskimi črkami, na drugi pa s cirilskimi; ker je k cesti sv. Cirilu. Gosp. Rački je že uže izdal življenje sv. Cirila in Metoda; pa moja knjižica je tako osnovana, da bi mogla tudi zrav une še dobro obstati." pinje omike v teh prostranih deželah! Akoravno so pa raz- tedaj po svoji naravi ne delà nikakoršnih prekueij , in nje ličnosti med raznimi deli Avstrije na prvi pogled velike, se trjatve so začasne in državam niso celó • V nic nevarne; je vendar vpeljevalo enomerno vladanje pred letom 1848 in vendar je mnogo sovražnikov ostalo zoper idejo na po letu 1850 pa povsod samo v neogerskih deželah, je le kaka uradnija imela svoj sedež; pa kjer rodnosti ! sti. da bi s tem kakor so vpelj centi pričakovali, se bila kteri so po rodu najveći Velik vzrok sovrastva je bilo to, da so ravno Slovani od Evrope y država krepčala, boljšala, bogatila, sploh osrecevala in veći lične debla razkrojeni, to idejo kviško povzd , pa v mnoge raz ar m niii. p« in cast pi sosednih žavah zadobila. so se morali ktei so bolj vajen • a • Lj « d j y piti, kakor temeljito misliti kteri niso porabiti težko nakopičeni znoski, silne moci in toliko truda spoznali pi za idejo, ktere korist se ni hotla pokazati. Zato so poklicali avega načela o strašilu „panslavizma" y irodske prostosti, so zagnali hrup ćeš, da mi slovanski rodovi ho- presvitli eesar leta 1860 pomnoženi državni zbor na Dunaj, ćemo eno edino veliko cesarstvo pod žeslom ruskim in cenivši njegove nasvete in pred loge so z veličastnim razglasom (manifestom) oklicali diplom od 20. oktobra, ki pod vlado, ki ima toliko neslovanskih prvin v sebi pravno podlago. Hvala Božji slavizmu ravno pa mi Slovani sploh to mislimo, so naše narod želj tedaj Kakor 3 pau- p r o t podvrzenje vseh debel slo ie dal Avstrii novo drzavno- previdnosti in cesarjevi milosti, da se je s tem ustanovila ravnopravnost narodov in vsem jezikom podělila enaka pra- nemogoče izpeljati; kdo namreč more misliti, da narodnost vanskih pod eno bi bilo grob za razne narodnosti, in tudi vica in postavna velj in tako napocila nova zora za ktero zoper enega bran bi druzemu na vrat na nos žr azvitje narodov in slavo di tovali ! Kakor S prenapeto centralizacijo in njenimi nasledki se je kakor je med Poljaki upor zoper rusko nadvlado je bilo še zdaj ne popolnoma izbi sovraštvo spodlezovala med narodi njihova najvidniša, najljubsa po- Malorusov do Moskovitov, tak bi bil upor tudi druzih manjih sebnost: narodni jezik. Tudi taki narodi, ki poprej narod- narodov! Zedinjenje vseh plemen se ne želi, in še nosti niso na zastavo pisali, so zdaj, ko so se jeli bati za celó s silo bi se ne dalo izpeljati. Vendar strah pred ve narodni svoj značaj, povzdignili glave in postali so glasni brambovci svojih pi Obudila se je dej narodnosti je mnogo Strah, da mali narodi, za kterih ohranitev je Avstrija po likansko državo vse slovanské rodove obsegajočo Neslovanov, zlasti Nemcov, toliko osupnil, da so iz strahu psi cisto. postali niki slovanské narodnosti umirati začnejo, se je polastil prvie moz k y pozabi so ledali, in nevarnost že od deleč zapazili. Od njih z enim književnim jeziko stavlj dalje pa je Ijubezen do milega jezika, podedovanih skoraj pozabljenih v kterih narod da se celó Nemci v vseh druzih razmerah kot Slovani v narode šinila zavest svojega značaja; ogrela se je y idaj eno edino Nemčij y in liko gorečnostj ne bojo > s to- toliko let, pa še niso in je menda nikoli šeg in navad ; poiskale so se stare pesm y ) pripeljali tako deleč, da bi le podzidek ji napravili Vladoznanstveni modrovavci skazuje goreco Ijubezen do svoje domovine, do mater © zavračali vc\ liberalnega imena pa so odno idejo, ker se dá izpeljati samo do neke jezika, in uove pesmi polne Ijubezni do naroda so se hitro stopinje; zdela se jim je tedaj nepopolna in škodlj w . . * y it i ' i • « • . - _ ces razširile med narodom in ž njimi visa zavest lastne velja y Tako je ostala in se razširila idej da ustavlja pravo prostost in služi nasprotnikom držav dobna začetku liberalizma, samo da je ona izšla iz prebuje narodnega čutja in ponosa in odnosti nekoliko po- Ijanske svobodě, pa pomislili niso, da ideja narodnosti ravno zato pnrojenega vsacemu narodu je omikanega in neomikanega enako uneti zamo ker se da izpeljati samo do neke meje , je prava in » y libe trdna podlaga obene liberalnosti, tako da v državi, v kteri alizem pa po modroslovcih izmišljen in razsirjen se le po- obstati pi časi in po omiki razširjati more, ako hoče biti njegov na predek naraven in stanoviten. Narodnost se v prvo opira na srce in čutje, li se se niso spolnile pravične terjatve odnosti y ne more svoboda na stanovitni podlagi (Dalj prihodojic.) beralizem na um in dokaze K t prep obema , da sta popolna, mora priti se ča nje. Ktera ideja obeh pa potem daje večo hrabrost večo Ijubezen do sebe in trdnejo stanovitnost? Mar libe ralnost? Liberalizem je vstal iz želje, osebno prostost čez vse drugo v državi postaviti Jezikoslovna drobtinica Je čitavnica" slovenska beseda? Naši nasprotniki so po znanih nemških časnikih kakor Tagesposti in r> * —f--------r> „Leseverein" nismo imeli Triesterci" lagali, da za nemško besedo slovenske besede, in da smo mogli y in rodil se je v državi, v kteri besedo „Čitavnica" od Hrvatov izposoditi. ni bilo nevarnosti za narodnost. Narodnost pa zeli nad osebno prostostjo svobodno razvijanje celega naroda , in er so se narodi bali ptujega upljiva. Pojdite med Muro in Dravo y tam čujete glagol šteti za rt lesen" in „zahlen", šteti je postalo iz čte ti, po iz meni glasnikov čt v št, primeri oblike: čtiri, štrti za čtrti. izgovor vstala je v državah, Liberalnost se povsod more razširjati. Narodnostna ideja se pa v sedanji podobi samo tam mora razvijati, kjer je ali Slovenjega Gradca namesto kteri govorijo šteri en narod razdeljen v več nezedinjenih vlad , ali je pa v k umehčavši v c, in sopet š t i r i iz izvirne gerski Slovenci y in okoli glasnik v c V V S. eno vlado zedinjenih več različnih narodov. Nezedinj en narod želi zediniti svoje moči; zedinjeni mnogi narodi pa Korenika je sanskritu pomenja C I 9 V « Cl z daljnim tvarivnim suffiksom cit. V sammeln, primeri berern sammeln tirjajo le toliko svobodě, da en narod druzega ne preobvlada. in pa lesen, brat va die Lese in nernski le sen v dvojném , _______ __ 1 _ .1 „ __X__J-V: nnwiAnn . 1 a r> « t Anilin.» IT »nnobrltn nqtn noViaiomn . S tem pa ravno lada višo moč zadobi. Ako je mir v hisi, pomenu: lego et col li go. se več in bolj navdušenih brambovcov sovražniku mor proti čaja, čiti, das Zusammengelesene, sanskritu zato nahajamo : der í laufe. Iz kore- postaviti e n i y k odi pa, ki po ustavnih pravicah mirno in v nike či je slovensko: čislo, Zahl, kakor broj iz berem, kupaj živijo , že zavoljo toda tudi slovensko, ne samo hrvatsko, kakor nek dopisatelj m d da bi se ločili iz v Glasniku" misli. Učeni jezikoslovec Teodor Benfey svoje lastne ohranitve ne morejo zeleti, krepke, varne zveze; zato je Palacki že leta 1848 res- tinški profesor, pa piše: Aus dem y nično besedo izgovoril rekši, da bi Slovani avstrijanski steht (1er y Begriff Begriffe z ah 1e n y So ent zahl en (zato šteti čte ti tudi po morali Avstrijo napraviti, ako bi je še ne bilo menja zâhlen), auszahlen, Jedem das Gebiihrende Narodnost je o m ej tudi po namenu, in tedaj raz «r ft eben y daher slawi čest y Ehre, čtovati, štovati y divjati ne more y kakor brezkonèni liberalizem. Ko je na- ehren, in den Kompositen : počtenje, počtovanje, poštenje poštovanje, Verehrung. (Benfey griechisch. Wurzellex. Iï. y neha biti, kar je 232, 233). rodu obstanek in ohranitev lastnega značaja in jezika za gotovljen in zavarovan, narodnostna ideja bila, in ostane samo naroden ponos, in zavest lastne veljave — ena najboljših državljanskih kreposti. «Narodnost Kakor je naš učeni gosp prof. dr. V. Klun unidan v » Novicalr* lažnjivim dopisunom priporočil več • V mitologicne 353 znanosti, tako jim mi priporočujemo več jezikoslovne, da ranjcega ne bi bili kar zajec pri bobnti. Davorin Tcrstenjak. Jugoslavensko slovstvo. 'I» y Fluminensia ili Koječega na Reci izgovorena spevana, prevedena i nasnovana po F ranu Kur el eu. Troskom biskupa Djakovačkoga. U Zagrebu 1862. Vsaka knjiga Kurelcova je krásen biser v literaturi jugoslovenski ; saj mi Slovenci tako sodiuio o njem. Skoz in skoz narodna duša zna svoje misli izrazovati v neki posebno zanimivi in izvirni pisavi, ki z malo besedami veliko pové. Pričujoča zbirka zapopada zlo različne stvari: itd., ki so se rodile přetekle leta K)er Je S' Kurelae šolske, narodne, politične na Reci (odtod ime „Fiuminensia"), skoz 5 let učitelj narodnega jezika bil. Svesti smo si, da ne bo se kesal, kdor si jo omisli. Pjesne Meda Pu ci ča. V/ y • U Karlovcu, tiskal in založil Abel Luksič. Vsaceinu, kdor je zadnje leta s pažljivim očesom spremijevat literarno iu politično življenje naših bratov Hr-vatov v Dalmacii, je gotovo dobro zuano ime kneza Meda Pu ci ča. On je eden izmed junaških sokolov dalmatinskih, ki se pri vsaki priložnosti krepko poganjajo za svete pravice slavjanske narodnosti v Dalmacii proti da si tudi majhni, al predrzni manjini Talijanov in potalijaučenih odpadnikov. Sedaj imamo priložnost spoznati kneza tudi kot pesnika. Ravnokar so njegove pesmi zagledale beli dan v tiskarnici g. A. Lukšiča v Karlovcu. Pesmi so, kar we tiče ideje in oblike večidel izvrstne; prepričani smo, da jih bo vsak z zadovoljnostjo prebiral mnogokrat. Zuuanja oblika knjiži ce je, kakor vsako delo, ki pride v Lukšićevi tiskarnici na svitlo, okusna in dopadljiva. Cena je samo 1 gold. •v Crtice iz življenjopisa skota in kneza Slomšeka \7Ř mrtvaškega govora gosp kanonika dr. Stepišnika v Danici" povzamemo sledeče crtice v spomin nam vladika : r> neumrlega n Knez in škof Anton Martin Slomšek so bili rojeni v Po nik vi, znani sedanji zeleznicni staji, v nek-danji celjski kresii, v naši domačii — lepi deželi štajarski. Njih stariši so bili dostojno premožni, sicer priprosti y o krog pa sloveči zavolj postenosti in strahu Božjega vse na ljudje kmetiškega stanu. Da so visoki ranjki pod bolj pri prosto streho zagledali luč življenja, bi se utegnilo pri nihče o d g o merljej (osoda) imenovati, za kterega ni voren, ako bi se smelo po kršanskem zapopadku od pri-merljeja govoriti; da so se ločili iz sveta kakor cerkveni poglavar, ozaljšani tudi s s vetu i m knežjim primkom in castjo, to je bila za milostjo Bozjo najbolj lastna za- Nič pa jim ni bilo bolj tuje, kakor da bi se bili s sluga. tem hvalili, nic bolj neznano, kot da bi se bili kje svojega rodii sramovali. Marsikteri izmed nas duhovnov še pom- nim o , s koliko ljubeznijo so nekdaj ob duhovnih vaja h svojih starišev omenili in pristavili : „Na slamo so mi moja mati postlali, ko sem bil rojen, naj si bo kje tudi slamnata postelja, na kteri bom urnrl, samo da bi se zvelican v milosti Božji ločil." Ko so nauke na • • gimnazii in liceji z višim niso mogle skrite ostati, je očitno. Njih • * • VISI najboljim uspehom opravili, so se s pravim in resnicnim poklicom odměnili za duhovski stan; 8. kimovca 1824 so jim visoki ranjki knezo-škof lavantinski Ignacij Zimmermann mašnikovo posvećenje podělili, in so dobili prvo du-hovsko službo, kaplanijo pri sv. Lorenců na Bizeljskcm, in potlej 1827 pri dekanijski duhovnii Novi cerkvi pole cr © Celja. S koliko gorečnostjo so visoki ranjki v teh službah svoje dolžnosti spolnovali, je skazovala hvaležnost in ljubezen pastir, ki so imeli veliko zaupanje do njih, so jih leta 1829 poklicali na velikozmožno službo špiritualovo v zedinjenem krškem in Iavantinskem seminišču v Celovcu, in to službo so celih devet let opravljali v popolnoma zadovoljuost svojih blagoslovcov spod njih vodstva. pastirstva jih je blagor viših in v stanoviten Posebna ljubezen do djanskega nagnila , dušnega prositi za slabo založeno pa težavno dekanijsko vozeniško duhovnijo, ktero so tudi se ve dobili ; sej na kako visoko čast celó mislili niso, dasiravno bi si I I prilastovati. Iskali so le samo vinogradu Gospodovem dobro zamogli jo bili po pravici priložnosti, kar bi bilo moć, v delati, akoravno ne na visoki stopnji. Knez in škof Fran čišk Ksav. Kutnar so nadfajmoštra in dekana Antona Slom šeka leta 1844 poklicali k škofijstvu v Sentandrej za ko rarja in škofijskega šolskega nadglednika, k čimur so jih bili izvolili njih c. k. veličanstvo. Leta 1846, že po smrti vis. ranjcega knezoškofa Frančiška Ksav., so prevzeli visoki ranjki opatijsko mestno duhovnijo v Celji, toda so jo že v malo tednih z viso pastirsko palico nad lavantinsko škofijo zamenjali; ker že 30. malega travna ravno tistega leta so jih prečastiti metropolit v Solnogradu po posebni ondotnemu stolu lastni pravici izvolili kneza škofa lavan- srpana potrjen:, tinskega in bili so za ta čega 2. malega 5. življenja našega zdaj v Bogu počivajočega vikšega pastirja malega srpana pa posvećeni To je povrhni popis iz a Lepoznansko polje. Nočajski zmaj. Pripovest iz srbské vojske. (Dalje.) » To je dobro znamenje u » ou nam je prinesel veselih riovic u m e n i si pripovedujejo eni drugi; ,,kaj to po poprašujejo ostali. Pa če tudi so bili radovedni, vendar nobeden poprašati, ker so vedili. In tako gredó ni hotel gosta nic da se bo prej ali slej slišalo, kaj in kako. sami kmetje s Stojanom v Todorovićevo hišo. V svoji hiši pozdravi Todorović še enkrat Stojana z dobrodošlico, potlej pa sedejo k jedi. Todorović gré včn, pa se kmalo zopet vrne in na lesenem krožniku prinese soli iu kruha. Za njim dojde v sobo sestra njegova Jelica, dika in ponos vseh deklet. Take krasotice ni bilo v okolici, kakor je bila oua. Přinesla je v eni roči čašo, v drugi pa čutaro žganja. Dokler je Stojan s tovarši jedel sol in kruh, pogledala je Jelica večkrat skrivaj na junaka Stojana. Pa naenkrat prepade; toda čez nekoliko se zopet zavć in groza jo nekoliko mine, čeravno je še zmirom s strahom gledala turban, ki je visel za pašom Stojanovim. Plaha deklica! Kaj je prestrašilo te, da si tako prepadeua? Morda misel, da je Stojan koga ubil, preden je stopil v hišo? Jelica bila je Srbkinja, ki je tolikrát že vidila pobite ljudi, pa je ni ni- Ali '■■pHH koli obvzela groza. Ali je morebiti poznala turban? kaj? Turban podoben je turbanu kot jajce jajcu! Mar ravno ta turban ji kaj posebnega pomeni? Hajd, da vidimo! Ko so malo kruha jedli, obrne se brat k nji, vzame žganje, natoči čašo in napije gostom. Stojan Cupić vstane in nazdravi tako-le: „Naši veri na čast in svobodi srbski!" Na to vsi vstanejo in zavpijejo: „Amen!" Jelica pobesi glavo in rudecica razlije se ji po licu; glas: ..gorje meni: ; ru lahko se je čul iz njeuih ust zamolkli Čaša gré po vrsti okoli ; prime jo Stojan na uovo iu reče: ..Nekdaj so okoli ponositega Balkana orli létali z ve- » trom na vse strani, sivi sokoli pa niso nikdar zapuščali mirne Sumadije. Niste li zapazili, kako zdaj letajo? Solnce plava od izhoda do zahoda y al grabijive tice letajo prot neugas ondotnih vernih obein do njih, spneuje se zmiraj ljivi spomin na tisti čas, ko so med njimi živeli. Da djanja # Glava* soseske zove se v Srbii knez, ostali starešine pa zo vejo se kmetovi. Pis. 353 k Belemu gradu , kteresra severju, mnoštva gotovo čisto otemneii. Bo or beli zidovi so njihovega nam je dal vrlih mož • 1 nu greuio tje brez odloga. Zato pijem za srečen sostauek v nesrecuemu Francetu, če hočete, da ga bote se kadaj na tem svetu vidili. Z Bogom! Vaš nesrečni France." slavném Belem gradu t yy Amen !" V uadušeno zavpijejo vsi. Cupić do dná izprazne čašo in jo trdo narobe postavi na mizo, da potrdi besede svoje Vsi se krohotamo in France podá zdaj Limu odgovor ki mu ga je mlajši brat pisal. Lim prične: Ljubi Francel! Predsinočnem srno bili ravno vsi okoli peči zbrani, ko mežnar tvoje pismo prinese. Jez ga odpe-čatim in berem — oh! ti revež, kakošne kaplje so se za- 55 Kmetovi pocnejo posvetovati se o poslanstvu Stojana, čele teti v očeh utrinjati, potem so se ihtiti in nazadnje na nocajskega hajduka, pa vprico Jelice, ker niso zapazili, da vès glas jokati začeli. Oh revež so rekli kaj vendar • V je pricujoca y proti sesri » ktera terja, da se odstrane zene, trpi ! zdajle tak sneg or re ko se razgovarjajo možje. Sam Stojan vedil je za-njo in se večkrat zagledal v njeno lice. Ne bi mu bilo drago, da dekle odide. Razgovor je brž h koncu ; zakaj kjer so vsi enih or rejemo, njega, reveza, , mi se pa lepo iletno okoli peci pa kakor najzadnjega berača pod kozolcom mraz tare! Oh za Bozjo voljo, to je hudo, to je hudo! Med tem, ko so teta tako zdihovali, so oče godr-njali, da kar oni vejo in se spomnijo, ni nikjer drugod misel, vsi složne in krepke volje, cemu ondi dolgega po- kozolcov kot na Kranjskem in na spodojem Stajarskem. svetovanja? Todorovic rece:v „Mi idemo z nocjo na Beli kmetovi pa dodadó: „Cem prej, tim bolje; vsaki tre Pa komaj teta to zaslišijo, se na včs glas zaderejo: Molči! tebi neusmiljencu bi lahko lastni sin na sredi ceste zmrzni! ; .u grad; nutek je krilat" „Na koga in s temi besedami je govorjenja konec. si ustřelil ?" trdosrčnež „nagravženu ! moravski vojvoda; n kaj Magari, če imam zadnjo kikljo vpraša zdaj gospodar in prodati; al to pa rečem, v soldaških haljah pa naš Francci ta turbau za pašom; ta nam je ne bo po tako velikem mestu okoli hodil! itd. so celi večer Drugo jutro so svojo škrinjo od-50 gold, meni dali, naj ti precej precej najbolji odgovor. Čudim se, da je na moravskih brdih še čez polnoči se kregali. nekako zakasnil se.u Jelica razume besede in stopi bliže, prli in bankovec za Na njenom licu brala se je važnost, ki jo je dajala tem odpišem in ti ga pošljem, da ne boš več pod kozolcom spal. besedám, ceravno je želela, da se kaze hladnokrvna. Stojan odgovori: yy Nekaj belega pokazalo se mi je y m u pa ga vrze na mizo in kmetje začnejo raz zastonj sem nabil puško za prazni turban in jo spraznil. Glejte ga: vijati ga in ga pregledavati, Jeličino oko sijalo je radosti kakor blisk, in kakor bi bila že zvedila, cesar je želela, • V • Zatoraj tetno željo precej spolnem in te tudi prav lepo po zdravi jam, kakor mi vsi drugi. Tvoj zvesti brat Urh. V Li ti i....... v v Živio France Môdrôs! živio France Môdrôs! smo vpili in resni Turibius se je sam smehijal pa bokal za bokalom donašal. Bili smo, akoravno le pri iižolu s česnom, še čez sine iz sobe. Todorovic se začudi, pregledavši šal, odide malo včn. pripetilo, sta vrne se pa kmalo s turbanom, ki je bil na vsem svetu temu rinci so odšli, novinci so došli, svoje stanovanje sem spre polnoci prav zidane volje! Leto in dan je preteklo; marsikaj se je enak. „Poglejte, bratje!" reče obrnivši se na levo měnil in se iz dolge, nizke hise blize mesta naselil in tudi in na desno. „Tudi jez sem predvceranjem ustřelil na ta „pijanega srakoperja" sem pozabil, ker med letom sem le turbau, pa glejte, ali mu ni podoben, kakor kaplja kaplji?" malokterikrat zadel na pajdaše od večera na mrtvih duš » To je čudo l" spregovoré kmetovi, ki niso mogli dan. Zamišljenega Franceta sem komaj vsak mesec enkrat bil elegant od vrha do tal, kakor najprvi dunajski gizdalin, včasih pa spet načuditi se dogodku. Stojan Čupić molči in suce si brke; srečal in vedno je bil bolj čuden; včasih je njegove so prsi jo or orele y kakor da razume ta slučaj. Tamno tr to ledal, ker ni bil osvedočen o naključku , al svoje tako umazan, kakor sam pijan srakoper; enkrat je imel misli na prodaj in na rešetanje iznašati, to ni navada haj- svojo na hrbtu strgano suknjo celó s diatom vkupaj stak dukom. Nihče ni vedil, kdo bi jim to razložil. njeno. Čudili smo se le, da je filozofiški Spencir nena njeno. - Kmetovi odidejo, da narodu sporočé, kar so starešini doma začel beie hlače nositi iu to tudi v hudi trdi zimi sklenili. Ko je zvedil narod, da pojde na Beligrad, za on, ki je bil vedno včs crn od vrata do no°* to y on y ki huškne, da se je čulo do neba; oborože se in pojó junaške je bil sovražnik vse bele obleke, je naenkrat v hlačah y pesmi eno za drugo, in bilo je, kakor da se po vsem Po moravju poje le ena pesem. (Dal. prih.) kakor sneg belih žalostno na vseučiliščnem pragu stal. Po praševali smo ga od konca, kaj da vendar poineni da je Originali iz domaćega življenja. Spisal Valentin Zarnik. III. on svoje načelo popustil in belimi hlačami oskrunil? g» Pa ne le s srajco , temuc z nikoli ni z glavo je kimal, besedice črhnil in kakor senca okoli taval. Čedalje bolj v 55 zdi Čudni možje (Dalje.) žalostěn je postajal ; ni ga bilo mogoče več pripraviti hujoče, srce vroče" po čez peti in nas radovati. Sla je občna govorica , da bodo nesrečnega Tilna bele hlače pod zemljo spravile. Al kako je on bele s črnimi spremenil, Lim pričue brati pismo y ki ga je France Modros svoji nismo mogli iz njega spraviti. teti pisal: Bilo je proti večeru novega leta, ko srečam spet Lima, veselo žvižgal in si, ne vem, ki je čez „Glacis" poskakovaje 55 Predraga teta! Dobro me poznate in veste, da Vas ali od mraza ali veselja roke ribal. Brez pozdrava me za I I • • . , • • I I • t v ». , > m » • • v A 1 1 • • _______U. __ . ----M M A. __» ___ _ ■ .-a ^mm. ■ a. _ __ _ _ _ — - — —- _ _ - - J - & M a» A. M I ». I Vi fl.- « ^-Nk A A - n V mm H B A A mm- -mt __■ m ^ fe ^,-» A m M a r-m. ». te « m ^ .^fl fl ^-il. jtw V -Ok X ,/% m B "T* V V 1 i à W ^ Cm B/'Vb ■ M 4 1 ■ W M I A m ft V H Â m ■ nerad nadlegujem, pismo se je menda ker moja navada ni nikoli beračiti. Prvo škric prime in reče: „Alo z menoj k „pijanemu srakoperju zgubilo , ker ni bilo nobenega odgo vora, toraj zdaj morda zadnjikrat za pero primem z roko, ki mraza trepeče. Oh teta, ki se lepo vsako jutro domá ajdovih žgancov najeste, si ne morete misliti, kako je to rigorozum nocoj bom likof plačal, ker sem pred nekoliko dnevi prvi iz zdravoslovja naredi! in iz anatomije posebno izvrstno; profesor mi je kar migaj, zagledal. Pride tje tudi Spencir y ko je moje kosenjake Šuka in Kanalček". hudo, celih 14 dni zaporedoma ob starem trdem komisu živeti ! Pa žalibog! zdaj v se 55 Kje pa je Môdrôs ?,ť ga vprasam 55 Je že več, tega ni več! Vi se domá kakor tri mesce, kar je ir inil kam, nihče ne vé; okolišine za pečjo lepo celi dan grejete, jez pa zunaj mesta pod ti bi že belohlačni Tilu bolj natanko razložil." Brez bese-kozolcom spim, ko najhuja burja brije in pest debele sne- dovanja ga za podpazduho primem in korakala sva spet še žinke mede. Za obleko imam star soldašk plajšč pa stare več kot čez leto in dan po znani poti proti „pijanemu sra soldaške višnjeve hlače nikamor daljec ne morem y ker koperju". Vse je bilo še pri starem; soba, tema, lojeva sem bôs. nila Pozdravljam vse roka mi je skoraj zmrz- sveca, Turibius in lepo pitani, rudeči krčmar. Suka naji je ne morem vec naprej ; teta pomagajte svojemu že čakal in na Limovi račun dobro pivo srkal in pripove 35 doval, da ga je pri zadnjem dušku misel prešinila, kako kraljestva českega, ki je jako oživila mesto; kajti trg i bi se dali na civilizatorno vižo vsi berači na Slovenskem so bili polni blaga in ljudi, ki so prodajali in kupovali; preskrbeti. Václavsko prcdmestje, več večerov lepo razsvitljeno, je od- bolje kakor rostbeefovo vino bi bilo — prične mevalo lepih narodnih pesmic na čast sv. Vaclavu, ki mu je Suka „Mislim, da bi se vsak pošten Slovenec, posebno kmeto- bila napravljena kapelica sredi trga. Kavarne in pivarne y vavec na „Prešo", „Tagespošto u in „Triesterco" naročil in gostivnice in ulice mrgolijo ze dijakov, ki jih pri ganja v v prehrane liste ne sala in klobás zavijal kakor dozdaj, mesto novo šolsko leto; povsod se vidijo razlicne narodne ampak list za listom lepo varčno na kup spravljal ; v spo- obleke. 6. oktobra je bil namesten novi rektor magni mladi bi pa s tem polje pognojil. Po svojih kombinacijah ficus ? sem prepričan 9 da bi tam 9 ka moi- bi plodivne kore pri tej priliki sem čul, da je tukaj bilo lani 12 Ju- goslovanov, letos jih bode menda več ; Slovencov je dozdaj špondencije iz Ljubljane nastlal, gotovo stotero in stote- tù le troje. V českem jeziku bojo na vseučilišču učili: roklasna pšenica začela poganjati in tako bi mi našo kam- v oddelku bogoslovnem en profesor 7 ur na teden 9 V nitno Krajno v Banat spremenili in naravno vsem ljudem z prav doslovném 4 profesorji 20 ur na teden; v zdra-živežem zadostili. Trdna misel me navdaja, da te korespon- v il osi o vu em 4 profesorji 8 ur na teden (med njimi dencije bi bile bolje za naše polje blato Nilovo za Egipt." Lim se krohotá in odgovori: 9 kot gips in guano , in W , y „Veš kaj, ljubi Suka, to bi bil vendar enmalo preveč radikalen pripomoček!" Purkyňe 3 ure}, v modroslovnem 6 profesorjev skupaj 21 ur na teden. — Po poljski bode učil en profesor 4 ure na teden poljski jezik in literaturo. Staroslovenščine, kakor ; gosp. profesor Hatala je neki ostal za nič » n Zakaj ?" Ker zdaj na pol dohtar zdravoslovja vem iz kemije, Bogom ! se kaže, ne bo prvi semester na kmetih, ker boleha, kakor pravijo Z da bi bili od te pšenice vsi berači naglo preskrbljeni, ker bi mahoma vsi pocepali! Potem te pa pred „krvavo rihtou kakor zavdajavca pokličejo." greb Iz Zagreba. (Ocitna zahvala.) Přišedši spet v Za- za prvo dolžnost spoznam, očitno zahvaliti se vsem svojim dobrotnikom na Kranjskem, kteri so mi k mo-Suka glavo pobesi , in previdivši, da ni s to miseljo jemu dvakratnemu potovanju v Zagreb radovoljno pomogli, telegrafa znajdel, poklice Turibiusa in si dá spet poliček da zamorem tu uadaljevati svoje študije, ktere so mi po za Limov likof napolniti. žalostnih overah zabranjene bile v Ljubljani. Ravno tako Ko se v vsedeva, se vrata tiho odprejo iu bledi ne se očitno zahvaljujem vsem tukajšni m dobrotnikom, ki srečni Spencir se bolj duhu kakor mesenemu bitju podoben mi so z drage volje pri roci iu ki po očetovsko za me v belih hlačah približa. „Dober večer", ki nam ga je vošil, skrbe. Vsa moja zahvalna pisarija, kakor tudi vsaka ust- ^A^^^uwuu^ blagočutnim ga komaj, komaj raz je tako hripavo zgovoril, da smo umeli. Meni nasproti se vsede nesrečni in vstrašim se, ko ga bolj natanko v obraz je bil spremenjen. Ni se več dosti razločeval od Limovih mena zahvala je veliko preslaba, da bi srcom slovenski Diogen zadostiti mogla izrečem le kratke besedice: Bog Vam pogledam; tako povrni ! Ludovik Tornšić, petošolec v Zagrebu. Iz Gabrija pri Ipavi 5. okt. Ijubljencov, ker na samih kosteh mu je visela bleda koža mile nam domovine se bere sèm ter tjè po Iz vseh kotičev brez mesa in krvi, oči so mu ostêklenele. Nehoté za- kako se je tù ali tam letošnja letina obnesla. Pa vendar kliknem : „Za božjo voljo 9 Tiln, kaj ti je pa, da tako hiraš od nikjer ni slišati, da bi bila tako slaba, kot je pri nas in da te taka tuga obdaja ? u r> Bele hlače! bele hlače!" ljivo mrmra. posebno kar se glavnega pridelka tiče, ktero je rumeuo zdihuje in težko razum- vince. Res je sicer, da je v obče v ipavski dolini skoraj dobra srednja letina ne samo za vino, temuč tudi za druge V srce se mi je revež smilil, in ko bi bil imel kako pridelke. Vino je pri nas kot v drugih brdovitih krajih crnilo, magari saje pri roki, mu bi jih bil precej pobarval in glavni proizvod, s kterim si marljivi kmetič razne stroške mu ta strašen kamen od srca odvalil, pa še raje bi bil poravnuje, kadar ga prodá. Povsod v okolici se veselijo zgodovino zvedil, kakošne strašne skrivnosti krivajo, ker to gotovo ni bilo samo ob sebi. belih hlač po vinskega pridelka , le pri nas je druga. Slana je, kot v okolici, al sicer bolj in v više stojeće vinograde ■p segla, ter » Tiln, zdaj , ko si si s prvim pozerkom enmalo tužno jih posmodila; kar je pa ta pustila, je toca dvakrat tako srce olajšal pravi Lim nam pa povej enkrat storijo omlatila, da je bilo joj! Ni se toraj čuditi, ako imajo pre svojih hlac; kaj jo boš tako skrival!" r> možni kmetje, ki so Zakaj pa ne? danes sem vesel, ljubi Lim, da si ti přidělali, letos le po druge tezki prvi rigorozum tako izvrstno přestal; ljubi Lim, ti si kot navadno, malo, ker blaga, skoz in skoz poštena duša; leta po 100 do 200 čebrov vina najviše po 10 čebrov. Zita je bilo, le po dolinicah sejejo; fežola je ga res da se včasih en bilo še nekaj , ker ga tudi po vinogradih sadijo , sadja je malo norca podelaš ali v potrebah si bil za me angeljvarh, bilo tudi jako malo 9 kar ga ni že slana v cvetji pomorila, al France!! France!! Dolgo 9 dolgo je že, kar niso žarki je kasneje toča potolkla 9 da je 9 ce ne vse precej , vendar veselja na me posijali, danes hočem pa enkrat zavoljo tebe kasneje in popred ko je dozorélo, doli pocepalo. Kar je pa spet prav vesel biti. Se sem preslab, da bi začel nesrečno še skoraj najbolj milovanja vredno, je pa to, da je še prigodbo svojih hlač, si moram enmalo oddahniti. Povej dozdaj veliko takih norcov, kteri trdijo, da so „coprniki u toraj ti popred, kako smo lani ob velikih vakancah popot- to je, bolj učeni ljudje, postavimo, duhovni, dijaki itd. krivi vali in potem bom jez nadaljeval do tega časa , kar je škode, ktero toča napravlja, in da jo tudi oni sami naprav- France zginil". 79 Dobro! kakor vam je všeč" ljati znajo! Kdaj nek se bojo takim ljudem mozgane zve 9 povedovati. pravi Lim in prične pri- drile! Naj pri ti priliki v se omenim, da sta pred nekoliko (Kon. prih.) Dopisi Iz Prage 10. okt. b dnevi ponoći dva tatova nekega potnika na poti med Šent-Danjelom in Gabrijem oropala. Revežu, ki je pri svoji teti v Trstu bil, ktera mu je vza pot nekaj denarja podělila, sta celó od- potepúha ne samo te krajcarje pobrala, ampak ga v se res pomladni dnevi jesenski, Končavajo se prijazni, slekla, le srajco sta mu pustila ter na pol nagega narodnega gledišča končava se tudi zidanje pravila. Med tem, ko ga je namreč eden slačil, mu je drugi 9 ki ga osipa vsaki dan da vidi, kako se lupi in liči za Pra go m množica ljudi, nož na prsih drzal, da ne bi zinil. Iz Kibnice 8. oktobra. J. H. narodni življej M. Mihaeljev. Pošljite drage nam tako važno poslopje; konec je tožbe „Pozorove", pa pri Novice" žalostni klic po pokrajnah slovenskih! Ravno smo konec je kolačev in osem- svojo poljino pod streho spravili, ravno smo mislili Božje cenja se druga proti „Hlas-u" ; danje slovesnosti v čast sv. Va cl a va, pomoćnika in varha dari v miru iu hvaležnem veselju vživati 9 kar ob eni 355 gori ! In ko vsta čez polnoč strašni glas žadoní: Gorí! nemo, vidimo lepo in pridno vas Slatnik; ki 29 hiš šteje vso v plamenu! Le štiri, skoraj najslabejše hiše so ostale, čeli lep papir delati iz lubja ali 5 Iz Ljubljane. Povedali smo že unidan, da so v ces. Schlógelmuhle" na doljnem Avstrijanskem za- papirnici v „ocniog slačila, s kterim je tur drugo vse je zgorelo le živi ni co so oteli. Pomoči skoraj šični storž ovit. Danes pa naznanjarno, da je viši vodja nobene ni bilo. Mozkega spola, zunaj otrok in starčkov, imenovane papirnice vitez Auer naši kmetijski družbi po ni koga r ni bilo domá vse je od domá v trštvu z slal v ličnem vezku celo prav mikavno zbirko od turšič reseti; voda je deleč, iu vas na hribcu stojí, suho pa je nega lubja začemši po vseh stop njah, po kterih se vseje ta papirnata roba izdeluje, noter do n a j 1 e p šega pa pirja; bilo vse! siromakom Vsi pridelki, mrva, obleka, pohištvo zgorelo. Mrzlo vreme prihaja, zima se bliža > živino. vidi se v tej zbirki tudi prej a in platno iz turšicnega lubja. Pri vélikem zboru kmetijske družbe v Ljubljani, ki pohištva ni, obleke ni, hrane ni, ne za ljudi ne za Prosite toraj po vsem slovenskem svetu, ki bratom s toliko bo, kakor slišimo, 19. dne prihodnjega mesca novembra, se kršansko ljubeznijo rad pomaga, obilne pomoči, nagle po- bo vse to gosp. družbenikom pokazalo. Vsak se bo čudil V • moci f Denár 5 zrnje obleka vse bo zaleglo, vse bomo kaj takega viditi. kar gotovo še nikoli ni vidil. hvalezno sprejeli, in skrbno razdeliii siromakom. Iz Ë'odgrada v Mehovem na Dolenskem 4. okt. Po stari navadi vam dam na znanje, da po naših doleuskih Našim poslednjim šolskim novicam iz Ljubljane imamo še dostaviti, da na naši realki gosp. Kukula nima službe več, zato ker goricah je bila letos trgatev gosp. vodja zdaj uči, kar je on učil, večidel že okoli 18. in 19. in da v 4. razredu naše slavne norm alke se bo letos septembra dovršena. Grojzdje je po nekterih goricah zlo učila slovnica slovenska vsaki teden 3 ure namesti dveh. njilo. V St. kocijanski fari pa v lepstanskih, bojiniških in Kakor je hvale vreden ta mali napredek , tako je vendar tr ft vinovrških goricah se sliši, daje letos prav dobra kapljica, velik pogrešek ta, da se slovnica dornača ne učí v doma akoravno ne lanski enaka. Kjer ni bila spomladanska čem jeziku. Kaj bi Nemci rekli, ako bi jih njih slovnico slana trsja zadela, je mosta skoraj vec kot lani; veliko uči.i pri nas po slovensko, ali ko bi Laha slovnico učili po *. da se fan- vinorejcov daj i da bi ga tega je pa komaj tretji del od lani dobilo, s pametjo pili in Bog Boga smo „unicum Iz Dolenskega. hvalili ! J. 0. Lepstanski. francozko itd.? Le mi Slovenci tiči naši materni jezik učijo z neznanim! Saj nam je vendar že Vodnik kazal, v kterem jeziku naj se uči do Prihodnji pondeljek 20. dne mači jezik. Pri tej priliki se spominjamo krasnega so t. m. bo v Trebnem veliki dan deželni zbor. Bitva volitvina bo živa stavka, ki smo ga unidan v „Danici" čitali pod imenom ker vsaki dan slišimo od didata). Gospoda Luka Svetec-a v Kočevji, ki so ga „Novice" živo priporočile, priporoča ravno tako tudi ,,Danica". ktera pravi, da bi jo pač dobro zadeli, ako bi tejra kakega volitev bo poslanca za kdo nek bo zmagal, „Nektere misli o sedanji gimnazijalski osnovi", ki kažejo, novega ponudnika (kan- da temeljito pozná naše šolstvo pa sedanje potrebe, pa kaj, ? © če toliko dobrih s veto v ostane le gotovo je eden prvih ta učí v svojem jeziku! prazen glas! In da se slovnica vsakega jezika v vsakem o žiru in narod bogato dušno obdarovanega za pravico vsega unetega tr Na pritožbo letošnje poletje v gostivnici „na ze ospoda izvolili. Za-nj je tedaj lenem griču" razžaljenega mestjana je više c. kr. vojaško V ft v dva druga imenitna poveljstvo v Veroni odlocilo oncirju primerno kazen in to največ željá, da bi izvoljen bil. gospoda sta, od kterih za gotovo vémo, da sta se oglasila tožniku vediti dalo. za to volitev : gosp prof. dr. Klu n iz Dunaja in tr ospod Del Negro, svetovavec više deželne sodnije v Gradcu. Dr. Kluuov program smo brali v nemškem Ijubljanskem čas Novičar iz domačih in ptujih dežel. nikn VV v kterem naznanja, da je marsikaj vidil in skusil Iz Dunaj (Iz državnega A» bora) da je pred dan očitniše kaže, kako nekteri trgov po svetu, kar bi utegnilo koristiti domovini, vsem Avstrijan, potem pa za ravnopravnost slovensko; Slo- posestniki brez vesti ravnajo, da na kant přidej Ker se vsak obrtniki ali druffi venec naj nikoli ne pozabi. da je Slovan , pa naj se tudi dolg svoje tako poravnajo , da imajo oni dobicek potem » njih ne zapira pred vsem tujem v svoje gnjezdo. Gosp. D e l upniki pa veliko zgubo, je unidan poslanec Brosche drzav Negro, zmiraj zvest zagovornik ravnopravnosti slovenske, nemu zbot pi nasvet: naj bi ta poi ni menda nikjer naznanil očitnega programa, pa kakor sli od leta 1859 , pod ktero se ski brezvestniki i postava brž in šimo, je poslal naši c. k. kantonski gosposki spričevala, da brez pomude v pi vzela. Sprva se je mislilo , da bo je za volitev u pravičen kandidata. Se od , in jo drugih nagovoril, naj ga razglasi za zboi to reč nemudoma v roke vzela, pa naenkrat se je kandidatov slišimo, kteri se zasukala po mnenju odbot da naj zbornica odloži ta nek potegujejo za volitev, pa tako gotoveira © kakor od ome pretres tako dolgo , dokler ministerstvo v prihodnji seji ne njenih treh, ki so nam najbolj pri srcu, nič ne verno. Po- predloži svojega nacrta o ravno tej zadevi tr ft au janje bo veliko; vsaka stranka mora tedaj obilno pri ti Dr. Miklosič se je odrekel službi c. kr. dvorneg k volitvi. Iz Postojite 20. okt Presvitla cesarica Marij V so se na svoj vrnitvi iz Gal na Beneškem v knjižničarja. Za sedaj ostane mesto slavista v c. k. dvorní knjižnici prazno. Tudi na Dunaji imajo sedaj veliko s stekliuii psi opra- l'rago traj. v Postojni mudili od 8. oktobra zvečer do 10. zj Ostali so v veliki gostivnici 55 ćetrtek zjutraj so bili v fami so se nekoliko c pr kvi pi ogerski kroni v sv. maši 9 viti ; ker so vjeli že tri stekle, so jih pobili 200 druzih ; sprevidili so pri tej priložnosti, da torba pes gotovo ze cez po tem varna, če se pes po ulicah klati in ga stekel dosti pade ; krog trga prehaj Pi ločitvi so dobi darno podělili s tem so temelj pes pride lahko ogrizen domu, pa gospodar ne zapazi ne 200 gold vložili za dek liško obrt nisko šolo; varné rane. Ukaz je tedaj zdaj, da vsaki mora psa na za to učilnico , ktere potřebnost traku peljati; vrh vsega tega pa se bo vpeljal pasji davek. sakdo tukaj spoznava , samo na pravém kraji po tisti sakdo ne prijema. Začeli so se sopet pomenkovati zastran odpr *) Kar se v dnarju vredništvu pošlje, bo radi prevzeli in po vojaškega zdravniškega učilišča, Josefinum imenovanega. Prva seja o tem je bila 3. t. m. pri ministru za vojaštvo slali prečastitemu gosp. tehantu Holzapf kterému naj se pošilj vsi drugi darov romakom pogoreleom hitro v roke el-nu v Ribnico, ravnost, da pridejo Vřed. nam je poslal gospod doktor svoj program, pa je po nakljućbi tako hodil sèm ter tjè , da se je zakasnil celi natis njegov ob pravem ćasu. Vred. Iz Istrij • V 5 pise je v: 55 T lakotě bati je, da bi vlada mislila ua zdatno pomoč, namreč Tudi za „Novice'1 peljejo gruntne bukve ? Ztg." žalostné reči. Spet se je kar je spomlad obetala; živa potreba da se hitro da da se oštro čuje nad cr ft ojzd se les ne seka proti postavi, posekáni pa se nadomestuj z novo zasadbo da se Istrijanom • primorskim se bolj po 356 lajna napravljanje solí, moštri sploh bolje plačajo in se potem bolje skrbi za poduk imeli na već krajih te ceste, mladosti v solah, da se učitelji in kaplani in faj- in Hercegovine v Skader, in turški vojaki bojo strážnice ■ nasproti pa Crnogorci po da se za nekoliko let odloži rekrutba 14. točki ne smejo nikjer na meji Albanije, Bosne ali Her v teh krajih in železnica naredi do Pulja. Gospoda cegovine napraviti kakega branišča. Ruski poslanec je v Janez Ka lis ter in A loj z i Trezza sta vžitnino (Ver- Carigradu se uprl zoper 6. točko. zehrungssteuer) za celo avstrijansko lombardo-beneško de Srbija. Iz Beligrad a 7. okt. Vceraj popoldne je želo na 3 leta v zakup (štant) vzela; vsako (eto bota bil oglas knez o v oklican, v kterem narodu svojemu pripo-plačala 975.750 gold, v srebru zakupščiue ali štantnine. roča, naj mirno sprejme sultanovo pismo, ker, čeravno ne Odersko. Goveja kuga, ktera po Ogerskem sopet spolnuje še pravičnih naših želj, se vendar bojo spolnile je doslej v 49 okuženih krajih 13.549 goved na- pozneje s pomočjo Božjo in dobrovoljnostjo vlad evropejskih. razsaja, padla; med temi jih je 4587 ozdravělo, 8157 poginilo, je bilo ubitih, 774 jih je pa še ostalo v zdravljenju. 31 Vlada z narodom vred se je tedaj udala v to, kar ne more premeniti; barikade so brž začeli pospravljati in narodna Nevarno je v hrame hoditi, v kterih novo vino vrč. straža je šla domu. V selu Szod poleg Waitzen-a se je to žalostno potrdilo. Tursko. Turska vlada je odgovorila ruski, da se ne Přemožen kmet namrec gré v hram, žalo pa dolgo ga ni nazaj Sin y kjer je novo vino le- vdá v to, kar ta vgovarja zoper napravo ceste v Crno kteri se je bal, da bi goro. očeta ne bila kaka nesreća zadela , gré za njim , pa tudi Omer paša se je zlo obotavljal v Carigrad vrniti on se ne vrne. Izmed štirih sosedov, ki so šli na mesto nevarnosti, zadene tri enaka žalostna osoda, samo četrtega so mogli z dolgimi drogovi še živega iz hrama izleči. Tako je novo vino petero ljudi umorilo. se; zrak mu neki tudi slabo tekne, zlasti kar jenje je govor- , da prevzame Derviš paša njegovo mesto v Rumelii. Iz Amerike. Vojska med severnimi in južnimi (od- padlimi) strinjeuimi državami še vedno trpi ne samo v škodo Laško. Brž potem, ko je kralj podpisal ukaz za po- severo-amerikanskih, temuč tudi in pa še bolj posebno Ev milostenje Garibaldita iu njegovih ljudi, zaprti izpustili, so se v Varignani razun begúuov vojakov, kterih ni doietelo y se bo Garibaldi zoper to pomilostenje. Kakor „Patrie" piše milost pred celo Evropo uprl (protestiraj. Dozdaj še tega rope. Mesca septembra je bil sopet vroc boj med severnimi in juznimi; um so premagali, pa na obéh stranéh je silno veliko ljudi padlo. Kaj in kako se bodo ti krvavi dogodki prihodnje izsnovali, ne more nihče povedati, ker vsako ni storil, ker zavoljo rane na nogi mu je bilo poslednje konjekturo novi dogodki cez noc ze lahko podró. Toraj se dni spet veliko huje; zdravniki še zmiraj za gotovo ne tudi ne more reci, kakor nekteri trdijo, da je amerikanska vejo: ali je kugla še v nogi ali ne. V Sicilii in na Napo- vojska zdaj na vrhuncu, na kterem se mora osoda te ali litanskem čedalje bolj divjá ondašnja drhal; 1. dne t. m. une stranke razločiti. so samo v Palerm i našli 13 umorjenih; morivci, sedanji vladi večidel sovražni, se člověku, ki ga zabosti hočejo, približajo v obleki berača, pa mu potisuejo štilet v prsi. Cesar Napoleon se je 9. t. m. vrnil iz toplic že nazaj v St. Cloud; pravijo, da bo kmali veliki ministerski zbor pod predsedništvom cesarjevim, v kterem se bojo prevdarjale rimske zadeve; nekteri pričakujejo za ltalijo veselih reči nekteri pa nič. y Vlada v Turinu se pogaja s pariškim bankirjem Pereire zavoljo posojila za 400 milijonov frankov. Za kaj ne? Italijanski minister dnarstva piše, da zuese deficit za leto 1862 350,936.255 frankov, tù sem pa še niso prišteti stroški, ktere so sicilské homatije prizadjale. Upravna štatistika kraljestva italijanskega je prišla to leto prvi pot v Turinu na svitlo. Po nji šteje celo kraljestvo 21,728.529 prebivavcov, namreč 7,106.696 v Pie- montu in Lombardii y 3,522.904 v nekdanjih papeževih de k Listnica vredništva. Gosp. V. P. n. B: Pozabili ste dopisati odkod poslana opazka; sicer ne vemo , kam bi obrnili v Zit na cena v Ljubljani 13. oktobra 1862. Vagàn (Metzen) v novem dnarji: pšenice domače 4 fl. 35. banaške 5 fi. 50. tursice 4 Û. 36. sorsice 4 fl. 32. rež 3 £1. 13. ječmena 3 fl. 32. prosa 3 fl. 45. ajde 3 fl 32. oves 1 fl. 90. Kur si na Dunaji 13. oktobra 1862 v novem denarji. Deržavni zajemi ali posojila.|Druge obligacije z lotrijami 5% obligacije od leta 1859 Kreditni po 100 . g. 129.25 v novem dnar. po 100 g. g. 66 50|4 % Teržaški lozi po 100 „ 120.00 želah, 1,815.243 v Toskani in 9,283.686 v napolitanskem 5°/0 nar.posojiloodl. 1854 „ kraljestvu. 5°/0 metalike Nemčija. Komaj se je razšel zbor „Malonemcov" v Weimar-u, pa se bo spet snidel zbor „Velikonemcov" 4'A0/ o 4°/. o v Frankobrodu ne bo kruha y al y kakor se kaže, iz moke Weimarske Frankobrodskega. Kar kolovodji nemškega 3% 2'A°/o 1% r> r> r> v* r> r> r> 5? v Vf » 83.00|5Q/0 Donavsko-parabrod-71.301 ski po g. 100 . . . 62.50|Knez Esterhazy. po g. 40 40 S- 55.25jîvnez Salmovi po 41.501 Knez Palfyovi po g# 40 36.00|Knez Claryovi po g. 40 Knez St. Genoisovi po g. 40 r> r> r> ljudstva hočejo, vlade nočejo; kar pa vlade hočejo, kolo- Obligacije zemlišn. odkupa. S-20 r> vodji ljudstva nocejo y to je kolobar y okoli kterega se (po 100 gold.) Grof Waldsteinovi po g. 20 od leta 1848 suce nemška ediuost, pa eden druzemu se ne upa v obraz povedati, kar na srcu nosi. Rusija. Glava poljskih domoljubov, grof Andrej Za- mojski, je bil pozvan od ruskega cara v Petrograd ; po 5% dolnjo -5% ogerske. . . . .„ 5% horvaskein slavonske 5% krajnske, štajarske, avstrijanske g. 85.50 Keglevicevi po g. 10 » yy 71.75 71.50 Budimski po g. 40 Denarji. koroške, istrijanske yy Cesarske krone 86.50| Cesarski cekini » dolgem pogovoru mu rece car y naj gre grof za nekoliko Deržavni zajemi z lotrijami Napoleondori 20 (frankov) časa v tuje dežele. Grof Zamojski gré v London, al skozi Zajem od leta 1860 Varšavo mu je prepovedano. Časniki pravijo naravnost, da je grof v „eksil" poslan in da hoče ta čas v Parizu živeti. Crna £ora Pogodba, po yy yy yy yy yy yy yy yy yy 1860petink 1839. . . 1839 petink ry yy v yy 90 OOl Souvraindori . . , 92 Qo| Ruski imperiali . . 136 0< i Pruski Fridrikdori Angleski souvraindori kteri se je Turčija pomirila bo, narodni od leta 1854 „ 90.25 Louisedori (nemški) k ' 0 ' 1 Ci «ink VIA I A ■ I 1 A 1 s Črnogoro, obsega 14 oddelkov, med kterimi ste posebno Dohodkine oblig, iz Komo „ 17 točki 6. in 14. take, da se vidi, da le velika sila je pri Srebro (ažijo) . yy yy yy yy yy v v V) 94.00 94.50 37.00 36.00 35.00 35.50 22.50 21.50 15.00 36.50 16.90 5.84 9.77 17.00 10.03 1021 12.26 21.75 morala kneza, da je 13. septembra podpisal pogodbo. Po 6. točki smejo Turki cesto si napraviti skozi Cmogoro Od vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik: JoŽef Blaznik