955 2022 Splošna muzejska zbirka Ljutomer in Galerija Ante Trstenjak Splošna knjižnica Ljutomer je splošno izobraže- valna knjižnica, ki nadaljuje večstoletno poslanstvo svojih predhodnic, Čitalnice in Ljudske knjižnice. Svojo dejavnost izvaja za območje občin Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje. Bogat knjižnični fond s preko 100.000 enot knjižničnega gradiva je dnevno na razpolago in izposojo bralcem. Posebnost Splošne knjižnice Ljutomer je, da razpolaga z enotami Kino (trenutno ne obratuje), Muzej in Galerija. OE Muzej Ljutomerski muzej v mestni hiši na Glavnem trgu ima že dolgo tradicijo. Sama ideja o njegovi vzposta- vitvi se je začela oblikovati po koncu druge svetovne vojne, ko so številni domačini in prišleki množično prinašali v partijski urad številne najdene predmete, umetnine in tudi denar. Skladišče predmetov v lju- tomerski mestni hiši se je vedno bolj polnilo, zato se je pojavila ideja o vzpostavitvi muzejske zbirke. Do njene uresničitve je prišlo leta 1952, ko je takrat- ni okrajni odbor Zveze borcev Ljutomer ustanovil skromen muzej s prevladujočo tujo vsebino, ki jo je partijska organizacija pridobila v drugih mestih in državah. Muzej je sprva imel prostore v stavbi dana- šnje občinske skupščine v Vrazovi ulici, slabih deset let pozneje pa so vedno bolj bogato zbirko preselili v mestno hišo na Glavnem trgu. Leta 1962 je t. i. Muzej NOB Ljutomer postal oddelek Pokrajinskega muzeja za Pomurje v Murski Soboti, od leta 1972 pa je bila obnovljena zbirka del Muzeja NO Maribor. Razstavljeno gradivo v muzeju NOB Ljuto- mer je prikazovalo obdobje Kraljevine Jugoslavije, vdor okupatorja, prevzem oblasti, izseljevanje, vpis v Štajersko domovinsko zvezo, položaj prebivalstva Po razstavah Prostori Splošne muzejske zbirke Ljutomera in okolice (arhiv: OE Muzej Ljutomer). 956 PO RAZSTAVAH, 955–960 2022 po zasedbi in prve začetke upora. Poseben del je bil posvečen življenju v taboriščih, streljanju talcev in zločinom okupatorja. Bogato vsebino v muzeju so še dopolnjevali rekviziti in razno gradivo o zaključnih bojih za osvoboditev Prlekije, prihodu partizanov in bolgarske vojske v Ljutomer ter o ustanovitvi prvih organov ljudske oblasti po osvoboditvi.1 V sedemde- setih letih 20. stoletja se je v sklopu muzeja NOB 1 Novak, Prlekija, str. 396–397. oblikovala tudi manjša zbirka taborskega gibanja, ki je delovala v sklopu Narodnega muzeja v Ljubljani. Ta se je predvsem iz političnih vzrokov imenovala zbirka Edvarda Kardelja.2 Muzej NOB je po osamosvojitvi Slovenije z od- lokom o prestrukturiranju leta 1996 nadomestila Splošna muzejska zbirka. Koncept zbirke je temeljil na arhivski dokumentaciji, dopolnjeni z arhivskimi 2 Ribičič et al., Taborsko gibanje, str. 5–10. Zbirka fotografij in filmov dr. Karola Grossmana (arhiv: OE Muzej Ljutomer). Zbirka Taborsko gibanje na Slovenskem (arhiv: OE Muzej Ljutomer). 957 PO RAZSTAVAH, 955–9602022 viri in muzealijami drugih ustanov ter posameznikov. Kronološko postavljena zbirka je predstavljala go- spodarsko, družbeno, politično in kulturno življenje mesta in okolice. Jedro zbirke so sestavljali arhivski viri, ki so segali v konec 14. stoletja, ko je bil Ljuto- mer že pomembno trško naselje. Tako se je večina zbirke NOB, ki ni bila povezana z zgodovino Lju- tomera, premaknila v druge, primernejše inštitucije.3 3 Ratiznojnik, Splošna muzejska zbirka Ljutomer, 1998, str. 1–20. Vsebina v splošni muzejski zbirki se je skozi desetle- tje nadgrajevala, posodabljala in leta 2006 dopolnila z Grossmannovo zbirko.4 Leta 2007 je muzej razpo- lagal z muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Sloven- skem (nekdanja zbirka Edvarda Kardelja), s Splošno muzejsko zbirko Ljutomer in z Zbirko filmov ter fo- tografij dr. Karola Grossmanna, prvega slovenskega 4 Ratiznojnik, Filmska in fotografska zapuščina, str. 122–126. Prehod med muzejem in knjižnico (arhiv: OE Muzej Ljutomer). Muzejska niša Rotovška stolpna ura (arhiv: OE Muzej Ljutomer). 958 PO RAZSTAVAH, 955–960 2022 filmskega ustvarjalca.5 V naslednjem desetletju so se zbirke dopolnjevale z raznimi muzealijami in s kora- kom časa postopoma posodabljale. Do novih večjih sprememb v muzeju je prišlo v času epidemije, v začetku leta 2020. Vse tri zbirke so se dodobra prevetrile in modernizirale. Prostori mu- zeja so postali veliko bolj zračni, pregledni, svetlej- ši in na oko bolj privlačni za obiskovalce. Zastarela in dotrajana infrastruktura se je odstranila. Vsebine v prostorih niso bile več prepletene, temveč so bile postavljene po smiselnem vrstnem redu in časovni- ci. Danes prva in druga soba predstavljata Taborsko gibanje v Ljutomeru in na Slovenskem. Tretja soba predstavlja zbirko fotografij in filmov dr. Karola Grossmanna, v preostalih treh sobah pa je predstav- ljena zgodovina Ljutomera in bližnje okolice.6 Zbirka Zgodovina Ljutomera in bližnje okolice popelje obiskovalce skozi različna zgodovinska ob- dobja vse od prazgodovine pa do danes. Seznanijo se s pestrim gospodarskim, kulturnim in političnim razvojem mesta in okolice od prve omembe Ljuto- mera kot trga v 13. stoletju. Med drugim obiskovalci spoznajo čarovniške procese v Ljutomeru, napade Osmanov in krucev ter obdobja kužnih bolezni. Se- znanijo se z etnološko in kulinarično podobo Lju- tomera ter številnimi zanimivimi zgodbami o mestu in njegovih prebivalcih. V sklopu zbirke Taborsko gibanje na Slovenskem obiskovalci spoznajo potek 1. slovenskega tabora, razloge, zakaj je potekal v Ljuto- meru in v katerih slovenskih pokrajinah se je skupno 5 Ratiznojnik, Splošna muzejska zbirka Ljutomer, 2007, str. 1–18. 6 Pavličič, Ljutomer, str. 1–6. zvrstilo 18 taborov. Tretja zbirka Prvi slovenski film- ski zapis pa ponuja ogled Grossmannovih fotografij in njegovih prvih treh filmskih posnetkov v zgodo- vini Slovenije. V sklopu zbirke obiskovalci spoznajo Grossmannovo življenjsko pot, njegovo več desetlet- no ustvarjanje in se seznanijo s številnimi znanimi osebnostmi Ljutomera in okolice.7 Z oblikovanjem Splošne muzejske zbirke Ljuto- mer je bilo muzejskim delavcem zaupano posebno poslanstvo. Muzej zbira, evidentira, dokumentira, hrani, raziskuje in preučuje kulturno dediščino osrčja Prlekije ter jo predstavlja javnosti. V muzeju večkrat letno potekajo tudi številne občasne razstave, pre- davanja, predstavitve domoznanskih knjig, izobra- ževanja, delavnice za najmlajše in podobni dogodki, ki jih muzej organizira samostojno ali v sodelovanju z drugimi izobraževalnimi institucijami. Poleg pro- tokolarnih dogodkov in prireditev ter ogledov zbirk v Splošni muzejski zbirki izvajamo tudi pedagoške programe za šoloobvezne otroke. Ena od posebnosti Splošne knjižnice Ljutomer je neposredna povezanost med muzejem in knjižnico. Zaradi prostorske stiske in odločitve glede dodatne popestritve vsebine se muzej širi v knjižnico in ob- ratno. V knjižnici so tako nastale tri muzejske niše: Rotovška stolpna ura, Ljutomerska čitalnica in Lju- tomerski grb. Ob nišah in tudi drugod po prostorih muzeja so obiskovalcem na voljo številne publikacije Splošne knjižnice Ljutomer, ki sovpadajo z vsebino razstavljenih eksponatov. Prednost Splošne knjižnice Ljutomer kot celote je, da v sklopu treh enot ponuja 7 Markovič, Ljutomer, str. 1–6. Razstava akademskega slikarja Boštjana Plesničarja v Galeriji A. Trstenjak (arhiv: OE Muzej Ljutomer). 959 PO RAZSTAVAH, 955–9602022 obiskovalcem večurno vodenje in izobraževanje po knjižnici, galeriji, muzeju ter mestu Ljutomer. OE Galerija Galerija Ante Trstenjak je nastala pred dobrimi štirimi desetletji na pobudo dveh generacij, ki sta si delili idejo, načrt in izvedbo o gradnji skupnega pro- stora za ljubitelje umetnosti. Z veliko truda in bo- gatim letnim programom so domači umetniki pro- stor oživljali leto za letom. S tem so izpolnili svoje poslanstvo, predvsem pa dolg do vseh umetnikov in ustvarjalcev, ki so tukaj živeli in ustvarjali. Po uspe- šnih začetnih desetletjih je kvaliteta dela v galeriji zaradi pomanjkanja sredstev in splošne krize precej upadla. Kljub temu je ustanova kmalu uspešno preb- rodila težke čase in se v zadnjih letih javnosti odprla v obliki stalne razstave likovnih del slikarja Anteja Tr- stenjaka. V letni program je vključila izbrane ustvar- jalce na osnovi prepoznavnih nadarjenih mladih, pri- znanih umetnikov, lokalnih ljubiteljev umetnosti in zaključenih skupin, ki obetajo.8 S stalnim razstavnim programom, ki zajema letno povprečno devet razstav, je galerija v Ljutomeru ena najbolj aktivnih in najdlje časa prisotnih institucij, ki spodbujajo likovno dejav- nost ne le pri razstavljavcih, ampak tudi pri uporab- nikih v širši okolici Ljutomera. 8 Pavličič, Galerija A. Trstenjak Ljutomer, str. 1–4. LITERATURA Markovič, Tomaž: Ljutomer: splošna muzejska zbirka. Ljutomer: Splošna knjižnica Ljutomer, OE Mu- zej, 2021. Novak, Drago: Prlekija 1941–1945. Ljubljana: Bo- rec; Ljutomer: Občinski odbor ZZB NOV, 1987. Pavličič, Srečko: Galerija A. Trstenjak Ljutomer, Lju- tomer: Splošna knjižnica Ljutomer, 2017. Pavličič, Srečko: Ljutomer: splošna muzejska zbirka. Ljutomer: Splošna knjižnica Ljutomer, OE Mu- zej, 2019. Ratiznojnik, Anton: Filmska in fotografska zapušči- na dr. Karola Grossmanna v muzeju Ljutomer. Zgodovinski listi 14, 2006, št. 1, str. 122–126. Ratiznojnik, Anton: Splošna muzejska zbirka Ljuto- mer: stalna razstava. Ljutomer: Splošna knjižnica, 2007. Ratiznojnik, Anton: Splošna muzejska zbirka Ljuto- mer: stalna razstava. Ljutomer: Zavod za kulturo in izobraževanje, 1998. Ribičič, Mitja et al.: Taborsko gibanje na Slovenskem: Muzejska zbirka »Edvard Kardelj«. Ljubljana: Narodni muzej, 1981. Tomaž Markovič