Časopisne polemike o prtstojnosti vodenia. družbenega nadzora, strokov-nega nadzora in upravljanja nad izgrad-njo kabelske televiztje, kažejo na očitno nedorečenost o pristojnosti na tem po-drofiju. Nesmiselno je tudt enadenje ka-belske televizije ali pravilno kabelskega razdelilnega sistema s satelitskimi sprejeml aignala, čeprav je prvo pogoj za drugo na širšem območju.
Ker javno Strjenje inforamcij spada pod pristojnost republiškega komiteia za intormiranse je ta v skladu s pristoj-nostmi poveril to obliko množifinega medija distrlbucije signala v pristojnost aktivnosti SZDL. To je pravi naslov, saj je SZDL ustanovitel) množiCnih mediiev informiranja. Marsikaj (e Se nedoreče-nega v strokovnih pristojnostih v zvezi s tem sistemom ali RTV aii PTT, med-lem pa kabelski razdelilni sistemi na-stajajo kot ožilje zanesljivega sprejema kvalitetnega signala TV oddajnikov. Čr-nuče nasploh spadajo v področje, kjer ni možno povsod sprejemati zanestjivo kvaliteten nivo signala, bodisi zaradi konfiguracije terena alt daljnovodov, ki jih je na tem področju precej. Tako je izgradnja KRS upravičena in smislena.
Zafietki segajo v leto 1984, ko je sku-pina občanov, ki so strokovnjaki, v KS Gmajna že naredila prve korake In to zelo uspešno. Mali sistem je omogočil gledanje 6 TV programov kar neksj sku-pinam hiS. V tetu 1985 je v KS Franc Ravbar na delu področja polekalo ka-bliranje za telefonijo in hkrati je stekla akcija za kabliranje za bodoči KSR si-stem. Prav tako je potekalo v 1986 tele-fonsko kabliranje v KS Nagorica-^ieža, pn čemer \e nastal prav tako interes za KSR. V !etu 1986 je bil interes obdanov v štirih KS; Gmajna. Franc Ravbar, Rez-ka Dragar in Nadgorica-Ježa tako velik, da so se vsedli skupaj strokovnjaki in seslavili koncept tehnično poenotene-ga sistema za celotno področje v skla-du s pravilnikom o tehnicmh pogojih za izgradnjo KSR sistemov. Tako je pro-jekt celotnega primarnega sistema Iz-delan. tudi glavne postaje, projekti se-kundarnih omrežij so v izdeiavi. V vseh KS tečejo akttvnosti zbiranja sredstev.
Gradbeni odbori v posameznih KS skr-bijo, za vsklajevanje dinamike naČrto-vanja, vse pa poteka v sktadu z sklepi skupnega gradbenega odbora. ki vskla-juje zadeve,- ki predstavljajo primarni razvod in glavno postajo. Hkrati pote-kajo tudi vse aktivnosti pravno veljav-nih opredelitev skupnega povezovanja, odgovornosti strokovnih in finančnih aktivnosti in njenih nosilcev; v KS Franc Ravbar je delo odbora verificira-no s sklepom sveta KS.
PoteKajo priprave na izbiro (ehnike gtavne  postaje  za sprejem  signaiov
ČRNUČEIN NADGORiCA-JEŽA
Že letos
kabelska
televizija
s takšno opremo, ki bo omogočila kva* litetno nadaljno distribucijo signala v omrežje KSR. Krajevne skupnosti ozi-roma njihovi odbori za KSR uvajajo red-ne dežurne ure v opoldanskem času za zbiTanje sredstev in tehnitne nasveie. Krajani se tako preko svojih delegatov v gradbenlh odborih in dalje preko ko-ordinacijskega odbora dogovorno od-lofiajo o opremi in Številu programov. ki jih želijo gledati. Glede na to, da celot-no obmodje obsega preko 3100 gospo-dinjstev, to pomeni akcijo v tehnično - strokovnem kot organizacijskem po-menu. v Širini, ki pomeni zahtevno delo. saj poteka izključno v popotdanskem tn večernem času. Potrebno pa je rečt, da jo vodijo lako tehnični, kot gradbeni in drugi strokovnjaki, ki sicer s svojim službenim delom opravljajo pomemb-no delo na področju telekomunikacij, gradbeništva in upravnih aktivnosli, V vellko pomoč so jim nekatera tajnl* štva KS, vendar ne vsa.
V tem pogledu je potrebno poudarlti tudi izredno požrtvovalno pomoč od-borniko«, ki prenašajo informaci)e do občanov in jim lolmačijo vse potrebno v zvezi z izgradnjo. )n ne navsezadnje, vsi krajani, ki zaupajo, se zanimajo in so pripravljeni pomagatt v neposrednlh akcijah. Menimo. da dejansko oživlja tista dejavnost krajevne samouprave, kl pomeni zavest občanov o skupni akciji za urejeno in lepše okotje in bivanje. Tega se SZOL lahko samo veseli da kljub gospodarsko slabim časom, ob-Čani zaupajo v konkretne akcije katerih cilj je jasen in opredeljen. Velja tudi povedati, da celotna akcija nima druz-benlh sponzorjev in da ni lahko vskladi-tl Izgradnjo z dinamiko možnih sred-stev in za čim nižje stroške. Akcija torej vrača tudi zaupanje v samoupravni na-čin dogovarjanja, vendar je ta lahko uspešna le, če je dovol) konkretna in neposredno nadzorovana. Ljudje mora-jo vedeti za kaj združujejo sredstva in kaj za to dobijo. Že v času izgradnje potekajo tudi dogovori o ureditvi red-nega vzdrževanja celotnega sistema.
Z vidika statusne ureditve KSR siste-mov Se ni pričakovati večjih sprememb-Tudi novi osnutgk zakona o sistemih zvez je še dokaj nedorečen o upravlja-nju KSR Sistemov. Govorl le o obvezno-stih investitorjev in PTT. o programski pnstojnosti RTV, vendar gre v danem primeru za investicijskl objekt komu-naine intrastrukture. kot je bilo pojas-njeno na rep. komiteju za informiranje. Nedorečenost pa je po svoje razumljiva saj gre za nov rtačin distribucije TV in Ra signala.
Občane predvsem zantma. kdaj bodo dobili novo kvaliteto sprejema TV pro-gramov, da bodo opustili neugtedne Togovile« na strehah svojih hiš, s te-mer odpade nevarno popravljanje an-len na strehah in strah pred strelo, saj anten večina nima predpisano ozemlje-nih, Upamo, da se bo to zgodilo v letu 1988, fie le bomo finančno zmogli ce-lotno breme, vendar je pričakovati, da bo že deloval celotni ststem.
STANE ZAKRAJŠEK