230
Naši dopisi.
Iz Ljubljane  —   Južnoštajerska   hranilnica
Znano je, da so hoteli nemškutarji na Štajerskem preprečiti rainistersko naredbo glede vknjižb slovenskih v zemljiške knjige s tem, da so vse one tamošuje hranilnice, pri katerih je dobival slovenski štajerski posestnik posojila, sklenile, prosilcem za posojila samo tedaj dovoliti posojilo, ako so vsi vpisi v zemeljski knjigi prosilčevega posestva izključno nemški. D >kler je bila tudi le črkica slovenska vknjižena, ostala je prošnja odbita.
Posestnike štajerske rešiti iz tega barbarskega nasilstva, združili so se slovenski rodoljubi v ta namen, da se ustanovi  „Južnoštajerska hranilnica v Celji".
Ne zdavnej došlo je od ministerstva dovoljenje te hranilnice.
Shod ustanoviteljev, in prva seja upravnega odbora za hranilnico bode dne 22. julija v Celji, po s^ji pa dobe ob 1 uri v dvorani Koscherjevega hotela banket.
231
Radujemo se srečno dognanega čina ter želimo novi hranilnici najobilnejšega sadu in srečnih uspehov!
— Letno poročilo višje c. kr. gimnazijo v Ljubljani. Na tej gimnaziji podučevalo je minulo leto 16 profesorjev, 6 gimnazijskih učiteljev in 13 suplentov skupaj 35 učaih moči za zapovedane učne predmete in vrh tega za nezapovedane 5 učenikov.
Koncem šolskega leta obiskavalo je gimnazijo 828 učencev, kateri so bili uvrsteni v I. razredu v 4 oddelke, II. III. in IV. razredi imeli so po tri oddelke, V. VI. VIL in VIII. pa po dva oddelka. Največ učencev obiskavalo je L razred v oddeku b, kjer je bilo 60 učencev. Po narodnosti bilo je na gimnaziji:
Slovencev........702
Nemcev    .........      115
Lahov.........         7
Hrvatov........:         3
Čehov.........         1
Skupaj         !      !      !      828
Po veroizpovedanji bilo je: katolikov 826, evan-gelske vere 1, židovske L
Po napredku vrste se učenci: Z odliko  je  dovršilo šolo 116,   prvi red je prejelo 460, ponavljati smejo izpit 120, drugi red je prejelo 77, tretji red 44,   zarad bolezni jih sme ponavljati izpit 11.
Učnine se je plačevalo v minulem letu za učence 15.440 gld., sprejemnih pristojbin 556 gld. 50 kr., učila pa 903 gld., ustanov pa so uživali vsi učenci skupaj 12.895 gld. 88 kr.
Za izpit zrelosti oglasilo se je letos 49 učencev, vlansko leto prestalo je ta izpit 34 učencev.
— Letno  poročilo c. kr. više realke v Ljubljani
Na tem zavodu podučevalo je vsega skupaj 18 učnih moči, izmed katerih pa je bil s 15. januarjem t. L po-čenši vodja dr. Mrhal bolan, dva sta suplenta, dva učitelja, razun vodje pa še 11 profesorjev. Učencev je bilo v vsih 7 razredih koncem leta 303, med njimi po veroizpovedanji 289 katolikov, 10 evang., 1 grški, 3 pa iz-raeliti.
Po narodnosti razvrstijo se učenci tako :
a)  Slovencev je 145.
b)  Nemcev 134.
c)  Lahov 16.
d)  Hrvatov 5.
e)  Čehov 3.
V prvem in drugem razredu podučevali so se učenci v vsakem razredu v dveh oddelkih ter je bilo v I. raz. vpisanih v enem oddelku 47, v drugim 55 učencev, v II. razredu pa 35 in 38 učencev. Glede napredka dovršilo je minulo šolsko leto: z odliko 16 učencev, s 1. redom 214, k ponavljavnemu izpitu je pripuščenih 38 učencev, drugi red prejelo je 24, tretji red 8 učencev, neizprašani ostali so 3.
Vlansko leto obiskavalo je ta zavod samo 254 učencev. Izpit zrelosti prestalo je vlansko leto 6 učencev, letos pa 7, namreč vsi učenci 7. razreda.
Učnine plačalo se je        .              6850 gld. — kr.
Sprejemnih pristojbin       .      .         268    „    80    n
Za učne pomočke      .      .      .      . HOO   w   —    „
Za knjigarno učencem     .      .         308    „    —    „
Skupaj   .      .       8526 gld. 80 kr. Ustanove   uživalo je 17 učencev v svoti 1244 gld. 10 kr.
—   Nakupovanje sena za vojno. Dne 22 julija 1889 dopoludne bode se vršila pri c. kr. vojaški oskrbo valnici v Ljubljani razprava o pismenih ponudbah zaradi nakupa 740 meterskih centov sena. Pojasnila daje tudi trgovska in obrtniška zbornica, natančni pogoji zvedo se vsak dan pri c. kr. vojaški oskrboval-nici, na željo pa se tudi pošiljajo po pošti proti plačilu 4 kr. za tiskano polo.
—  Obravnava v zagotovilo sena, slame za steljo in postelje, drv, premoga in šote, odnosno ljubljanskega coaksa za postaji Ljubljana in Toplice vršila se bode pri c. kr. vojaški oskrbovalnici v Ljubljani dne 19. julija t.l. Pri tej obravnavi sprejemajo se le pismene ponudbe.
—  Barvanje pirhov in jedil z anelinom prepovedano. C. kr. deželna vlada javila je trgovski in obrtniški zbornici, da je izjavilo visoko c. kr. minister -stvo notranjih stvari z razpisom od 24. aprila 1889, štev. 17821, da ni smeti uporabljati iz anilina ali iz sestavin katrana izdelovanih barv za barvanje jajc, ker je po ministerskem ukazu od 1. marca 1886, drž. zak. štev. 34, prepovedano uporabljati vse barve brez izjeme napravljene iz anilina ali pa iz sestavin degta za pripravljanje vsakovrstnih užitnih stvari.
-— Ustanova kočevca pa ne po kopitu Stampfl-novem. Dne 17. februvarja 1887. umrli trgovec Maks Wiederwohl, rodom Kočevec, je v svoji oporoki med drugimi volil tudi deželnemu muzeju kranjskemu znatno svoto 2000 gld. ter določil za jedno dijaško ustanovo 4000 gld. Pravico do te ustanove imajo na kranjskem rojeni gimnazijalci brez razločka narodnosti.
Deželni odbor bode v znak hvaležnosti sliko tega blagega moža razobesil v deželnem muzeji.
—   Ogersko-francoska zavarovalnica. V 30. dan junija t. 1. vršilo se je pod predsedništvom predsednika Nj. ekscelencije gospoda Štefana Bitto izredno generalno zborovanje Ogersko-francoske zavarovalne delniške družbe (Franco-Hongroise), imovina znaša po poročilu glavnega zborovanja dne 30. junija t. L: 2,000.000 gld. delniške glavnice, 933.400 gld. glavuiške rezerve, 299.395 gld. dolžnih rezerv, 3,332.795 in po prištetih 4,915.193 gld. obnašajočih rezerv za premije in škode se more družba ponašati s poroštvenim zakladom v svoti od 8,247.989 gld. katera podaje zavodu pravico, da se sme šteti med najtrdnejše družbe avstro-ogerskega cesarstva.
—  Deželno-zborske volitve na Kranjskem doguane so z volitvijo velikega posestva, katera se je vršila tiue 12. t. m. Narodni volilci niso se vdeležili volitve. Nasprotna   stranka   izvolila  je na  mesto   Zois-a, Mauer-a,
232
Guttmannsthal-a in Deschmanna, gg.: Leo Auersperg, baron Wurzbach, baron Rechbach in pa dr. Schaffer, ki je namenjen za deželno odborništvo. — Kakor se nam poroča iz zanesljivega vira, zagotovil je baron Apfaltreren že na dan smrti Deschmann-ove dr. Schaffer-ju, da umrlemu postane on naslednik in gg. ustavoverni posestniki dali so tej pogodbi pri volitvi svoj blagoslov.