TEDFIIK Zfl SLOVEnSKO KOROŠKO
Posamezni izvod 30 groinv, mesečna naročnina 1 Šiling
■IllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllliJS
IZ VSEBINE:
ZASLIŠEVANJE VOJNEGA ZLOČINCA RUPNIKA PO NAŠI ZEMLJI MIHEJ HABIH KORUZA ZORI... OČKA OREL TOVARIŠICA MILENKA
LETNIK L
DUNAJ, V PETEK 13. IX. 1946
ŠTEV. 14
Z BORBO SMO SI PRIBORILI PRAVICO, DA 0 SVOJI OSODI ODLOČAMO SAMI
Po dejanjih jih poznamo
Veliki požar druge svetovne vojne je za vse človeštvo resen opomin. Na grmadi, kjer je bilo sežgano dostojan* stvo človeka, opljuvana njegova svoboda in zatrta njegova misel, se je zgrudila v smrtnih krčih zapadna ci* vilizacija. Fašizem je slavil začasno zmago nad sprto, trhlo in premagano Evropo. Ta zmaga kljub ogromni vo* jaški sili, ki jo je fašizem zbral, da bi odstavil z dnevnega reda sveta vpra* sanje svobode, ni bjla priborjena s prevelikimi žrtvami. Zakaj, to je da* nes slehernemu jasno. Med narodi so se našli izdajalci. Zato je imel faši* zem lahko delo. Zavladal je nad vso Evropo in se pripravljal na zadnji, zmagoviti pohod. Med vsakim naro* dom pa je našel pomagače, ki so nje* gove osvajalne pohode ščitili, podpi* rali in zagovarjali. To so bili kvizlin* gi vseh barv in vrst, ki pa jih lahko postavimo v isto vrsto zaradi ene sa* me skupne, temeljne lastnosti: izdali so svoj narod ter si hoteli z njegovo krvjo kupiti osebno udobje.
Fašizem pa je napravil račun brez krčmarja. Precenjeval je svojo moč in podcenjeval strahovito udarno silo poteptanih, toda k življenju stremečih narodov. Ker je menil, da mu ne bo treba plačevati računov za prelito kri, je barbarsko divjal in iztrebljal prcbi* valstvo v zasedenih deželah. Tudi pri tem so mu vneto pomagali izdajalci. S svojim gospodarjem so se pogrezali globlje in globlje v zločine. Ko pa so se narodi dvignili in so osvobodilne armade tolkle fašizem na vseh boji* ščih ter strgale z njegovih pušk in to* pov varljive zmagoslavne vence, so se fašistični osvajalci umaknili v svojo porušeno deželo. Z njimi pa so odšli še izdajalci, ki so se spremenili v »be« gunce« in »emigrante«.
Pod tem imenom jih tudi poznamo. Žal jih ne poznamo samo po njihovih imenih, temveč tudi po njihovih deja* njih. Sodne razprave po vsem svetu razkrivajo njihovo izdajalsko delo. Pri nas v Avstriji in v Italiji je to vpra* šanje še posebno važno. V Avstriji in Italiji se namreč zbira danes vse, kar so zdravi narodi zavrgli: ljudje, ki imajo obteženo vest in se nočejo vr* niti v domovino, ker se bojijo sodbe svojega ljudstva. Ni treba še posebej poudarjati, da je to vprašanje eno ti* stih, ki jih je treba nemudoma rešiti zato, da bi bilo uničeno leglo spletk, ki grozijo, da bodo — če jim tega svo* bodoljubne sile ne preprečijo — prive* dle utrujeni svet na prag nove vojne.
Ne smemo pozabiti, da so vsi be* gunci v bistvu — izdajalci, torej ljud* je, ki so zmožni najgrših dejanj. Da* siravno jih še daleč ne mečemo v en koš, ker vemo natančno, koliko jih je, brez kake krivde, zapeljala nacistična propaganda, ali so postali na kakšen drug način slepo orodje narodu odtu* jenih »voditeljev« — nforamo biti ven* darle pozorni na slehernega, ki ga vi* dimo. Položaj, ki so vanj po lastni ali tuji krivdi zabredli, jih sili, da se pri* znavajo k skupnosti, ki je v svojem bistvu nazadnjaška in protiljudska. Ta skupnost pomeni v Avstriji in Ita* liji resno mednarodno vprašanje, saj so ti begunci igračka v rokah nazad* njaških sil, prav tistih sil, ki so spro* žile zadnjo svetovno vojno in si pri* zadevajo, da bi pod najrazličnejšimi plašči zavedli človeštvo v še večjo, še bolj krvavo katastrofo.
Res je, da je zapeljancev več kot
V nedeljo 8. septembra popoldne je bilo na prostem v St. Jakobu v Rožu zelo ^uspelo zborovanje Osvobodilne fronte. Predsednik Okrajnega odbora Osvobodilne fronte Beljak tovariš Jakob Reichmann je otvoril zborova* nje. Narodne in partizanske pesmi je pel dekliški pevski zbor z Brnce in me* šani mladinski zbor iz Št. Jakoba. Go* voril je član POOF in tajnik Prosvet* ne zveze tov. dr. Mirt Z w i 11 e r, ki je med drugim posebej poudaril:
»Reakcija in naši nasprotniki razšir* jajo vesti, da bi bilo dobro, če bi se koroški Slovenci zadovoljili z avtono* mijo. Poznamo te vesti. Prihajajo od onih, ki bi radi razbili enotnost koro* ških Slovencev, prihajajo iz vrst tistih, ki bi radi za vsako ceno uničili vsena* rodno gibanje koroških Slovencev — Osvobodilno fronto. Razširjanje in propagiranje takih vesti ravno v času, ko se koroški Slovenci bolj enotni ka* kor kdaj koli borijo za svoje najosnov* nejše pravice, za katere so v letih stra* hotnega fašizma doprinesli toliko žr* tev, pač ne more biti drugega kakor zahrbten napad, ki ga vodijo najbolj protiljudske in protidemokratične sile.
»Politika »zlate sredine«, to je po* litika, ki hoče dati vsem prav, je po* litika, ki nas pelje v smrt. Ta politika se je razkrinkala prav v teh dneh na procesu v Ljubljani. Ali vodimo ljud* sko politiko in se borimo za koristi ljudstva ali pa smo proti osnovnim pravicam, ki so si jih koroški Slovenci že priborili. Druge poti ni. Politika »zlate sredine« vodi na pot izdajstva. Proces v Ljubljani je dokazal, da se tisti, ki se sprijaznijo z usodo, sprijaz* nijo z zatiranjem naroda in hodijo na ta način z roko v roki z ljudskimi so* vražniki, bodisi z odkritimi ali prikri« timi.
Koroški Slovenci imamo za seboj svetlo tradicijo. Tradicijo odločne in žrtev polhe borbe za svoje pravice. V okviru borbe jugoslovanskih naro* dov in skupno z velikimi zavezniki smo hodili svetlo pot k zmagi. Tega nam ne more nihče oporekati. Naj se protiljudske sile še tako zaletavajo v nas, mi se svojih pravic zavedamo. Za priznanje teh pravic se bomo tudi v bodoče borili. Ne po poti oportuniz*
ma in cincanja, po poti borbe za svoje pravice moramo hoditi.
Oni, ki so se borili z orožjem v roki, • uživajo tudi danes naše popolno za* upanje. Ti borci so jedro našega vsenarodnega gibanja.«
Tov. Z\vitter je nato razkrinkal raz* mere v deželni vladi in ostro obsodil tiste, ki še danes vodijo nacistično po* litiko, ščitijo nacistične elemente in se ne zmenijo za določila o denacifika* ciji.
»Dokler ne bodo sprejeli zaslužene kazni vsi tisti, ki so bili zvesti sluge Hitlerja in dokler ne bo izvedeno či* ščenje nacistov, ne more biti v deželi miru ih ne more iti demokratski raz* voj svojo pot.«
Tov. Zwitter se je še dotaknil slu* čaja Maicr-Kaibitsch in izjavil v ijne* nu koroških Slovencev, »da bo samo smrtna obsodba tega proslulega zlo* činca dokazala, da imajo avstrijske oblasti resen namen kaznovati vojne zločince«.
Nato se je oglasil k besedi tovariš Franc P r i m o ž i č in med drugim od* ločno poudaril, da smo si z borbo priborili pravice, da o svoji usodi sami odločamo in da prepovedujemo vsake* mu drugemu, da bi odločal o naši uso*
Bolgarsko ljudstvo se je zadnjo ne* deljo skoraj brez izjeme jn z velikim navdušenjem udeležilo glasovanja. Zgodaj popoldne so mnoge vasi že stoodstotno volile.
Ministrski predsednik Kimon Geor-gijev je izjavil: »Bolgarsko ljudstvo je doživelo takoj v začetku svoje narod* ne osvoboditve žalostno usodo, da je moralo trpeti monarhistično vladavi* no, ki je izdala ideal velikih prerokov bolgarskega prerojenja. Veličina 9. septembra je v tem, da je bolgarsko ljudstvo ravno pred dvema letoma raztrgalo verige suženjstva. Dejstvo, da se nobena politična struja ne upa zagovarjati monarhije, ki jo je ljud* stvo obsodilo, je najboljši dokaz, kako nadvse ljudsko je zgodovinsko de* lo Otačestvenega fronta.«
Tuji opazovalci podčrtavajo pred* vsem popolno svobodo, ki je vladala
di. Orisal je tudi junaško borbo koro* ških Slovencev.
Okoli 450 zborovalcev je burno in z navdušenjem spremljalo izvajanja obeh govornikov. Med zborovanjem so navzoči odločno zahtevali, da se iz njihove srede odstrani zloglasni nemški šovinist, nasprotnik koroških Slo* vencev, med domačini prosluli Pippan iz Št. Jakoba. Na spontano zahtevo zborovalcev se je ta javno osramočen odstranil. Prav tako je z zborovanja odšel komandir orožniške postaje v Št. Jakobu Bader, znani zatiralec koro* ških Slovencev in antifašistov, ki se je zbal, da bi ga ljudstvo javno ne raz* krinkalo kot prej Pippana.
Soglasno so bile na predlog predsednika Okrajnega odbora tov. Reich* manna sprejete resolucije:
1.	Zahteva, da se na smrt obsodi vojni zločinec Maier*Kaibitsch.
2.	Da se odstrani iz Št. Jakoba na* cist in zatiralec koroških Slovencev komandir orožniške postaje Bader.
Resolucija mladine je odločno zahtevala, da se izpustijo iz zaporov are* tirani mladinci Žitnik Franc, Omota Tevže in Čuden Stanko. Prav tako naj se izpusti zavedni protifašist Joško Gabrijel, ki so ga zaprli brez vzroka.
pri volitvah. Tako je podal francoski opazovalec Benoit Frachon sledečo iz* javo: »Za bolgarsko ljudstvo bo republika jamstvo njegove svobode in ne njena krinka kakor v nekaterih deže* lah.« Dopisnik angleške agenture pa piše: »Nad vsem, kar sem videl pri glasovanju, sem navdušen, predvsem nad mirom in gotovostjo bolgarskega ljudstva. Odkrito navdušenje prihaja iz globine srca. Pri obisku mnogih vo* lišč sem ugotovil, da je glasovanje v pravem pomenu besede resnično svo* bodno.«
Uradno bodo proglasili republiko najbrž v nedeljo 15. t. m. Kakor pišejo listi, bo znani borec za ljudske pravice Dimitrof izvoljen za prvega predsednika republike. Kraljevska družina, ki je smela obdržati vse svoje zasebno imetje, se bo po dosedanjih vesteh preselila v Egipt.
zločincev in res je tudi, da bi se mno* gi, ki se čutijo nedolžne, radi vrnili v domovino. Kje je vzrok, da se ti za* peljanci ne vrnejo? Iskati ga moramo v neprekinjenem, povečanem in po* spešenem izdajalskem delu vodilnih »beguncev«, ki so brez izjeme zločinci in izdajalci, dasi bi po njihovih izjavah nepoučeni sodili, da so morda »le nedolžni«. Saj se zagovarjajo, da so odšli v tujino samo zaradi političnega nasprotstva do sedanje ljudske obla* sti. Dejansko pa so odšli iz dežele kot izdajalci, ki bo bili prej proti osvobo* dilnemu gibanju in so še tudi danes po končani vojni; pripravljeni pa so zve* zati se s katerim koli sovražnikom, sa* mo da bi mogli še naprej izkoriščati svoje ljudstvo in priti spet na oblast.
Ti vodilni, ali z drugimi besedami, najbolj obremenjeni »begunci«, nada* ljujejo s svojim izdajalskim delom.
Ker jih ljudstvo pozna po njihovih de* janjih, delajo prikrito in potuhnjeno. Vodijo protiljudsko politiko, poslužujejo se laži, hinavščine, obrekovanj in podtikanj ter vpijejo »primite tatu!«, da bi skrili svoje umazane roke ter da bi lahko še naprej sejali seme razdora in nesloge. Poizkušajo se udejstvovati na razne načine na področju kulturno prosvetnega dela in se kažejo kot ne* srečne žrtve nerazumevanja in morda celo osebnega sovraštva. Hinavsko in potuhnjeno prihajajo k ljudem, sku* šajo si pridobiti njihovo zaupanje, po* tihem pa brusijo bodalo, ki bi z njim, brž ko bi se jim ponudila priložnost, zamahnili proti ljudstvu in njegovi enotnosti; saj dobro vedo, da je enotnost ljudstva bila, je in bo njihov naj* večji sovražnik.
Nekoč so imeli za pokrovitelje faši* ste in naciste, danes imajo nazadnjake
po vsem svetu: nekoč so ubijali, ova* jali in izdajali, danes pa s podporo mednarodne reakcije skušajo porušiti enotnost ljudstva in kaliti s tolikerimi žrtvami pridobljeni mir. Nekoč so ščuvali politične stranke drugo proti drugi, danes pa ščuvajo svoje prijate* lje, da »intervenirajo« v njihovi lastni domovini: vse pa zato, ker bi radi vla* dali in izkoriščali svoje ljudstvo še naprej.
Po njihovih dejanjih jih pozna ves svobodoljubni svet. Spletke in načrti, ki jih kujejo v svojih zaslepljenih in pokvarjenih glavah, so seveda dobro* došlo orožje za vse sovražnike demo* kracije in svobode. Vsi njihovi načrti pa bodo zadeli ob neporušno skalo enotnosti ljudstva, ki s takšnimi »be* gunci« ne bo razpravljalo nikjer več razen pred sodiščem, kjer jim bo po* kazalo svojo dolgo obtožnico.
Bolgarsko ljudstvo za republiko
w ..
GOSPODARSKI RAZ v OJ TRSTA
samo v Jugoslaviji
IMB
V	preteklem tednu so zelo živahno razpravljali o vprašanju Julijske kra* jine in Trsta na mirovni konferenci. V imenu češkoslovaške delegacije je poudaril zunanji minister M a s a r y k, da je Češkoslovaška močno zaintere* sirana na povoljni rešitvi tega vpraša* n ja, ker rabi varen in ugoden izhod na Jadransko morje. Trst je postal cve* toča luka samo po prizadevanju jugo* slovanskih narodov. Jugoslovansko stališče do vprašanja Trsta in jugo* slovansko*italijanske meje je prežeto z voljo do miru, zato češkoslovaška delegacija odločno podpira jugoslo* vanske predloge o razmejitvi.
V	imenu beloruske delegacije je go* voril njen vodja K.i s e 1 j e v. Beloru* ruska delegacija predlaga razmejitev med Italijo in Jugoslavijo po narodnostnem načelu in je mnenja, da fran* coski strokovnjaki tega načela niso upoštevali. Kiseljev je dobro uteme* ljil beloruske predloge in izjavil, da bi morala Jugoslavija dobiti tudi del Beneške Slovenije, kjer je bilo po italijanskem ljudskem štetju iz leta 1921 med 15,000 prebivalci samo 400 Itali* janov. Dalje je predlagala beloruska delegacija, da Jugoslavija dobi Gorico in nekaj vasi zapadno in južno odtod. Francoska črta predvideva nekakšen koridor, 4 do 8 km širok in kakih 25 km dolg, v katerem prebiva po avstrij* skem ljudskem štetju iz leta 1910 9.667 Slovencev in 704 Italijani. Kaj pa je politični pomen tega »koridorja«? Nič drugega kot to, da bi slovenskemu na* rodu zaprli pot do morja in odrezali železniške proge od Jugoslavije. Tak nenormalen položaj nikakor ne more služiti utrditvi miru in varnosti na tem ozemlju. Trst se more gospodarsko razvijati samo, če je povezan z Jugoslavijo. H koncu je pripomnil Kise*
1 jev, da bi bilo edino pravično, ee bi bil Trst z okolico priključen Jugosla* viji.
V	nadaljnji razpravi o tem vpraša* nju je *sp_regQ.vpril tudi zastopnik sovjetske* “dfefe£&d(jer ‘V Fšrrtf S'k t'"hr -v daljšem govoru osvetlil ta problem z vseh strani. Govoril je o imperialistič* nih težnjah Italije, ki so odsevale iz govora italijanskga predstavnika Bo* n o m i j a in je pokazala na zgodovin* ske potvorbe, ki jih je zagrešil ta poznani tolmač želja italijanskih napa« dalcev, O Trstu je omenil, kako je or* ganično povezan z Julijsko krajino in kako vsa njegova zgodovina govori o tem, da mesto diha slovanski zrak. Vi* sinski je h koncu omenil besede vod je sovjetske delegacije Molotova, da ima Trst za Jugoslavijo splošno državni pomen in da bi ločitev Trsta od Julijske krajine pomenila, da bi Jugo* slavi j a izgubila edino veliko pristani* šče. Sovjetska delegacija je zato mne* n ja, da bi priključitev Trsta k Jugoslaviji zagotovila ugoden razvoj luke.
V	nadaljevanju debate o Trstu in Julijski krajini je spregovoril tudi predstavnik poljske delegacije. Pri* merjal je usodo Prsta z usodo Gdan* ska in ugotovil, da je bil Gdansk v vojni trdnjava fašizma. Zato bo treba poskrbeti, da ne bo Trst postal leglo fašizma. Predstavnik Poljske se je pri* družil predlogu Bele Rusije, po katerem naj bi se avtonomno tržaško ozemlje omejilo samo na mesto in naj* bližjo okolico.
Na ponedeljkovi seji italijanskega odbora za politična in obmejna vpra* Sanja je govoril tudi predstavnik Ukrajine Petrovski in poudaril, da bi bila priključitev Julijske kraji* ne s Trstom k Jugoslaviji najbolj pravična rešitev.
V	nadaljevanju debate je ponovno pojasnil jugoslovansko stališče vodja jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj in med drugim dejal:
»Jugoslovanski narodi se niso spri* jaznili z Italijanskim in nemškim jar* mom niti v času, ko so bili fašistični osvajalci na višku svoje moči. Oni se ne bodo sprijaznili s tem niti sedaj, ko jim skušajo naložiti to breme zagovor* niki premaganega napadalca. Jugoslo-vansko ljudstvo zahteva samo svojo zemljo, ki so mu jo oropali tuji osva* jalci in ki jo je v zadnji vojni s svo« jimi lastnimi močmi osvobodilo.«
Na izvajanja angleškega predstavni* ka M a c N e i 1 s a je Kardelj odgovoril: »V govoru britanskega delegata so namigavanja, ki bi naj jih mi, Jugoslo* vani, tolmačili kot svarilo sledeče vse* bine: Če vi, Jugoslovani, ne boste spre* jeli tega, kar vam predlagamo, potem se vam zna pripetiti še ka j hujšega. Če tega mesta nisem pravilno razumel, potem naj mi Mac Neils oprosti. Če pa sem ga razumel pravilno, potem moram ugotoviti, da Jugoslovanom taka govorica ni nepoznana.«
Nato je Kardelj citiral pismo od 4. novembra 1920, ki ga je tedanji itali* janski poslanik v Londonu pisal svo* jemu zunanjemu ministru in iz kote* rega je razvidno, kakb so Angleži podpirali Italijo v njenih imperialističnih težnjah proti Jugoslaviji. V nadaljeva* nju svojih izvajanj izraža Kardelj upa* nje, da Jugoslavija ne bo postavljena pred dovršena dejstva, temveč da bo dosežena sporazumna rešitev, če bi ta možnost ne obstojala, potem bi ne mo* gel razumeti, čemu so jugoslovansko delegacijo sploh vabili na konferenco. Kardelj je ponovno prepričevalno utemeljil jugoslovansko stališče do itali* jansko*jugoslovanske meje in dokazal, da je Gorica pretežno slovensko me> sto, medtem ko so predmestja in okolica sploh čisto slovenska. Na koncu je svoja izvajanja strnil v sledeči sklep:
»1. Jugoslovanska delegacija kar naj* bolj odločno zavrača predloge južno* afriške in brazilske delegacije.
2.	Jugoslovanska delegacija ne more sprejeti predloga Sveta zunanjih mi* nistrov niti v pogledu razmejitve med Jugoslavijo in Italijo in prav tako ne v pogledu razmejitve med Jugoslavijo in avtonomnim ozemljem Trsta.
3.	Da bi se dosegel sporazum, je Ju* goslavija pripravljena priznati medna* rodni statut o avtonomiji Trsta, ven* dar z dodatkom, da se avtonomno ozemlje omeji samo na mesto in najbližjo okolico in da se primerno zava* ruje gospodarska zveza Trsta z Jugo* slavijo in z drugimi deželami, ki bi jim služila mednarodna luka.
Iz vseh teh razlogov izjavljam v imenu jugoslovanske delegacije, da Jugoslavija ne bo sprejela nobenih sklepov in pe bo podpisala miru z Italijo, če ne bodo sporazumno z Jugo* slavijo popravljene krivice, ki jih dela jugoslovanskim narodom francoski predlog razmejitve. Isto velja tudi za statut Trsta.«
Po zadnjih poročilih je mogoče skic* pati, da bo glavna skupščina Združenih narodov preložena na 23. oktober. Molgtov je v svoji brzojavki general* nemu sekretarju Organizacije združe* nih narodov izrazil upanje, da bo dotlej sedanja mirovna konferenca kon* čana.
ANGLIJA ZAHTEVA OD ITALIJE 11 MILIJARD DOLARJEV VOJNE ODŠKODNINE
Posebni dopisnik »Pravde« Boris lsakov poroča iz Pariza: Pri pretresa* nju vprašanja italijanskih reparacij so neke zahteve po odškodnini vzbudile med udeleženci konference precejšnje začudenje. Isti zagovorniki Italije, ki so na vse mogoče načine skušali do* kazati, da je ruska zahteva v višini 100 milijonov dolarjev za italijansko go* Bpodarstvo neznosna, hlastno stegujejo sedaj svoje roke po italijanskih re* paracijah.
Vojna odškodnina, ki jo zahteva britanska delegacija od Italije, znaša 2 milijardi 880 milijonov funtov šter* lingov ali nad 11 milijard dolarjev, to je 110 krat toliko, kolikor zahteva Sov* jetska zveza.
Pri tem je treba omeniti, da znaša resnična škoda, ki jo je prizadejala Italija z vojno britanski posesti, po ugotovitvah britanske vlade same le 30 milijonov funtov šterlingov. 29 mi* lijonov znaša škoda na Malti. Pa tudi manjše države v svojih zahtevah niso malenkostne. Tako zahteva na primer neznatna Kostarika 141,895.000 dolar* jev od Italije, kar je skoro polovica več kakor Rusija.
J UGOSLAVIJ E
Predsednik vlade LRS je govoril v Trbovljah
V	nedeljo 1. septembra je obiskal predsednik vlade Ljudske republike Slovenije Trbovlje, kjer se je udeležil skupščine Okrajnega ljudskega odbo* ra. Pred Rudarskim domom je bilo pred otvoritvijo skupščine zborova* nje, na katerem je govoril predsednik vlade Miha Marinko o gospodarskem in političnem položaju in o napredku v Jugoslaviji.
V	svojem govoru je najprej pouda* ril razmerje širokih množic delavstva do neposrednega upravljanja države in ugotovil, da danes dela ogromna večina delavstva z zavestjo, da gredo plodovi njegovega dela v korist skupnosti. Danes ni tako kot nekdaj, ko so se poslanci zanimali le za svoj okraj. Ljudska oblast je nedeljiva in ko ustvarjamo za skupnost, skrbimo s tem tudi za krajevne potrebe. Pri de* lu smo morali premagovati velike te* žave, toda kljub temu smo dosegli ve* like uspehe, ki z njimi tolčemo vse naše skrite in odkrite sovražnike. To plodovito delo čuti vsak državljan na* še ljudske države na lastni koži.'
Resnica je, da je Jugoslavija danes urejena država s svojimi osnovninii zakoni, da ji ne preti nikaka kriza in brezposelnost, da se gospodarstvo ne* vetjetno hitro ustaljuje In da je dinar ena najbolj trdnih valut v Evropi. V Jugoslaviji se gradi s 6ijnim poletom. Gmotni položaj delovnega človeka se vsak dan boljša. Jugoslavija je prema* gala najhujše pomanjkanje. Že v prvem letu je bil lahko vpeljan štiri* najstdnevni plačani dopust. Urejena so temeljna vprašanja za življenje de* lavcev, upokojencev, njihovih družin, invalidov in v osvobodilni borbi pad* lih borcev. Povsod je uveljavljeno načelo, da vsak živi od dela svojih rok in da je vsak nagrajen po svojih za* slugah. Resnica je, da se vsak dan manjšajo možnosti izkoriščanja člo* veka po človeku. Izvedena je bila tudi agrarna reforma, ki je dala zemljo de* set tisočim zemlje lačnim kmetom. Po zaslugi delovnega poleta jugoslovanskih delavcev v rudnikih, tovarnah m delavnicah se lahko vsak dan znižu* jejo cene industrijskih izdelkov, se manjša razlika med cenami industrij* skih in kmetijskih pridelkov. Urejajo se davčne obveznosti v korist malega
kmeta in malega obrtnika. Jugoslavija ustvarja široko gospodarsko skup* nost delovnih ljudi, pogoje svoje go* spodarske neodvisnosti od grabcžlji* vega inozemstva. S temi dejstvi lahko naša ljudska oblast in njeni predstavniki vsak trenutek ponosno stopijo pred svoje volilce brez bojazni, kakš* na bo sodba ljudstva.
Predsednik vlade je poudaril, da je bila stara Jugoslavija prav za prav le kolonija, toliko je bilo tujega kupita* la v njenem gospodarstvu. Ogromni dobički, izžeti iz Jugoslavije, iz znoja njenih delavcev, so šli v tujino. Nova država pa ni več voljna garati za ino* zemstvo in mu ustvarjati dobičke. Zato ima Jugoslavija tudi nasprotnike in sovražnike. Imperialistična reakcija se ne more zlepa odreči svojim izgubljenim položajem in poizkuša, da bi z zvijačo dobila možnost novega vrne* šavanja na Balkanu. Inozemski reak* ciji je nova Jugoslavija trn v peti. ker uživa največji ugled pri delovnih mno žicah in svobodoljubnih narodih svo* ta. To se kaže tudi na mirovni konfe« renči, kjer jugoslovanska delegacija ne brani le odlično interesov svoje drža* ve, ampak tudi sijajno razkrinkuje namere svetovne reakcije.
Ko je omenil predsednik vlade tiste, ki so odrinjeni od korit, je ugotovil, da se poslužujejo vseh sredstev, celo verskih čustev jugoslovanskega liud* stva, da bi si ustvarili možnost povrat* ka na staro. Pri tem pa pozabljajo, da so se narodi Jugoslavije že stopili v enotno politično vseljudsko tvorbo — Ljudsko fronto. Prvi pogoj za čuvanje vseh pridobitev in za zdrav napredek pa je neizprosen boj proti vsem odkrl* tim in prikritim sovražnikom, vsem zavestnim in podzavestnim razbijačem ljudske enotnosti. Zanemarjanje politične budnosti je velika nevarnost. Budnost je posebno važna danes, ko so sovražniki Jugoslavijo že prišli do prčpričattjar dfi so pfazne sanje priča* kovati nekaj tretjega.
Predsednik vlade je končal:
»Smo na pravi poti zdravega na* predka. Naše pridobitve, naši zavez* nikj z bratsko in nesebično Sovjetsko zvezo na čelu so nam porok, da lahko smelo gledamo v bodočnost.«
6. SEPTEMBER — OBLETNICA BAZOVIŠKIH ŽRTEV
... . i e *	-.	.	,	,	i -	• itfTi j i» >(
-Italijanski imperialisti so slovensko primorsko ljudstvo hoteli uničiti m nasilno iztrebiti. Primorci so spoznali, da sc lahko osvobodijo samo z odločnim bojem proti barbarskemu fašiz* mu. Zavedni, zvesti sinovi zatiranega naroda so pričeli organizirati protifa* šistično borbo, ki so se v njej takoj spočetka povezali tudi z italijanskimi protifašisti. V tej borbi so padle tudi prve žrtve: Fašistični rablji so obso* dili na smrt Ferda Bidovca. Vekoslava Valenčiča, Franja Marušiča in Zvo* nimirja Miloša ter jih zgodaj zjutraj 6. septembra 1930 ustrelili na Bazovici.
Spomin na Bidovca in tovariše je postal simbol trpljenja primorskega ljudstva in njegove odločne borbe pro* ti fašizmu. Misel na bazoviške junake je primorsko ljudstvo vodilo v borbo na strani protihitlerjevske zveze. Svo* jih žrtev pa se primorsko ljudstvo ni nikdar ustrašilo, ker jih je dalo za svobodo in za priključitev k Jugoslaviji. V teh dneh junaško ljudstvo Julijske krajine z vso upravičenostjo zahteva, naj mirovna konferenca uresniči sen bazoviških žrtev, sen, ki je volja in zahteva vsega ljudstva, da se Julijski krajini in Trstu prizna svoboda in omogoči priključitev k FLR Jugosla* viji.
Na obletnico usmrtitve bazoviških junakov se je zbralo pri spomeniku žr* tev na Bazovici nad tri tisoč 1 jud«. Po uvodnih slovesnostih je v imenu PNOO za Slovensko Primorje govoril zastopnik tega odbora, nato pa so predstavniki iz vseh krajev Julijske krajine položili venco pred spomenik. Že na predvečer so bile po vsej Julij* ski krajini spominske proslave. Na teh
proslavah so se govorniki spominjali tudi septembrske vstaje primorskega ljudstva. . ..
OBSODBA NAD RUPNIKOM
IN SOKRIVCI IZVRŠENA
•
Ker je Vrhovno sodišče Jugoslovanske armade v celoti potrdilo sodbo vojaškega sodišča IV. armade glede Rupnika Leona in ostalih in ker je Prezidij Ljudske skupščine FLRJ od* bil prošnji za pomilostitev obsojenih Rosenerja Emina in Rupnika Leona, je bila 4. septembra 1946 izvršena smrtna kazen z obešenjem Rosenerja Emina in Hacina Lovra in smrtna ka« zen z ustrelitvijo obsojenega Rupnika Leona.
ODKUP ŽITA DOBRO NAPREDUJE
Ko so bile določene cene za žito, se je v vsej Sloveniji pričel odkup pre* sežkov. V ravninskih predelih Prekmurja, kjer so največja slovenska žit* na polja, se odkupuje z velikim uspe* hom. V kratkem času so zbiralnice v Prekmurju prevzele 2.065 metrskih stotov žita. Kmetje z zadovoljstvom prejemajo nakaznice, ki jih takoj upo* rabijo za plačilo pri zadrugah ali jih vnovčijo pri pošti. Prav tako se veselijo blagovnih nakaznic za nakup in* dustrijskega blaga. S tem je omogočen prekmurskemu ljudstvu zlasti nakup železnine in drugih predmetov, ki jih kmetje potrebujejo.
CESTO PODSMREKA—VRHNIKA ŽE BETONIRAJO
Dne 5. septembra so na cesti Ljub* ljana—Trst pričeli betonirati srednji del. Širina betonskega dela ceste znaša 6 m. Računajo, da bodo lahko na dan položili 1.150 m dolžino. Na levi strani ceste bo 3 m široka cesta za ko* lesarje.
Zasliševanje vojnega zločinca m narodnega izdajalca Leona Rupnika
Odkrito izdajalsko sodelovanje Leona Rupnika z okupatorjem je bilo v tesni zvezi s prikritim izdajalskim delovanjem vodilne
protiljudske klike s škofom Rožmanom na čelu
Obtoženi Leon Rupnik v celoii priznal svojo krivdo in izdajstvo nad slovenskim narodom
Ljubljana, 22. avgusta.
Po kratkem odmoru, ki je sledil pr* vemu delu zasliševanja, sc je razprava nadaljevala. Obtoženi Rupnik je ob* širno pripovedoval o stanju, ki je vladalo v Ljubljani ob italijanski kapitu* laciji. Zbal se je, da bi Narodnoosvo* bodilna vojska osvobodila Ljubljano. Generala Gambaro je v kratki sporne* niči naprosil, da bi smel organizirati meščansko gardo, še istega dne so Rupnika že obiskali Nemci. Popoldne je že imel sestanek v štabu Gambare in Rosenerja, ki je prišel z Bleda v Ljubljano. Rupnik je imel daljši raz* govor z Gambaro in Rosencrjem in ji* ma zagotovil, da bo pomiril Ljubljano in pokrajino.
Predsednik: Kdo vas je postavil za sela Ljubljanske pokrajine?
Rupnik: Vrhovni komisar za Jadran* sko Primorje dr. Rainer.
Predsednik: Ali ste imeli z njim raz* govor o tem?
Rupnik: Ne, prvi razgovor je bil okoli 15. septembra, ko mi je ponu* dil to mesto.
Predsednik: Kje ste bili slovesno umeščeni?
Rupnik: V Ljubljani, v mali dvora* ni pokrajinske uprave 22. septembra popoldne.
Predsednik: Kdo je bil navzoč?
Rupnik: Tam je bil razen teh, ki so navedeni v obtožnici, še škof Rožman.
Nadalje je Rupnik našteval imena raznih oseb, ki so bile navzoče ob nje* govem umeščanju za šefa Pokrajinske uprave.
Rupnik: Kot šefu Pokrajinske upra* ve mi je pripadala policija in vsa ad* ministrativna in tehnična uprava. Za nemškega svetovalca mi je bil sprva postavljen dr. Dovjak, kasneje pa si je to mesto prisvojil Rosener.
Predsednik: Ali je spadala tudi po* lici ja v sestav pokrajinske uprave?
Rupnik navaja, da je bila uprava po* licijc stvarno v administrativnem se* stavu pokrajinske uprave, vse pa je bilo popolnoma pod nemškim vod* stvom in kontrolo.
Predsednik: Kdo je nastavljal oseb* je policije?
Rupnik: Jaz sem podpisoval na Ha* činov predlog.
Predsednik: In kdo je postavil ob* toženega Hacina?
Rupnik: Jaz sem ga postavil.
Predsednik: Kako je bila policija vezana na nemško policijo in Gestapo.
Rupnik: Slovenska policija^ je bila podrejena Rbsenerju in SD. Ta je po* stavil svojega komisarja Duscho v di* rekcijo policije, kjer je sedel v politič* nem oddelku, tam delal in vodil.
Predsednik podpolkovnik Lah: Od kod je Hacin dobival kader za svojo
policijo?	.
Rupnik: Kolikor sem jaz videl, so bili po večini v politični policiji stari policaji, stari politični agenti in ljudje iz reakcionarnega tabora, prvenstveno »Stražarji«.
Podpolkovnik Lah: Kdo je priporo* čal Hacinu ljudi za policijo?
Rupnik: Kakor ostali upravni aparat, je dirigirala policijo neka tajna direkcija.
Podpolkovnik Lah: Pri zasliševanju ste rekli povsem konkretno: Za agen* te politične policije je jemal Hacin največ kadra na priporočila odbora vaških straž in pozneje »Narodnega odbora«, ki je imel takrat stalno seje pri škofu Rožmanu.
Rupnik: Saj to je ta odbor, saj sem sedaj tudi rekel, da je ta tajna direk* cija nameščala ljudi.
Rupnikova udeležba pri zaprisegi domobranstva za Hitlerjevo Nemčijo
Nadalje je Rupnik izjavil, da je tu* di pri domobranskem štabu predlagal vse ljudi ta »Narodni odbor« in zavzel vsa mesta. V nadaljevanju zaslišanja je priznal, da je organiziral domobran*
stvo na pobudo dr. Rainerja, štab do* mobranstva pa je sestavil Krcnner. »Krennerja je postavil Rosener na moj predlog,« je priznal obtoženec. O ustanovitvi domobranstva je razprav* ljal Rosener z Rupnikom, njegovim si* nom Vukom, s podpolkovnikom Ko* kaljem, Krcnnerjcm, Vizjakom in Pe* teriinom na posebnem sestanku.
Predsednik: Obtoženi ste, da ste sodelovali pri prisegah slovenskega do* mobranstva. Ali je to točno?
Rupnik: Da.
Predsednik: Prva prisega je bila 20. aprila 1944, druga pa 30. januarja 1945. Ali ste vedeli za vsebino besedila pri* šege?
Rupnik: Vsebino sem poznal.
Predsednik: Ali ste tu kaj sodelovali?
Rupnik: Meni je poslal Rosener besedilo prisege in tam sem dodal »in zaveznike«.
Predsednik: Ali ste spremenili bese* dilo?
Obtoženec: Ne, samo dodal sem »in zaveznike«.
Predsednik: Dobro, dobro, kako se je glasilo tisto besedilo?
Obtoženec: Se ne spominjam, men* da borba proti partizanom in njih za* veznikom.
Predsednik: Koga ste mislili?
Rupnik: Anglo*američanc.
Predsednik: Kdo je financiral do* mobranstvo?
Rupnik: Prva dva meseca pokrajin* ska uprava, kar sem jaz odrejal.
Predsednik: Kdo vas je imenoval za inšpektorja slovenskega domobran* stva?
Rupnik: Imenoval me je Rosener.
Predsednik: Komu ste bili podrejeni?
Rupnik: Roscncrju.
Predsednik: Ali ste tudi vi izdali ka* ko povelje?
Rupnik: Jaz sem izdal dve povelji.
Predsednik: V enem je rečeno: »Da* nes v tej borbi niste sami, danes je na vaši strani nemški vojak, ki vas je toč* no pred enim letom že enkrat rešil. V zvestem bratstvu v orožju in z božjo pomočjo boste ta boj vzdržali.« — Potem je pa še povelje št. 2.
Rupnik: To je iz 1. 1943 od 1. okto* bra.
Predsednik: To je od 24. septembta. Od oktobra 1943 pa je rečeno: »Uka* zujem. kjer koli se na področju naha* jajo samostojni oddelki domobranstva, ki niso vezani neposredno na nemško vojsko, in kjer se pokažejo oboroženi banditi, jih je treba brez od* lašanja napasti in pokončati, o akcijah pa takoj poročati najbližji postojan* ki nemške vojske ali policije«
Rupnik pravi, da je to edino povelje, ki ga je izdal domobranstvu kot inšpektor.
Predsednik pokaže nato obtožencu še nek drugi dokument in ga pozove, naj si ogleda podpis na tem doku* mentu.
Rupnik pristopi bliže, si ogleda li* stino in pravi: Krenner.
Predsednik: Upravnik policije v Ljubljani omenja na hrbtni strani zapisnika od 5. XII. 1943, ki ga je sesta*
vila policijska komisija občine Tomi* šel j, da 'e šef pokrajinske uprave divizijski general Rupnik lastnoročno napisal med drugim nasled™c: »Glede uničevanja tcrencev, ki je samo po se* bi razumljivo, navodila niso potreb* na. ako se vrši izven bloka, toda tudi ubite terence je treba že iz higienskih in sanitetnih razlogov pokopati. V notranjosti bloka je za vse službe samo* obrambe vsake občine prepovedano terence ubijati ter jih je treba areti* rati in predati policiji.« — To povelje sicer niste izdali kot šef domobranstva, ampak kot šef pokr. uprave.
Rupnik: Smatral sem terence za ire* gularne partizane, ki so maskirani v civilnih oblekah.
Predsednik: Smatrate to za taktič* nega nasprotnika?
Rupnik: Ne v tem primeru. O teren-cih sem mislil, da so v civilni obleki maskirani nasprotniki.
Predsednik: Ali veste, kakšne ljudi jc mL primer policija ubijala' po f>o»’ krajini? Žene, dekleta?
Rupnik: Pozneje sem zvedel.
Rupnik kot vrhovni poveljnik »Slo* venskega in gorenjskega domobranstva«
Dne 3. maja 1945 je postal Rupnik tudi vrhovni poveljnik slovenskega domobranstva in gorenjskega domo* branscva. Rupnik navaja, da je takrat uvidel, da je vse izgubljeno, prevzel je nase odgovornost in se proglasil za ko* mandanta domobranstva.
Predsednik: Kdo pa vam je določil funkcijo vrhovnega poveljnika Sloven* skega domobranstva in gorenjskega domobranstva?
Rupnik: Šel sem k Rbsenerju in mu rekel, da je sedaj potrebno, da sam sprejmem komando, ker mora nekdo prevzeti odgovornost za te ljudi. In takrat se je odločil, dr bo tudi gorenjsko domobranstvo meni podredil.
Predsednik: Vam je potem izročil to funkcijo? Na ta način vas je Rosener postavil za vrhovnega poveljnika Slo* venskega domobranstva. Rosener vas je postavil.
Rupnik: No bi rekel, da je on. Jaz sem sc sam postavil.
Predsednik: ln on je bil sporazumen s tem. Kakšno vlogo, pravite, je pri tem igral Narodni odbor?
Rupnik: Dne 28. aprila me je škof poklical k sebi.
Predsednik: To je bilo, preden ste bili postavljeni za vrhovnega poveljni* ka, še prbden ste sc oklicali za vrhov* nega poveljnika?
Rupnik: Da.
Predsed.nik: Telefonično vas je po* klical?
Rupnik: Da, telefonično.
Predsednik: Kam vas je poklical?
Rupnik: V škofijski dvor. Tu v nje* govi pisarni je sedelo kakih 24 oseb.
Predsednik: Ste spoznali koga, ki je bil tam?
Rupnik: Remec, dekan Škrbec. Ba-saj, Zajc.
Predsednik: Okrog 25 oseb pravite?
Rupnik: Okrog 24.
Predsednik: Kdo je vodil sestanek?
Rupnik: Formalni predsednik je bil
Remec, stvarni predsednik pa Busaj, pomagal mu je Rožman, ki je bil prisoten.
Predsednik: Kaj je bila vsebina te* ga sestanka?
Rupnik: Vsebina tega sestanka je bila. da jaz pri Nemcih takoj izvršim oziroma dosežem predajo vojaške in civilne oblasti odboru.
Predsednik: Dobro, kaj ste vi rekli?
Rupnik: Da jaz tega nisem v stanju storiti, da morajo to sami napraviti, da lahko jaz samo preskrbim, da ne* kako odprem vrata, .da jih Rosener sprejme in da tam predložijo svoje.
Predsednik: Ta odbor je bil spora* zumen s tem, da vi odprete vrata pri Nemcih?
Rupnik: On je želel, da naj dosežem pri Nemcih predajo oblasti, tako vojaške kakor tudi civilne.
Predsednik: Komu?
Rupnik: Narodnemu odboru. Rekel sem, da tega ne morem, ampak da ho* čem vrata odpreti, da dobe pristop k Nemcem in tam naravnost povedo to in to.
Predsednik: Kaj ste ukrenili nato?
Rupnik: Takoj, Rosener — med tem je bila nedelja — je že v ponc* deljek sprejel to deputacijo, trije so bili.
Predsednik: Kdo.je bil v deputaciji?
Rupnik: Zajc, Basaj in, se mi zdi, Šmajd.
V nadaljevanju zasliševanja je Rupnik izpovedal, kako se je predstavni* štvo tako imenovanega »Narodnega odbora« sestalo pri Rosenerju in ka* ko se je potem s pomočjo Nemca dr. Dovjaka.dne 5. maja 1945 umaknil na Koroško.
Parola borbe za vero .je bila parola izdajalskih klik
Tožilec: Obtoženi Rupnik, pojasni* te, pod kakšnimi parolami se je borila tako imenovana Bela garda in po* zneje domobranstvo proti svojemu lastnemu ljudstvu in proti osvobodil* nemu gibanju.
Obtoženi Rupnik komaj glasno iz* jeclja: Parola je bila — borba proti komunizmu.
Tožilec: Zakaj ste postavili tako pa* rolo? *
Rupnik: Ta parola je prišla iz kro* gov politikov, ki so že ustanovili va* sleč straže.
Tožilec: Obtoženi Rupnik, ali veste, kakšni so bili nameni okupatorja s slovenskim narodom? Že včeraj ste po* vedali glede tega, kakšen je bil namen nemškega okupatorja. Ko ste bili v Ce* lju, ste videli, da je nemški okupator namenil slovenskemu narodu pogin. Isto velja glede italijanskega okupa* torja, zlasti ko ste vedeli za to, kaj so napravili Italijani s slovenskim ljudstvom na Slovenskem Primorju. Ah ne menite glede na to, -da sta bila odpor in borba slovenskega naroda za svoj obstoj pravična?
Rupnik (nekaj časa premišlja, nato pa pritrdilno odgovori): Pravična.
Tožilec: Pravična! Kaj ima potem opraviti tu borba proti komunizmu?
Rupnik: Parola je bila.
Tožilec: To je bila parola, ki je izvi* rala iz teženj reakcionarnih klik, ki so hotele pod parolo borbe proti komu* nizmu razbiti enotnost zavezniškega bloka. Ali je tako?
Rupnik: Tako jel
Tožilec: Pod kakšnimi pogoji so še vodili borbo proti osvobodilnemu gibanju.
Rupnik: Za vero.
Tožilec: Oni so se borili za vero in Kristusa Kralja. Ali se je osvobodilno gibanje borilo proti veri in cerkvi?
Rupnik: Stvarno ni bilo proti veri in cerkvi, ampak propaganda se je tako vodila, kakor da bi bilo.
Tožilec: Ali vam je znano, da so bili nekateri duhovniki obsojeni zaradi (Nadaljevanje na 6. strani)
Domobranski vrhovni glavar Ruprnk, škof dr. Gregorij Rožman in SS-general Rosener na častni tribuni pri domobranski paradi januarja 1945
rc
asa*
.

1 1
ŽELEZNA KAPLA — LOBNIK v/ MALPAČE V PODJUNI
Brečkova hiša v Lobniku je bila dne 20. avgusta 1946 težko prizadeta. Izgu* bila je svojo staro mater. 76 let stara Jera Jcrlih, rojena Blais je imela mnogo prijateljev; to je pokazala velika množica ljudi, ki je prišla k njenemu pogrebu. Iz Št. Lipša, Rut in iz vse bližnje in daljne okolice Železne Ka* ple so prišli njeni zvesti tovariši in so* trpini, da ji izkažejo poslednjo čast. Brečkova mati je bila tudi izseljena. Tudi njej, 70 letni ženi kruta roka fašizma ni prizanesla. Odtrgana je bila od svoje rodne grude, kjer je pustila svojo življenjsko silo, in pregnana da* leč v tujino, v Fraucnaurach. Zaradi težke bolezni so jo po štirih mesecih , poslali domov. Tu je okrevala in skr* bela, da sc dom ohrani, kolikor se da.
K Brečkovi materi so prišli še v zimi 1942*43 slovenski partizani. Vedno jih je sprejemala z najglobljo ljubez* nijo slovenske matere. »Zdaj pa že dolgo ni bilo mojih fantov,« je dejala, če se partizani nekaj dni niso oglasili. Še zadnje dni se je Jera Jcrlič večkrat spominjala svojih fantov — partiza* nov. Brečkova mati si je želela svo* bode, kot si jo želi vsak pošten koro* ški Slovenec. Vedela je, da bomo svo* hodni le, če se združimo z ostalimi Slovenci v svobodni republiki Jugosla* viji. Dobro je vedela, kaj pomeni fašizem in kaj preti Slovencem, če osta* nejo v Avstriji: narodna smrt in so* cialno suženjstvo. Njej, ki je doprina* šala kot bolehna stara ženica toliko žrtev za osvoboditev slovenskega naroda, dolgujemo nadaljevanje borbe za ideale, ki je zanje živela. To dolgu* jemo tudi vsem drugim padlim bor* cem, ki počivajo na pokopališču v Že* lezni Kapli. Brečkova mati je šla. Mi, koroški partizani pa ji obljubljamo, da bomo nadaljevali boj proti vsem pojavom nemške fašistične miselnosti, dokler ne bo ta s krvjo prepojena slo* yenska zemlja končno osvobojena.
Brečkova mama, takrat vam bo zem* Ijica lahka!	Lobniški partizan.
PLIBERK
V »Heimatsendung« celovškega radia 29. avgusta tega leta iz Pliberka je nastopil tudi pevski zbor iz Ponikve pri Pliberku pod vodstvom učitelja Karla Miklina. Večina teh pevcev so člani in sodelavci bivše NSDAP, člani SA, eden jo strankin funkcionar in drugi pučist. Ta pevski zbor (prej »Penker Sangerrunde«) je pel svojčas na Maier*Kaibitschevih prireditvah »Heimatkreisov«, ki so se močno na* vduševali za geslo »Heim-ins»Reich«, kar dokazuje tudi njihovo nacistično članstvo. Takole modruje naše ljud* stvo: Heimatdienst — Heimatbund Heimatkreis — Heim ins Reich — Hci* matsendung. Res dosledna, nepreki*
njena veriga!
DOBRLA VAS
J
Dne 1. septembra je igralska družina prosvetnega društva priredila ve* seloigro »V krvi«. Za uvod je tovariš Božič v kratkem nagovoru pozdravil vse navzoče poslušalce, ki so prišli od blizu in daleč, in očrtal smisel ip po* men našega prosvetnega dela, ki naj bi predvsem služilo enemu cilju, da zbere in poveže vse ude našega naro* da na Slovenskem Koroškem v celoto pod geslom: »V slogi je moč!«
Med igro samo je okoli 350 gledalcev, ki so napolnili prostrano dvorano do zadnjega kotička, z navdušenim odobravanjem dalo duška svojim ču» stvom. Poznalo se je, kako globoko se je slehernemu Slovencu vkoreninila zavest, da je član po številu sicer ma* lega, a po kulturi in junaštvu velikega slovenskega naroda. K temu razpolo* ženju so dobršen delež prispevali na* ši igralci, ki so prav živo podali sliko iz vsakdanjega življenja preprostega ljudstva. Na ponovno željo so se mladinci obvezali, da v najkrajšem času uprizorijo podobno prosvetno prire* ditev.
V Malpačah v Podjuni je bila dne 8. septembra kulturna prireditev. Že v soboto 7. septembra so postavili pro* svetaši, predvsem mladina, oder pri Habnarju in ga lepo okrasili. Zvečer sc je pri®atila banda 8 pobalinov iz Proboja in hotela razgrabiti oder. Na* ši fantje pa so bili budni in so jih prc* gnali. Svoj srd so znesli nad Habnar-jevim plotom, ki so ga razdejali, da bi vsaj njemu napravili škodo.
Rdeča nit nacističnega razdiralnega duha sc vleče od Škocjana lanske* ga leta, v Nončo vas preko Pogrč in Železne Kaple v Malčape. Ljudstvo je na to delo odgovorilo s tem, da se je izredno številno — okoli 400 — udele* žilo prireditve. Govoril je tov. Adolf P i c e j in poudaril, da se je treba postaviti v bran nasilju in pomesti z bed* nimi ostanki nacizma. Ljudstvo je z borbenimi pesmimi dalo duška svoje* mu ogorčenju. Kulturna prireditev se je končala z navdušeno zapeto pesmi* jo »Hej, Slovani«,
BOROVLJE
Dne 18. avgusta je bil občni zbor Slovenskega kulturnoprosvetnega društva v Borovljah. Lepo število bivših društvenikov in prijateljev slovenske* ga kulturnega dela se je zbralo pri »Ncmvirtu« na Doleh in s tem poka* zalo, da hočemo ostati Slovenci zvesti svojim tradicijam, obenem pa upo* števati zahteve novega časa, ki terja od nas odločnost in borbenost. V ime* nu pripravljalnega odbora je otvoril občni zbor bivši predsednik boroveljskih prosvetašev, tov. Vcrtič, in podal kratek pregled razvoja našega dru* štva. Odobrena so bila nova društvena pravila ter soglasno izvoljen novi odbor s, predsednikom Vertičem Va* lentinom in tajnikom Keršičem. Cia* narina znaša 1 šiling za redne in pod* pome člane, za ustanovitelje enkratni prispevek 20 šilingov. Tajnik pro* svetne centrale tov. dr. Mirt Zivitter je v zanimivem govoru orisal delova* nje in trnovo pot naših kulturnih organizacij ter pokazal naloge, ki nas ča* kajo. Koroški Slovenci nimamo vele* industrijcev in »Herrenbaurov«, ki podpirajo naše nasprotnike pri njihovem večkrat nelepem počenjanju. De* lo v naših društvih je zamišljeno kot idealno in požrtvovalno delovanje iz naroda za narod. Taka naj bo naša pot tudi za naprej. Občni zbor se je spom* nil tudi žrtev nacističnega nasilja, ki nam je iztrgalo iz naših vrst najboljše društvenike in pevce Ivana Dovjaka, ki je bil obglavljen na Dunaju, in Jo-zija Sušnika, ki je umrl in je pokopan v» Dachauu. Slava narodnim mučeni* kom!
Med občnim zborom smo slišali do* mače in narodne pesmi močnega dru* štvenega pevskega zbora. Omeniti je treba še zastopstvo sosednih bratskih društev, od katerih so nas s svojim nastopom posebno razvedrili prosve-taši iz Kaple Podljubelja. Duh in razpoloženje, ki je vladalo na občnem zboru, naj spremlja na novo oživlje* no društvo tudi v bodoče.
SVETNA VAS
Z največjim veseljem smo sprejeli prve številke našega tako zaželenega lista — »Slovenskega vestnika«. Dol* go smo hrepeneli po časopisu, ki bo res popolnoma naš, ki bo z nami čutil in bo res pravi utrip naših src.'Konc* no se nam je ta želja uresničila. List že takoj od vsega začetka odgovarja našim željam in potrebam. Dokaz te* mu je že to, da prihaja v našo občino 85 izvodov in še vedno se oglašajo no* vi naročniki.
Vsaka družina, ki razume sloven* sko, naj se naroči na ta list. Po njem bo našla pravo in trdno vez z naro* dem, ki si je v materinski državi po težkih bojih priboril pravo svobodo. Nam so tuji megleni pojmi in vara* nje z nekakšnim »avstrijskim sloven*
stvom«, ki sploh ne pozna in ne pri* zna prave svobode naroda. Nočemo miloščine od tujca, ki je imel in ima tudi danes za nas, koroške Slovence, pripravljen samo bič, s katerim se pre* tepajo slabiči in suženjske duše, ki pri prvi priložnosti klonejo pred tujcem in se zadovoljujejo z drobci pravice, ki jim jih vrže tujec kot psu oglodano kost.
Zato pozdravljen, naš »Vestnik«, kot glasnik borečih se za svobodo in človečanske pravice.

MLADINA SLOVENSKE KORO-rŠKE SE ŽIVAHNO PRIPRAVLJA NA ODHOD V JUGOSLAVIJO NA GRADNJO PROGE BRČKO*
B ANO VICI
Iz vseh delov Slovenske Koroške prihajajo vsak dan nove prijave na POOF za odhod na gradnjo železni* ške proge Brčko—Banoviči. Število prijav je že prekoračilo število 100. Mladina si je zastavila nalogo, da bo do odhoda zbrala celo samostojno brigado.
V prvi vrsti se bodo sprejemali v to brigado tisti mladinci in mladinke, ki so v protifašistični borbi največ žrtvovali.
Mladina Slovenske Koroške s svo* jim velikim zanimanjem dokazuje so* lidarnost z demokratično mladino Jugoslavije in z demokratično mladino drugih narodov, ki sodelujejo pri gradnji mladinske proge v Jugoslaviji.
BISTRICA PRI ŠT. JAKOBU V ROŽU
4. septembra je bil sestanek protifašističnih slovenskih žena iz Bistrice in Velike vasi pri Št. Jakobu v Rožu. Govorila je tov. Milena Mohorjeva iz Podjune. Po sestanku je šla prenoče* vat k tov. Katici Roli. Ob pol dveh po* noči je prišla tja žandarmerijska pa* trola, to je en orožnik s šentjakobske orožniške postaje in dva Angleža, ki so bili vsi dobro oboroženi. Na izredno surov način so zahtevali, da se hiša odpre. Nato so na še bolj surov način zahtevali, da se tov. Mohorjeva takoj obleče in gre z njimi. jPri tej priložno* sti je avstrijski orožnik prepovedal, da bi se tov. Roli in tov. Mohorjeva pogovarjali med seboj slovensko. To* varišico Mohorjevo so odpeljali na žandarmerijsko postajo, kjer so jo aretirali in pridržali do prihodnjega dne. Protifašistične slovenske žene so nad takim ravnanjem skrajno ogorče* ne. Odločno si prepovedujejo, da bi jim na njihovi lastni zemlji avstrijski žandarji prepovedovali govoriti v njihovem materinem slovenskem jeziku.
KOTMARA VAS '
Dne 18. avgusta je bil pri Šmonu v Št. Kandolfu občni zbor Slovenskega prosvetnega društva »Gorjanci«. Sta* ri društveni predsednik tov. Vašnik se je spomnil društvenega delovanja v predvojni dobi in pozval mladino, naj zastavi vse sile in vso svojo dobro voljo v prosvetno delo. Predsednik SPZ dr. Tischler je v svojem govoru nagla« sil važnost slovenske prosvete v vseh oblikah. Posebno pažnjo bo treba po* lagati na društvene sestanke s preda* vanji, da najdemo pravilen odnos do vseh dogajanj okoli nas in po vsem svetu. <£eprav uspehi prosvetnega dela ne bodo \idni od danes na jutri, nas vendar pri našem delu ne sme strašiti nobena rvira.
Pri volitvah je bil spet soglasno izvoljen za predsednika tov. VaŠnik, po domače Glažar, vrsta mladih moči pa mu bo pri delu pomagala. Kotmara vas je že pred petdesetimi leti prednjačila s svojim prvim slovenskim pevskim zborom, ki ga je bil ustanovil stari Ra* zaj. Po kotmirški navadi so bili ti prvi pevci tudi takrat kamenjani in se kljub temu niso ustrašili. Njihovi po*
tomci pa so danes odločeni zastaviti v prosveto vse sile.
Občni zbor je proglasil 24. avgust za dan udarniškega dela v pomoč tistim rojakom, ki so bili po zadnjem neurju najhuje prizadeti in imajo po* rušene poti, da ne morejo z vprego zdoma in ne nazaj do svojih domov. Kmetje bodo dali vprego, drugi pa bo* do pomagali pri delu. Tako hočejo Slovenci dokazati, da lahko tudi sami opravijo to, kar bi morala po nalogu okrajnega glavarstva izvršiti občina.
Toča je popolnoma uničila ajdo in koruzo; tudi krompir je močno trpel.
Zanimiv primer je doživel kmet iz Kotmare vasi pred tednom. Kakor mu je bilo predpisano, je oddal zgodnji krompir veletrgovcu v Celovcu po 20 grošev za kg. Na licu mesta je trgo* /ec napisal nakaznice za malega tr* govca in krompir je stal 29,8 grošev. Mali trgovec je ta krompir še isti dan prodal po 39 grošev kilo. Vsekakor je zanimivo, da sta dva trgovca v 12 urah zaslužila toliko, kot je kmet dobil za vse svoje delo. Plačal pa je delavec s svojim majhnim zaslužkom.
Pred kratkim nas je zapustil nadučitelj Jenko Metod. Odšel je s svojo družino v Ljubljano. Pred štirimi leti je bil poslan na Koroško in služboval
v	nemškem kraju Kotschach. Lansko jesen pa je prišel k nam za nadučitelja. Vsi smo ga bili*veseli, ker je tako skrbno učil mladino v slovenščini. To* varišu Jenku se zahvaljujemo za ves trud in mu želimo mnogo uspehov v domačem kraju.
IZ ZGORNJE VESCE
Sicer malo pozno,a nič manj iskreno te pozdravljamo tudi mi, naš dragi »Slovenski vestnik«! Zelo hvaležni smo našim dopisnikom, ki s tako po* žrtvovalnostjo skrbijo, da nas sezna* nijo o vseh domačih dogodkih. Prebiramo ga z vso vnemo in z lahkoto, kef je tako prirrteren tisk, kar zlasti sta* rejši bralci poudarjajo. Posebno smo navdušeni, ker se tako borbeno zavze* ma za naše pravice. Le pregrdo so nam jih kratili v zadnjih letih in preveč žr* tev smo morali doprinesti, da bi se jim odrekli.
IŠČEMO OTROKE IZ LIDIC
V poletju 1942 so češki borci za svo* bodo v Pragi ubili državnega namest* nika Češke in Moravske Hcydricha. Gestapo storilcev ni mogla najti. No«
vi	državni namestnik Frank je izdal nato povelje, da sc mora vas Lidice pri Kladnu popolnoma porušiti; možje so bili ubiti, žene odvedene v taborišče Ravensbriick, otroci pa preseljeni. Od osvoboditve do danes iščejo te otroke po vsej Evropi, da jih vrnejo materam in domovini. Kdor koli ve za takega otroka, naj javi naslov Antifašistični fronti žena, Celovec, Salmstrasse št. 6.
POIZVEDBA
Katera tovarišica iz koncentracij* skega taborišča Ravensbriick ve kaj o usodi tov. Anice Pavl iz Lepene pri Železni Kapli? Nosila je št. 1240. Zad* nja vest od nje je prišla tik pred osvo« boditvijo. Za informacije prosi: Ma* rija Pavl, p. d. Knolič, Lepena pri Že* Jezni Kapli.
Slovenska prosvetna zveza naznanja
V	nedeljo 15. septembra:
v Št. Rupertu pri Velikovcu gostu* jejo Plibcrčani z »Miklovo Zalo«;
v Hodišah ob 15. uri v društve* nem domu proslava za obletnico smrti slovenskega pevca in pro* svetaša Miheja Habiha. Povablje-, ni zastopniki vseh prosvetnih in pevskih društev.
V	nedeljo 22. septembra:
Gostujejo Hodiše z »Miklovo Za* lo« na Žihpoljah pri Kirchnerju, p. d. Razaju ob 15. uri. Sodeluje pevski zbor iz Radiš.
Slovenska radijska oddaja:
V nedeljo 15. septembra ob 19.30 nastopijo sveški pionirji pod na* slovom: »Mi damo, kar znamo!« in ne, kot je bilo prvotno objav* ljeno, radi.ški pevci pod naslovom »Na sončnih Radišah«.
Mihej ffflhill -- žrtev nemškega nasilja
Močan odmev je šel na današnji dan pred desetimi leti skozi vse vasi Slo* venske Koroške in ves ostali slovenski svet je prisluhnil. Kaj se je bilo zgo* dilo? Napadli so bili mladega prosve* taša in pevca, ko se je vračal od slo* venske pevske prireditve domov. To samo po sebi ne bi bilo še nič poseb nega. Kajti napadi na naše shode in kulturne prireditve in na naše zaved* ne ljudi so bili načrtni od dvajsetega leta dalje, odkar je »Heimatdienst« oziroma »Heimatbund« prevzel nalogo nasilne germanizacije in načrtnega iz* trebljanja koroških Slovencev. V teh napadih skoro ni presledka; da orne* nimo samo nekatere: napad na prireditev v Škocijanu 8. 1. 1922, ko so po* lomili Poljancu roko; napad na shod v Slovenjem Plajberpu 25. 2. 1923; na* pad pod osebnim vodstvom Maier* Kaibitsčha na gledališko predstavo v Ločah 9. 3. 1925; predrznost Pliberškega župana v juliju 1927; barbarstvo v Št. Lipšu konec maja 1932; napad na prireditev v Dobrli vasi 1935, kjer so ranili voditeljico slovenskih gospo* dinjskih tečajev, in končno napad na pevski koncert danes pred desetimi leti v Logi vesi (da ne omenjamo po* sebej kasnejših napadov). Vsi napadi so bili izvedeni načrtno po naročilu »Hcimatbunda« in njegovih vodnikov. Ne bomo navajali vseh okrožnic z označko »Vertraulich« ali »Streng ver* traulich«, ki jih je ta organizacija pošiljala z natančnimi navodili svojim zaupnikom. Omenjamo le smernice, ki jih je dal 25. 3. 1922 na javnem sho* du »Landbunda« v Žitari vasi ustanov* ni član »Heimatdicnsta«, večkratni de* želni glavar Koroške in bivši minister, sedanji narodni svetnik OeVP Schu-my: »Slovencev ne smete streljati ka* kor na primer dekana Limplna; če pa bodo imeli shod ali igro, jih pa vseka* kor razženite!« In ta nasvet so vestno izpolnjevali vsa leta; danes pred de* setimi leti pa so šli predaleč:
Mihcju Habihu so pri napadu razbili lobanjo, da je zaradi okrvavelosti in odrevenelosti možganov moral pu* stiti svoje mlado življenje.
In tako je postal skromni Mihej Ha* bih, najmlajši Zavorčev iz Hodiš, mu* cenik slovenskega naroda! Mihej Ha-bih ni bil vpliven ali vodilen mož, ki bi bil nemštvu nevaren, ni bil noben hujskač, ki bi bil izzival. Bil je le pre* prost kmečki fant, poln pesmi v srcu, jeklen značaj, ki si ni pustil vzeti ma* terine besede in narodnega ponosa. In samo zato je postal žrtev tistih sil, ki ne dovoljujejo, da bi se mogel sloven* ski človek počutiti varnega na svoji
domači zemlji in da bi Slovenec v zaupanju na poštenje lahko prožil svojo žuljavo roko nemškemu sosedu v de* želil Tako bratstvo in edinstvo delovnega ljudstva obeh narodov ni po vo* lji šovinističnim, nasilnim gčrmaniza-torjem, zato sejejo sovraštvo, zato razdvajajo narod, zato za umazane ce* kine kupujejo cenene duše! In taka je postava med ljudmi: sejali so sovra* štvo, želi so kri, želi so smrt!
Prošt Limpl je bil prvi v stari repu* bliki, Mihej Habih je sledil v »krščan* ski« Avstriji in potem se je zvrstila dolga vrsta zastrupljenih, obglavljenih, umorjenih v koncentracijskih ta* boriščih in plinskih celicah, ubitih v borbi za svobodo! Vsi so žrtve nem* škega nasilja in vsi danes za obletnico Miheja Habiha obtožujejo organiza* torje tega nasilja in zahtevajo njihovo obsodbo. In z njimi obtožuje in kliče po obsodbi ves slovenski narod, obto* žuje tudi tisti del ^apeljancga naroda, ki je ravno pred desetimi leti spoznal vso grozo prekletstva, kajti umor Habiha ga je zaznamoval s Kajnovim znamenjem. Ta obtožnica slovenske* ga naroda proti nemškim nasilnikom je dolga celih 300 let. Posebno strašna v svoji vsebini pa je zadnjih 30 let, ko je vsa groza načrtnega uničevanja le* gla na majhni del naroda, ki ga je prav to nasilje odrezalo od narodne celote. Kdaj bodo začeli z razpravo proti Maier*Kabitschu in njegovemu štabu? Ali še ni dovolj žrtev tega nasilja, ali je res potrebno, da izgubi svoje mlado življenje nov Habih Mihej? Saj tudi danes vse kaže, da je dobro premišljen sistem v napadih na naše prireditve v Škocijanu, Celovcu, št. Vidu v Podjuni, v Nonči vasi pri Pliberku in sedaj zadnji v Malpačah.
Neznaten in neznan je bil Mihe j Ha* bih, ko je bil pevec med pevci v Hodi* šah, ko je bil kmet med slovenskimi kmeti na Koroškem! Toda ko se je zgrudil pred desetimi leti pod udarci zapeljanega, slepega brata, je na koroški Golgoti zrasel nov križ in daleč naokoli ie bilo vidno trpljenje in umi* rarije Miheja Habiha — pfidobe koro* škega slovenskega ljudstva! Ves slovenski narod je zahteval obsodbo ne samo zlorabljenega storilca, ampak celotnega sistema nasilstva.
V Celovcu pa so molčali! Niti bese* dice o tem strašnem zločinu niso pri* nesli celovški časopisi. In molčali so tudi drugi avstrijski listi. Ali jih je postalo sram, ali so uvideli vso grozoto, ki jo je prinesla nad Koroško njihova nasilna nemška politika? Ne, nikakor ne! Bil je Habihov slučaj za nje le ne*
srečno naključje, nerodno prekorače* nje prej navedenih smernic. Toda kri kliče kri in tako je teklo v zadnjih letih le še več krvi, le še bolj se je razpasel pohlep po slovenski zemlji... Mihej Habih pa ni utihnil, njegova pesem ni bila labodja pesem, pesem umirajočih.
ampak pesem svobode, ki je odmevala v naših gozdovih in kljubov&la najstrašnejšemu nasilju. In kljubovala bo naprej vse dotlej dokler ne bo vse na* silje minulo in si bosta slovenski in avstrijski narod kot enakovredna sc* . gla v roke!	—ci.
V senci boroveljskega gozda
Ko po končanem težkem delu, pre* poten in izmučen prestopiš prag to* varniških vrat, se ti zdi, da si prero* jen, da kar laže dihaš. Greš domov, da si nabereš novih moči za prihodnji dan, ko bo treba zopet prijeti za delo, s katerim preživljaš sebe in svojo dru* žino.
Stojiš pred hišo in veš, kam, na katero stran bi šel, da Bi se ohladil in umiril. S, počasnim korakom se potem nameniš proti gozdu na Dobrovi, po isti poti, po kateri so šli, nedolgo pred zlomom krvavega fašizma, naši naj* boljši med najboljšimi, svoji smrti na* proti. Da, dragi tovariš, tam v hladu sence mladih borovcev, ob zidu stre* lišča boš našel kotiček, kjer so gro* bovi naših borcev*mučenikov. Na tem, za vse nas tako svetem kraju, so uga* šala mlada, dragocena življenja pod svinčenkami nacističnih zveri. Sloven* ska kri je pojila tudi tu koroško zem* ljo. Tukaj spe naši dragi tovariši — borci za svobodo svoj večni sen pod rušo boroveljske zemlje, brez križa in imena, brez cvetja, neopazno, kot je bilo vse njihovo življenje.' Skromni, so bili toda v sebi so nosili veliko misel:
vztrajati in boriti se za svobodo svoje zasužnjene domovine vse dotlej, do* kler ne bo osvobojena zadnja ped slo* venske zemlje.
Pojdi tja, postoj nekoliko na tem svetem kraju, pa se spomni uboge par* tizanske matere, katera živi bogve kje. Ona ve, da ji je padel sin junaške smr* ti. pa ne more pohiteti na njegov grob, da bi mu s svojo žuljavo roko okrasila poslednje bivališče, ker ne ve, kje je pokopan. Spomni sc nanjo, pa ji v du* hu pošlji svojo zahvalo in pozdrave, povej ji, naj ji ne bo hudo, da smo tukaj mi, ki bomo namesto nje storili vse, da bo grob njenega sina*junaka okrašen in negovan z isto ljubeznijo, ket bi to storila ona sama.
Stori to in videl boš, da se bo tudi v tvojo dušo vrnil mir. Navdahnila te bo neomajna volja in zaupanje v sa* mega sebe, v svoj narod, v svobodo in pripravljen boš vsak čas nadalje* vati naš boj do zmagovitega konca. To je tisti boj, v katerem so padli ti mučeniki, ki spe svoj večni sen v senci borovcev boroveljskega g~zda...
Mihec.
Novo nasilje orozn^a Bajerja
Komandir orožniške postaje v Šcnt Jakobu, ki po nacističnem receptu že nekaj časa preganja in šikanira koroške Slovence — protifašiste, je 4. sep* tembra ponovno dokazal svoje zagri* ženo sovraštvo do koroških Slovencev.
Mladina v Št. Jakobu sc je odločila, da tov. Edvardu Kardelju, podpred* sedniku vlade FLRJ in prvoboritelju za demokracijo, podari darilo v obliki umetniško izdelane šatulje, ki jo je izdeloval Pr unč iz Tal pri Št. Jakobu.
Omenjenega dne je komandir Ba* der poslal podrejenega orožnika do Prunča, kjer je zaplenil šatuljo — da* rilo za tov. Kardelja, aretiral Prunča in ga odvedel na orožniško postajo v št. Jakobu. Na orožniški postaji je ko* mandir Bader po nacističnem zgledu ošabno in oblastno ozmerjal Prunča zato, ker je izdeloval darilo podpredsedniku jugoslovanske vlade. Šatuljo je Bader obdržal na orožniški postaji.
Kljub ponovnim zahtevam protifa* šistične mladine Bader odklanja vrni*
tev šatulje in se je izrazil, da jo bo poslal direktorju avstrijske varnostne službe za Koroško, polkovniku Stos* sierju.
Za oznako nacističnega komandirja Baderja navajamo, da je registri* ran »Anvvarter NSDAP« in da sta mu že leta 1938, ko je tedanji Šentjakob* ski župan zaradi nekih nesoglasij za* hteval Badcrjcvo premestitev, šentjakobski »Ortsgruppcnleiter« Černe in beljaški »Krcisleiter« Pirog, izstavila .spričevalo,, »da. ie. njegovo delo„,za stranko (NSDAP) nadvse dragoceno«. V dobi nacistične okupacije je bil na Poljskem v službi, kjer je bil koman* dir orožniške postaje v Amsec*Hoch* dorfu, okraj Mogilno, in v Kramsve-der*Hohensalzach. Ko je prihajal do* mov v Avstrijo na dopust, se je vedno bahal, kako zvesto služi firerju in ka* ko uspešno pomaga uničevati manjvredno slovansko rajo na Poljskem.
Vse kaže, da hoče Bader tudi danes izvajati nekdanjo nacistično prakso, a to pot nad koroškimi Slovenci.
IKOROŠKA V BORBI
Ban
Dve mladi žrtvi za Celovec
Naslednji dan se je vrnila in nam veselo pripovedovala, da je že bila v Celovcu. Pri znancih si je izposodila bicikelj, pa sc je peljala-mimo vseh patrulj in straž, ne da bi jo kaj spra* sevali. Seveda, če bi jo kdo kaj vpra* šal, bi bilo dovolj, ker ni znala prav nič nemško. Bila bi takoj osumljena in go* tovo zaprta, pri čemer ne bi mogla dokazati, da ni partizanka. Kajti kontro* la je bila zelo stroga.
Vsa navdušena je dejala: hitro bo* mo še malo organizirali, pa bo dosti, da grem za stalno v mesto. Mi smo bili tudi zadovoljni, saj smo računali, da bosta le mogoče imeli srečo in Bosta prav ti dekleti naredili odločilne stva* ri za naš Celovec.
Lojzki se je posrečilo organizirati že kar 'epo število družin v mestu, vendar je kmalu imela smolo, da so ji bili na sledu. Nekdo je nekaj izblebetal in zaprli so celo verigo, sama Lojzka se je komaj preseljevala pred policijo, da tudi nje niso dobili. Ven* dar ni mogla zdržati in je prihajala zo* pet k nam. Z organizacijo v Celovcu se je ponovilo isto, kar se je zgodilo že trikrat v tem letu: ko je bilo že ne* kaj zgrajenega, je izdaja podrla prav
vse. Gestapovska praksa so bili izdajalci, ki so jih vrinili v naše vrste. Lojzka ni klonili, pač pa je od zunaj obnovila toliko, da je šla od časa do časa tudi sama v mesto. OF je obsto* jala, kar je skušal gestapo na vsak na* čin zatreti. Lojzko so iskali povsod, gotovo je vsak deseti človek v Čelov* cu pazil na tako in tako žensko, ki se drzne po mestu organizirati nekaj, kar ni nemško. Lojzka je kljubovala dva meseca, kar je bil velik uspeh pri gc-stapu. Kakor po navadi, je šla zvečer k znanki, da tam naroči potrebno, naj se varujejo pred policijo. Komaj od* pre vrata, planejo gestapovci, ki so že čakali na žrtev. Ni se mogla boriti proti moški premoči; ker so vedeli, da bi streljala, so ji takoj zvezali roke. Na policiji so jo pretepali do nezave* sti. Vsi zaporniki celovškega zapora so zvedeli, da imajo ujeto partizanko Lojzko in jo kar naprej mučijo, pa ne izda besedice. Tako je Lojzka zmagala v poslednji borbi z gestapom, ki kljub nasilju ni bil kos zatreti zveste misli in borbe, ki jo je ponosno vodila za svoj narod.
Dokler so se počutile gestapovske zverine še varne, so jo pustili živeti
kljub temu, da so ji namenili smrt. Tri dni pred kapitulacijo pa so spustili vse jetnike na svobodo, edino Lojzko so naložili na avto in jo peljali v gozd pri Celovcu, kjer so jo zahrbtno ustrelili. Bali so se mladega dekleta, da bi še naprej podirala zverske načrte zločin* cev, ki so se takoj nato strahopetno potuhnili, vendar pa ostali nepoprav* ljivi zločinci. To je vedela Lojzka, za* to ii niso privoščili življenja.
Ivica je pripravljala tehniko in zelo vztrajno organizirala mladino Sloven-
ske Koroške. Ze so hodile dečle na sestanke in osvobodilna narodna misel je zorela, kjer je hodila Ivica. Kljub naporom dolgih poti v belem snegu in pomanjkanju ni zaostajala za tovariši, temveč jim je bila s svojim mladost-
nim in borbenim razpoloženjem v ve* liko oporo. Policija je vedela, da hodi mlado dekle okoli in vodi partizane. V največjem snegu so spravili na no* ge vse razpoložljive policaje in zase* dli vse hiše po gorah okoli Celovca. Ivice niso dobili, niti kakšnega druge* ga partizana, zato so napeli vse sile, da onemogočijo obstoj partizanov. Pia* čali so izdajalce, le s temi so računali, da jim pomagajo. Po večji hajki jc mislila Ivica, sedaj smo že dobri. Skozi naj večjo kontrolo vseh hiš smo se pretolkli. Sla je utrujena z domačim partizanom Fobcrinovim v skedenj, da se odpočije. Komaj dve uri sta bila tam in že so žandarji obkoljevali ske* denj. Policija ji ni mogla do živega, pač pa prodana duša človeka, ki je zatajil materin jezik in jo ovadil Žan* darmeriji. Toda Ivica je bila partizanka, borka do zadnjega diha. Streljala je, dokler ji ni pošla municija. Njeni rafali so zadržali žandarje, da si niso upali sami v skedenj, dokler jc pokalo, čeprav so natančno vedeli, da jc notri dekle. Šele ko je ogenj Ivičine brzo* strelke utihnil, so ob nenehnem stre* ljanju vdrli v skedenj. Junaško zadržanje Ivice je zadelo celo pokvarjene duše žandarske, da so govorili, kako škoda, da je tako mlado dekle umrlo junaške smrti za «banditc«. Če bi imeli mi take, so govorili, ne bi izgubili voj* ne. Toda ljudje so poznali Ivico in so vedeli, da se je žrtvovala zanje, za* upali so, da njena junaška smrt pomeni svobodo koroškim Slovencem.
(Konec)
(Nadaljevanje s 3. strani)
Zasliševanje voj. zločinca in narodnega izdajalca Leona Rupnika
svojega protinarodnega in izdajalske* ga delovanja.
Rupnik: Da.
Tožilec: Zakaj mislite, da šobili ob* sojeni, ali zato, ker so bili duhovniki, ali zato. ker so bili izdajalci?
Rupnik: Ker so bili izdajalci. Tožilec: Ali veste, da so bili v belo* gardističnih formacijah na čelu nekateri oficirji, ki niso bili katoliške vere, ki so bili pravoslavne vere?
Rupnik: Da.
.Tožilce: Suvajčie na primer je bil pravoslavne vere. Ali so se borili oni za katoliško cerkev oziroma vero? Rupnik: Ne.
Tožilec: Obtoženi Rupnik, zakaj so belogardisti razširjali laži, da imajo partizani zveze s tako imenovanimi badoglianci?
Rupnik: To sem že pojasnil, da bi zakrili svojo nesposobnost v vodstvu in svoj poraz ob prevratu 1943.	'
Tožilec: S kakšnim namenom? Rupnik: Namen je bil ta, da bi spet zadržali svoje tajne komandne polo-ložaje in delovali naprej. Zato so na druge zvračali krivdo.
Tožilec: Za kaj so se prav za prav ti ljudje borili?
Rupnik: Za oblast.
Tožilec: Za svojo oblast. Tordj za to, da bi obdržali v svojih rokah pozi* eijc, da bi potem, ko bi bili okupatorji pregnani, nadaljevali svoje protiljud* sko delovanje. Ali ni tako?
Rupnik: Verjetno.
Tožilec: Ali so se oni borili proti okupatorju?
Rupnik: Niso se borili.
Tožilec: Ali so kdaj pravili, da se bodo borili?
Rupnik: Jaz ric vem.
Tožilec: Ali niso rekli, da bodo na koncu planili po okupatorju.
Rupnik: Tako namigavanje je bilo. Tožilec: Ali so to tudi storili? Rupnik: Ne.
Krekova izda jalska propaganda v Italiji
Tožilec: Obtoženi .Rupnik, iz kakš-. nih nagibov-ste pisali razne prošnje in spomenice za intervencije proti Fcdc* rativni ljudski republiki Jugoslaviji? Včeraj smo prebrali dve vaši pismi, ki ste jih pisali nekim delom tako ime* novane jugoslovanske vojske v Eboli* ju in kjer razlagate' svoj načrt, da je treba ustanoviti vojsko, ki bo*v zvezi z reakcionarnimi zavezniškimi klikami vkorakala v Jugoslavijo in uničila federativni demokratični red v Jugo* slaviji.
Ob tem vprašanju se je obtožence dalje časa zamislil, nato pa v preseka* nih stavkih jecljajoče odgovoril:
Jaz sem v taborišču v Italiji podle* gel sugestiji reakcionarne propagande, ki je propagirala in širila vesti o obupnem stanju v Jugoslaviji.
Tožilec: In vi ste to verjeli?
Rupnik: Da, jaz sem bil pod suge* stijo.
V nadaljevanju svoje izpovedi je Rupnik navajal razne razloge za svoje početje v Italiji in je med drugim tu* di omenil gesla, ki jih je med emigran* ti razširjal soobtoženi dr. Miha Krek, ki je obljubljal emigrantom, da bo kmalu nastopil tak položaj, da sc bodo jnogli vrniti v Jugoslavijo.
Tožilec: Ob kakšni priložnosti je doktor Krek dajal tako upanje?
Rupnik: Krek je najprej širil vesti o povratku v domovino že meseca junija 1945. Potem je zopet prišla paro* la, da bo vse to trajalo še dve ali tri leta, zadnja parola pa je bila, da je bil Krekov prvotni pesimizem neupravi* cen in Ja so sedaj najboljše okolišči* ne, da bi se emigranti vrnili pozimi leta 1945.
Tožilec: Med dokaznim gradivom imamo dve pismi obtoženega doktor Kreka, ki ju je pisal nekim srbskim politikom. V teh pismih jasno pove, da za emigrante ni nikakega upanja in celo, da jih čaka usoda »belih Ru* sov«. Na kak način je mogel varati one, ki so bežali pred svojim lastnim ljudstvom?
' Rupnik: Da bi ostali na svojih po* žici j ah, ker so zelo avtoritativno rav* nali z emigranti. Pobirali so tudi od si-romačnega emigriranega ljudstva pri* spevke za Narodni odbor.
Tožilec: V kakšne namene so upo* rahljali ta denarna sredstva?
Rupnik: Tega ne vem. Ne vem, od ljudi samih pa vem, da so kritizirali takšen postopek in dejali: »Gospodje v Rimu dobro živijo.«
Tožilec: Dr. Krek je pisal bivšemu ministru Dragiši Cvetkoviču iz emi* gracije: »Mi v emigraciji pomenimo zelo malo. Jaz sem porabil mnogo ča-‘ sa in sil za to neplodno delo. Sedaj je nastopila popolnoma jalova doba. De* narni položaj sili vsakega, da si išče kakršno koli zaposlitev, da bi se mo* gef preživetja,Čez nekaj mesecev bom moral tudi jaz skrbeti, da si nekaj po* iščem.« — Nadaljnja pisma bomo či-tali v dokaznem postopku. Zakaj so vas zavezniške oblasti izročile obla* stem Federativne ljudske republike Jugoslavije?
Rupnik: Zato, ker ste me iskali.
Tožilec: Samo zato, ker smo vas iskali, ali ne zato, ker ste izdajalec?
Rupnik: No, da, iskali ste me kot izdajalca.
Tožilec: Hvala lepa!
S >tcm. je tožilec zaenkrat zaključil svbja vprašanja. Obtoženi Rupnik je* na poziv predsednika- senata stopil z odra in sedel na zatožno klop.
Rožmanov odposlanec Križman je od Rosenerja zahteval skupne operacije kvizlinških in nemških čet
Predsednik: Ali ste dobivali pobude za ustvaritev domobranstva tudi od slovenskih izdajalcev?
Obtoženi Rdsencr: Temeljna misel za formiranje domobranstva je prav za prav izhajala od kaplana Križmana. V tej zadevi se je zglasil pri meni tudi dr. Šmajd, ki pa se je prijavil pod drugim imenom. Razen tega so se ta* koj po vkorakanju polka Admont pri* javljale formacije in poedinci, da bi nastopili službovanje v okviru tega polka ali pa v skupini divizije Rapke. Ne izključujem, da so tudi druge oseb* nosti, na primer Rupnik, pomagale, da so se razbite čete zbrale in uredile.
Predsednik: Kakšne ponudbe sta pa vam dala Križman in Smajd?
Obtoženi Rdsencr: Nekoč je prišel k meni v hotel Miklič s posredovanjem kriminalnega komisarja.Kriiger* ja Križman z zahtevo, naj se vse sku* pinc na področju Ljubljane združijo v enoto, da bi sc z vsemi silami borile skupno z nemškimi četami proti par* tizanom. Tedaj so zahtevali od nas pomoč v orožju, municiji in drugih ma* lenkostih.
Na predsednikovo vprašanje, kak* šen poklic je imel Križman, je Rose* ner odgovoril: Ne morem vam določno povedati. Predstavil se mi je kot vodja teh skupin. Vanj nisem imel no* benega zaupanja, ker je po načinu svo* jega nastopa in vedenja napravljal vtis popa oziroma duhovnika,
Predsednik: Ali ste na obisku pri Rainerju oktobra ali novembra 1943, ki ga omenjate v preiskavi, govorili tudi o domobranstvu?
Obtoženi Rdsencr: Ni izključeno. Rainer je namreč stalno silil, naj bi se čimprej ustanovila neka domača voj* ska iz domačih sil.
Predsednik: V preiskavi ste trdili, da je na obisku Rainer osebno govoril tudi z obtoženim Rožmanom.
Obtoženi Rdsencr: To je bilo takrat, ko je bil Rainer prvič v Ljubljani. Te* daj je imel razgovor z Rupnikom in je prosil, da bi pritegnili tudi škofa Rož* mana. Rainer in Rožman sta se razgo* varjala' 15 do 20 minut, morda tudi pol ure. Kaj sta v tem razgovoru obravnavala, nisem mogel nikdar odkriti, če* prav sem po tem povpraševal.
Predsednik: Kdaj je obtoženi Rož* man zahteval od vas več kuratov za domobranstvo?
Obtoženi Rdsener: Škof Rožman me je ob neki priložnosti obiskal in me vprašal, oziroma zahteval, naj bi se povečalo število kuratov v domobranstvu. Ker je šlo pri tem za proračun odnosno za denar, sem mu odgovoril, da se moram glede tega najprej posve* tovati s Trstom. *
Na predsednikovo vprašanje, kdo je
odredil zaprisego slovenskega domo* branstva, je obtoženi Rdsener izjavil, da je dal povelje za to on sam, pobudo pa so dale čete same odnosno štab domobranstva.
Predsednik: Kdo se je udeležil prve in druge .zaprisege slovenskega domo? branstva?
Obtoženi Rdsencr: Pri prvi zaprise* gi je bral vojaško mašo škof Rožman. Prisostvovali so tudi Rupnik, zastopnik Rainerja, yrsta častnikov, nemški generalni konzul in hrvaški konzul. Nekako iste osebe so prisostvovale tudi drugi zaprisegi, le da je bilo ško* fu Rožmanu zaradi nekakšne bolezni v vratu nemogoče brati mašo. Pojavil pa se je potem pri paradi in je izjavil, da je sedaj namenoma prišel zato, da
Na strmem bregu Dnjcpra, v Zapo« rožju, je leta 1927 zavihrala rdeča zastava. Na nji je bila zapisana beseda, ki je pozneje zaslovela po vsem svetu: »Dnjeprostroj«. Ril sem na tem veli* kem slavju v življenju Sovjetske zve* ze. Deset tisoči so prisostvovali začetku graditve dnjeprovske hidroelek* trične centrale. Bilo je v zgodnji po* mladi 1927, 10. oktobra 1932 pa so vo* ditelji gradbenih del poročali sovjetski vladi: »Električna energija je dob* ljena.« Svet je občudoval graditelje Dnjeprostroja zaradi naglega dela. Ukrotili so veliko, deročo reko. da je postala plovna. Svetovni tisk je na* zval Dnjeprostroj triumf tehnike.
Dnjeprostrojske turbine so napravile na človeka zaradi svoje veličine iz* reden vtis. V elektrarni je bilo veliko kolo, ki je tehtalo 106 ton. Skozi vsako izmed devetih turbin je šlo v 24 urah 17 milijonov kubičnih metrov vode. Vsako leto je dala centrala deželi po* vprečno okrog 2,5 milijard kilovatnih ur. To je več električne energije, nego je je dobivala carska Rusija 1. 1913.
Na povelje vrhovne komande je Rdeča armada v avgustu 1941 zapusti* la Zaporožje. Vrnila se je čez dve leti.
Djeprostroj je bil tedaj kup betona, zveriženih traverz in razbitih strojev. Povsod je vladala tišina, ni* kjer ni bilo žive duše. Nemci so po* gnali v zrak oba orjaška mostova nad
bi ga slovenski narod videl in da bi s tem pokazal, da se strinja z nemško politiko.
Obiski gestapovskega SS=vodje pri škofu Rožmanu
Na vprašanje o politični delavnosti katoliške cerkve na Slovenskem z Nemci je Rosener odgovoril:
Glede tega sodelovanja lahko izjavim, da je škof Rožman podpisal za* devo glede zaprisege in postavil tisto zahtevo glede kuratov. Škof je po pa* radi o priliki druge zaprisege ne le menil, temveč pred vsem občinstvom iz* javil, da soglaša s politiko Nemcev.
Na vprašanje, ali je imel Rožman zveze z varnostno policijo, je obtoženi Rdsener odgovoril:
K meni je prišel nekoč neki SS*vod-ja glavnega varnostnega urada, da bi se predstavil. Kolikor se spominjam, je prišel v civilni obleki. Na vpraša* nje, kaj dela v Ljubljani, je izjavil, da bo obiskal škofa Rožmana. Po razgo* voru z njim se je spet oglasil pri meni. Na vprašanje, o čem so se tam razgo* varjali, pa mi je rekel, da se v nebe* nem pogledu ne more izjaviti. Ob tej priložnosti mi je dal neke vrste karakteristiko škofa Rožmana z besedami: »S tem možem se bo lahko delalo, je pa zelo velik lisjak.« Vem, da je bil ta višji SS*vodja dvakrat pri Rožmanu, dopuščam po možnost, da je bil več* krat.
Na vprašanje pomočnika tožilca kapetana Damjana, kako ve, da je bil ta SS*vodja duhovnik ali menih, je Rose* ner izjavil:
On je prej zavzemal precej visok položaj v katoliški cerkvi.
Pomočnik tožilca ga je še vprašal, kako ve, da je bil ta duhovnik član Gestapa. Obtoženi Rdsencr je odgo* voril, da je bilo v varnostnem državnem uradu splošno znano, da so bili v njem kot člani ne le ta edini, temveč več ljudi te vrste. Omenjeni je izdal tudi več del pod imenom »Lachmann«. Po njegovem pripovedovanju v nekem predavanju sklepa Rdsencr, da je imel zelo tesne zveze z Vatikanom.
Na vprašanje tožilca, če je imel ta duhovnik še kako drugo ime, je Rose* ner odgovoril:
Ta duhovščina operira s tolikimi imeni, da jih točno ne vem.
. Tožilec se je še enkrat vrnil k do* mobranski zaprisegi v januarju 1945. Rdsener je še dodal izjavo: V besedi* lu prisege je bilo izrecno rečeno, da sc slovenski domobranci borijo proti zaveznikom. S tem izrazom, je izjavil Rdsener, so bili mišljeni Angleži in Američani.
jezom,.turbine in generatorje hidro* centrale.
Ni dolgo tega, ko sem bil zopet v Dnjeprostroju in strmel sem nad tem, kar sem tam videl. Nad 20.000 delav* cev obnavlja zdaj hidrocentralo. De* set velikanskih žerjavov je na delu. V bližini so zgrajene pomožne tovarne in delavnice ter pomožne železniške proge. Naj omenim nekaj podatkov: Razkopali so nad 200.000 kubičnih me* trov betona in razdrli okrog 3000 ton železnih konstrukcij; porabili so nad
80.000	kubičnih metrov betona. Veličastni jez na Dnjcpru se zopet dviga iz struge.
Obnovljeni Dnjeprostroj bo še len* ši. Elektrarna bo imela še vedno devet turbin, toda njena zmogljivost se bo povečala za 90.000 kw. Gladina Dnje* pra bo pri jezu 50 metrov nad mor* sko gladino. Montirani bodo genera* torji in turbine z večjo zmogljivostjo. Zmogljivost vsake turbine bo znašala
100.000	konjskih sil. Elektrarna bo po* vsem avtomatizirana. Vse, kar je v so* dobni elektrotehniki najboljšega, bo* do porabili pri napravah Dnjepro* stroja.
V bližini bo zgrajeno novo mesto na kraju starega mesta, ki so ga Nem* ci požgali. V mestu bodo široke ce* ste in večnadstropne hiše. Že zdaj grade lepe hiše. In vse to bo zgrajeno v prihodnjih petih letih.
Škof dr. Gregori j Rožman v spremstvu Rupnika prisrčno pozdravlja SS-generala Rosenerja pred uršulinsko cerkvijo v Ljubljani
IZ SOVJETSKE' ZVEZE
OBNOVA DNJEPROSTROJA
Koruza zori, zlata koruza...
Poezija in veselje slovenskega kme* tijstva je v splošnem — vinograd in vinogradništvo. Naši koroški vino? gradniki, ki so pred stoletji segali da? leč na sever, skoraj do Visokih Tur, so zamrli že zdavnaj in so se ohranili •menda le še v prav okrnjeni obliki v . žitaroveškem okolišu. Poezije, vesele, živahne, življenja polne in sočne poezije sončnih vinogradov danes na Ko? roškem ni več. Zato pa so ostale pri nas še druge panoge kmetijstva ali poljedelstva, katere so nastale v vro? čem koroškem soncu in katere poseb? no razveseljujejo duha in srce, to so: setev ajde in pridelovanje koruze (tur-ščice ali sirka).
. Kako zelo priraslo je pridelovanje koruze k srcu slovenskega koroškega kmeta, sem povzel iz naslednjega do? ži vetja:
Pred približno dvema letoma, še v času vojne, sem čisto slučajno naletel v gorski dolini pod Visokimi Turami na lepo kmetijo, ki je bila poseljena z družino iz Kanalsko doline. Gospo? darja ni bilo doma, pa sem si z gospo« dinjo ogledoval posestvo. Zaradi velike pridnosti ljudi ni bilo treba kaj grajati, pač pa marsikaj v gospodar? stvu pohvaliti: dobro zemljo, lepo ži? vino, bohotno žito. Toda vselej, ka? dar sem ugotovil kako odliko te gorske kmetije, mi je gospodinja, ki je bila po rodu Ziljanka, s trpko vda? nostjo in nekam žalostno odgovorila> »Pa koruza tu le ne zori...«
Vse prednost} in odlike te žitorod? ne kmetije je v prepričanju'Ziljanke zasenčila ena sama pomanjkljivost, namreč da tam gori ni uspevala več koruza.
Prednosti pridelovanja koruze so v resnici izredne. Saj nam skoro nobe« na rastlina na površinski enoti ne da toliko pridelka ko koruza. Zato se pa tudi izplača, da ob zorenju turščice upoštevamo nekatere okoliščine: ,
V splošnem pravimo, da vrhov rastlin ne smemo prezgodaj požeti. Kajti dokler ima rastlina še vse liste zelene, tako dolgo zajema iz sončne energije vse snovi in sile za rast storžev. Kjer pa je toča zbila turščične nasade, ali tam, kjer je potrebno zorenje koruze pospešiti, bomo brez znatnejše škode porezali vrhove in jih sveže pokrmili.
Koroški kmet nobenemu odbiranju žita ne posveča toliko pažnje, kakqr odbiranju koruze. Če pa hočemo pri
odbiranju doseči popoln uspeh, mora? mo semensko turščico odbrati že na njivi. Za seme bomo odbrali dolge, le? pe, zdrave in popolnoma dozorele storže od tistih najlepših rastlin, ki imajo nastavek storža čim niže. Čim nižji je namreč nastavek storža mer* jen od zemlje, tem bolj zgodaj dozoreva ta vrsta.
Semenski storži naj tudi nimajo pre« dolgih pecljev in naj se ne povešajo preveč, kajti tudi to je znak poznega dozorevanja. Strok ali storž naj ima pri domači koruzi najmanj 12 ali 14, pri konjskem zobu 16, pri činkvanti* nu 22 vrst zrn. Pred lomljenjem oziro? ma odbiranjem storžev za seme bomo torej raztrgali ličje na najlepših rastlinah, ki odgovarjajo navedenim za? htevam, in potem bomo po obliki iz? brali toliko strokov, kolikor jih bomo rabili za semena. Ko bomo semenske storže ali štroke luščili, bomo posebej odluščili 4 do 5 zrn visoko na dnu in okoli 6 do 7 vrst na vrhu stroka in to zrnje uporabili za krmo ali pa za pre? hrano, dočim bomo za seme odluščili samo sredino storža. Pri oplojenju se namreč najprej oplodijo zrna v sre* dini in to s cvetnim praškom tistih rastlin, ki so najmanj v sorodstvu z dotično rastlino. Iz teh zrn zrastejo potem najbolj zdrave in močne rastll« ne. Na vrhu in na dnu storža pa se zrna lahko oplodijo s praškom lastne rastline in kakor nam je znano, je po? tomstvo iz križanja v krvnem sorod?, stvu najmanj rodno in najmanj od? pomo proti boleznim.
Za seme odbrane, dolge, po obliki in barvi enakomerne storže bomo po? tem sušili na takem mestu, da mraz ne bo škodoval kaljivosti. Kakor ve? mo, je turščično zrnje zelo občutljivo za mraz. Če bi slučajno pozabili pri su? šenju na koruzo, bi se nam lahko zgo? dilo, da nam klica pozebe in na klic? nem mestu zrna se pojavi črna pika', j Tako zrno potem ne vzkali.
Zgodnejša zoritev koruze je važna posebno v primeru, če hočemo za tur? ščico sejati še pšenico. Po možnosti orjemo za pšenico po koruzi tako zgo? daj, da ima zelje pred setvijo še kakih 10 do 14 dni časa, da se primerno se? sede. Na taki zemlji bo pšenica bolj enakomerno vzklila in se obrasla.
Še na nekaj bi opozoril. Večkrat za? radi ppmanjkanja čast^ pustimo ko? ruzna stebla, ki smo jim odvzeli štor?
že, kar čez zimo na njivi. Tako ravna« nje v toliko ni pravilno, v kolikor to pospešuje razmnoževanje koruznega molca. Ta molj ali črv v koruznem ste? blu oziroma slami lahko povzroči, da se stebla prezgodaj prelomijo. Kjer se škodljivec posebno močno razmnoži, propadejo celi koruzni nasadi.
Ker ličinka koruznega molca preži? mi med koreninami in prvem kolen? cem stebla, je treba koruznico oziro? ma turščično slamo na njivi porezati v jeseni čim bolj pri tleh.
V Ameriki in Jugoslaviji, kjer se prideluje koruza »na veliko«, obstoja strog zakon, ki zahteva, da čez zimo na nobeni njivi ne sme ostati koruzni? ca. Letos pa pri nas menda ne bo tre? ba posebej opozarjati na potrebo ta« kojšnjega spravljanja koruznic z njiv,
ker bomo skušali turščično slamo spri? čo pomanjkanja krmil uporabiti tudi za krmo.
S spravljanjem koruznice in lička? njem, ali kakor pri nas na Koroškem pravimo »fožanjem«, se poezija pride* lovanja koruze nagiba h koncu. Foža? nje ali ličkanje potrganih storžev se mora opraviti še isti dan, ker se nam sicer ti ugrejejo, če leže na kupu. Si? cer pa k fožanju prav radi pohitimo in ga opravimo en večer pri enem. drug večer pri drugem sosedu. Posebno za otroke je to dolgo pričakovan praznik, pa tudi odrasli najdejo v dolgih, svet« lih jesenskih nočeh priložnost za pri? srčen, razigran razgovor in za marši? katero poredno in veselo šalo.
Krčuški.
Nekaj besed o spravljanju krompirja
Letos se nam menda v splošnem ne bo treba beliti glave, kam bomo dejali naš krompirjev pridelek. Zaradi suše in črvov je letina tako slaba, da bomo kaj lahko našli v splošnem za pridelane gomolje zadosti prostora v kleti. Ker pa je pridelek tako boren, bomo morali polagati tem več pažnje na to, kako bomo spravili krompir, da se nam bo čimbolje obdržal čez zimo.
Vsi vemo, da se le v suhem vremenu izkopano in spravljeno ter primerno shlajeno gomolje dobro drži in povolj? no prezimi.
Ako le vreme in čas dopuščata, pu* stimo krompir po izkopavanju še kak dan ali dva na njivi, da se gomolje do* bro osuši in da prst docela odpade od njega. Tudi potem preudaren kmetovalec krompirja ne bo takoj spravil v klet, ampak ga bo pustil toliko časa pod kako šupo ali pod drugo streho, dokler ne bo nastopila nevarnost, da zmrzne. Tu ima gomolje možnost, da se na prepihu popolnoma osuši in shladi za prezimljcnje.
Pod šupo ali pa že kar na njivi bo? mo krompir še pred vkletenjem pri? merno prebrali.
V sc /gomolje, ki jc predrobno* ob* grizena od črvov in miši, ranjeno ali’ že celo malo nagnito, bomo odbrali posebej za krmljenje. Ostali krompir bomo prebrali v dva dela: zdrave, sortno čiste, kakor kokošja ali gosja jajca debele gomolje na en kup za seme, vse ostale debelejše, zdrave go? molje pa na drug kup za hrano doma ali pa za prodajo.
Poudariti bi bilo še mogoče, da pra* vi krompirjevi pridelovalci gnil krom? pir ne- vržejo kar na gnoj, tak krompir tudi ne pustijo enostavno na njivi,
ampak ga zakopljejo čisto posebej, ker z gnilim krompirjem širijo razne krompirjeve bolezni, ki v teku let prav lahko povzročijo popolno okuženje krompirišč.
Od kleti je nadalje največ odvisno, kako bo krompir prezimil. Klet naj bi varovala gomolje pred zmrznjenjem, gnitjem in prezgodnjim odganjanjem.
Zavarovati se pred zmrznjenjem pa menda ne bo preveč težko.
Če ni preveč raznih glivičnih okužb, se gnitja ubranimo na ta način, da skrbimo v kleti stalno za suh, čist zrak in primeren hlad. V ta namen v jeseni in zgodnji zimi ponoči klet krepko zračimo, podnevi in ob južnem vreme* nu pa klet zapiramo, da ne pride va* njo pretopel zrak. $elc ko nastopi hujši mraz pod 4 stopinjami Celzija, za? čnemo klet tudi ponoči zapirati. Pri? delovalci semenskega krompirja imajo v kleti stalno termometer. Nad se? dem stopinj Celzija naj bi nikdar ne bilo v kleti toplote, pa tudi ne izpod 2 stopinji Celzija.
Navedeno zračenje pa navadno z* ohranitev gomolja ne bo zadostovalo. Da nam ostane en ali poldrug me* ter 'visoko nasut krompir čez zimp. moramo krompirjevo klet čisto posebno urediti. Napravimo namreč v nji eno ped nad zemljo iz kakih močnih lat ali krajnikov poseben oder in na* redimo podoben opaž, odmaknjen ka* ko ped od zidu. V tako urejeni kleti lahko stalno kroži svež zrak okoli krompirja od spodaj in od vseh strani. Ako je klet večja in gomolje visoko naloženo, postavimo na opisani oder še enega ali dva iz lat napravljena dušnika, ki sproti odvajata morebit* no vlago in hlape iz krompirjevega
Ciril Kosmač:
OČKA
		
		
	uu	
Skoraj vsakdo ve, da ni lahko ves dan in ves dolgi večer preživeti z do? mačim človekom ter se ne dotakniti stvari, ki leži obema na duši. Tako je bilo tudi z mano, ko sem se po petnaj? stih letih vrnil v svojo rojstno vas na Tolminskem. Moj brat in moje sestre so bile še vsi razkropljeni po Italiji in Nemčiji, očeta pa so ubili v Maut? hausenu — in se ne bo nikdar več vr? nil. Na našem zapuščenem domu sem našel teto, materino sestro, ki je otroci nismo nikoli marali, ker je bila mrzla, zadirčna in pobožnjaška trlica, skopa pa že tako, da ji je bilo žal dima. ki je uhajal iz dimnika, kakor jc rekel stric Nac, ki je kljub bridkemu življenju človek vesele narave in zlatega srca. Teta je dolga leta služila v Gorici pri propadli grofici Attemsovi, in kadar je prišla na obisk, jc za nas sedmero otrok prinesla sedem podobic sveto? gorske Matere božje in samo prgišče črvivih rožičev, ki so zaudarjali po plesnobi; zmerjala nas je s pogani, ker rožičev nismo poljubili, preden smo jih začeli gristi, ter nam govorila o pe? klu tako neumno, kakor govorijo sa? mo stare device, ki se jim niti ne sa? nja, kaj jc otroška duša. Mama jo je vselej potegnila v kuhinjo, kjer jo je ozmerjala, češ naj nas nikar ne trapa,
ker bomo imeli že na tem svetu pekla dovolj ... Res jc, povedali so mi, da se je teta spremenila, vendar se je se? daj vse to zdramilo nekje daleč v mo* jem spominu, in zato srečanja s teto res nisem bil vesel, posebno pa ne ob tej uri in na našem domu. Pričakoval sem, da me bo najprej vprašala, če sem bil priden, če sem ubogal in če sem molil, potem ... potem pa bo se« veda takoj začela s svojim osladnim glasom govoriti o mojem očetu, ki ga bo venomer imenovala »tega nesreč? nega siromaka«.
In prav tega sem se izogibal.
Nikakor nisem zdržal na mestu. Hodil sem po hiši iz kuhinje v izbo, iz izbe po strmih majavih stopnicah na kamro in s kamre na kaščo, kjer je bilo pod zakajeno slamnato streho še vse polno stare šare, po večini celo iste stare šare kakor v mojih otroških le? tih: črvivi kolovrati, odsluženi piskri in ponve brez repa, raztrgani berači in oprtniki brez dna, polomljeno orodje it. stare cunje.
Vse to sem poznal. V veži je roka kar sama našla v temi kljuko v vratih, v izbi sem potipal vse stole, kakor bi stare zn-once trepljal po ramenu, pobožal sem skrinjo, ki smo jo otroci tako neusmiljeno obrczljali s svojimi pipci, položil sem roko na peč in na
harmonij, ki je stal za vrati kot pred petnajstimi leti.
»Vse je, kakor je bilo,« sem govoril sam pri sebi. »Samo njega ni, da bi oži* vel vse te stvari.«
Šel sem iz hiše in postal pod staro tepko, ki je v tej pozni pomladi ko? maj odcvetela. Potem sem zavil v hlev, kjer je osamljena hlevarica z odlomljenim rogom in navzgor zavihanimi parklji kaj poredkoma metala rep na svoj uleknjeni hrbet ter zagrizeno pre? žvekovala trdo in jalovo seno z naše prisojne senožeti. Iz hleva sem šel v hram, ki je bil prazen kakor pred je? senjo; samo znani vonj po plesnobi je butnil vame izpod trhlih pletenih les. Iz hrama sem šel na skedenj, s skednja pa sem krenil v vrt, ki je bil zdaj tako siroten in star: trhla lesena ogra* ja je bila z mahom poraščena in se je lomila navzven: v tem vrtu je imela naša mama toliko rož, zdaj pa so ob plotu rasle tako bujne koprive, da sem se moral skloniti, ko sem šel po stezi, kajti drugače bi me oplazile po obrazu. Stopil sem iz vrta, prislonil vrata, ki so bila brez tečajev, skočil čez jarek, po katerem je nekoč tekla gnojnica, in krenil proti polici nad hišo.
Rad bi bil sam, da bi se z rokami, z očmi in z glasom srečaval s svojim domom, toda teta je ves čas neusmi? ljeno štorkljala za mano kakor slaba vest. Suhe noge so ji opletale v veli* kih in težkih hodničnih moških čevljih, ki so bili prav gotovo mojega očeta, roke je držala prekrižane pod pred« pašnikom kakor skopa gospodinja, ki hoče pokazati sosedi, koliko jajc je
prinesla s kokošjega gnezda, ter go? vorila, govorila. Govorila pa ni osladno, temveč glasno in sunkovito, kakor pač govorijo ljudje, ki živijo v samoti in ob bučni reki. Naša hiša pa je do* bre pol ure iz vasi, popolnoma na sa* mem, Idrijca teče tako rekoč mimo praga ter se kakih sto korakov pod hišo vali čez skale.
Prišel sem na polico in obstal poleg košatega pušpanovega grma, v kate* rem sem se skrival, ko sem bil otrok. Kljub šumenju reke in kljub vetru v vejah mogočnega oreha je bila povsod sama tišina, tista glasna tišina narave, ki živi samo na kmetih in nikdar ne zaide v mfesto. Ozrl sem se po dolini, po grebenih gora, ki so silile iz tolminskih grap, potem pa sem pogledal kvišku na simo nebo. Nebo je bilo ze? lo visoko. Nobenega oblačka nikjer. Na vsej prostrani sinjini je bil samo velik orel, ki je mirno krožil v krogu. Tudi teta je pogledala kvišku, si s ko? ščeno roko zastrla oči in skoraj radost* no rekla:
»Ta pa večkrat pride.«
Orel je dolgo krožil nad dolino, počasi in mirno, kakor bi obujal sporni? ne nad znano pokrajino, potem pa je v ravni črti odjadral naravnost proti Oblakovemu vrhu.
»Pojdiva v izbo,« je rekla teta. In kaj sem hotel, šel sem spet v izbo. Ko se po dolgih letih vrneš domov, te gle? dajo kakor ljubega gosta in tudi rav* na jo s tabo kakor z ljubim gostom. Sedeti moraš lepo v izbi, jesti ocvrta jajca, piti mleko ter se pogovarjati. Sedel sem na majavo klop in položil
kupa. Seveda klet za razne vrste gomolja v shrambi še posebej pregra* dimo.
Z _opisanim zračenjem v suhi, ne nad 7 stopinj Celzija topli kleti, pa v primerno svetli shrambi preprečimo tudi, da bi krompir odganjal dolge, be* le in krhke cime, katerim je večji del pripisovati, da krompirjevo seme od leta do leta bolj slabi in peša. Samo v temni, vlažni in pretopli kleti poganja gomolje omenjene nezaželene kali. Na svetlem pa dela -krompir na spomlad kratke, zelene in rdečkaste cime, ki
se ne polomijo in dajo zelo krepke rastline.
Seveda tudi preveč svetla klet z ne* posredno sončno svetlobo ni dobra. Priporočajo, naj šipe prevelikih oken na južni strani namažemo z apnom.
Omeniti bi še bilo, da gnitje krom* pirja lahko močno zadržimo, če potrosimo gomolje, plast za plastjo s pra* hom živega apna ali s kakim drugim odgovarjajočim praškom, na primer s karsanom, ki ga dobite pri pristojni kmetijski zadrugi ali v trgovini.
Kočuški.
NAŠA-ŽENA
Tovarišica Milenka v/
Na Zilji blizu tam, kjer državna cesta zavije čez Korensko sedlo na ju* goslovansko stran, živi naša tovarišica Milenka. Kakor vsaka zavedna Slo* venka, je tudi ona kmalu spoznala, kakšne namene imajo nacisti s sloven* skim narodom: uničiti ga in izbrisati s površja zemlje. Posrečilo se ji je, da je že zgodaj dobila zvezo s partizani in začela je podpirati našo borbo. V začetku leta 1943 so bili z njimi nave* zani prvi stiki in do razpada Nemčije je delala za nje. Dokler v tem delu Koroške še ni bilo partizanov, je sku* šala pomagati pfo svojih močeh celo onstran Karavank, saj je bila pomoč povsod potrebna. Tovarišica z Go* renjskega ji je izročila pohvalno pis* mo, ki so ji ga napisali gorenjski par* tizani. Hvaležni so ji bili, da je tudi ona na Koroškem mislila nanje. Ko so prišli prvi partizani na Ziljo, jih je znala tako spretno skrivati in skrbeti zanje, da štiri mesece niso vedeli lju* d je, kje se skrivajo.
S svojim možem in drugimi tovariši in tovarišicami so poskrbeli, da parti* zani niso bili lačni. Tudi za obleko in obutev in nešteto drugih malenkosti je bilo treba skrbeti, toda ob dobri volji se je tudi Jo na$}6. P^rtizant so sc je navadili, da je skrbela zanjo kot mati. Kurir je raztrgal hlače — saj veste, da ponoči hoditi po gostem lesovju ni lahko -x- in kamor pride raztrgan, na* pravi slab vtis. Tovarišica Milenka je takoj opazila in kurir je dobil nove hlače. Nikdar je nisi dobil slabe volje in za naše partizane je našla zmeraj čas. Opravljala je obveščevalna pota in če je kdo želel na hitro iz nacistič* nega »raja«, sc je v spremstvu tovari* šice Milenke lahko kmalu znašel pri partizanih. Kljub temu, da je bila zelo slabotnega zdravja, ji ni bila nobena
reč pretežka, ker se je zavedala, da je boj slovenskega ljudstva pravičen in da moramo biti enotni, če hočemo zmagati. Toda kakor zelo pogosto, je tudi tu izdajalec izvohal o delu tovarišice Milenke in njenega moža. Moža so zaprli in ga grozovito pretepali, da bi izdal še tovariše in tovarišice. Ostal je trden: niti besedica ni prišla iz nje* govih ust. Milenka je ostala sama do* ma s tremi otroki in delala naprej za partizane. Izdajalec je prežal nanjo, da bi jo spravil v zapor, a se mu ni posrečilo. Ponoči so orožniki in izda* jalci letali okoli hiše kakor stekli psi. Milenka jih je skrivoma opazovala in si zatrjevala sama v mislih: Ne boste nas ugnali, mi vas pa bomo, le počakajte še malo.
Zadnja zima je bila za partizane , huda in jih je veliko pobrala. Neka* terim so preveliki napori in pomanj* kanje nakopali bolezen. Mokri, lačni in utrujeni so večkrat prihajali k Mi* lenki, kakor bi prihajali domov. Težki so bili zadnji meseci za tovarišico Milenko. Moža so ji po šestih mesecih zapora v Beljaku prepeljali na smrt bolnega v Dachau. Rešile so ga zavez* niške čete, da se je pozneje srečno vr* nil domov. Njen brat jc bil pri par* tižanilfftV svak'Tone' tudi, svakin jo so zaprli, ker ni skrivala svoje naklonjenosti do gošarjev in celo 80 letnemu očetu so stregli po življenju. Trde so bile preizkušnje, toda vse je minilo. Ostala pa je naša železna in neomaj* na odločnost, da se bomo borili za svobodo in svoje pravice tako dolgo, dokler obojega ne bomo dosegli. Da* nes ni čas, da bi počivali na lovorikah preteklosti, naš boj za svobodo se na* daljujc in če ne bomo omahljivi, si bomo znali svojo pravico tudi priboriti.
Vasilij.
roke na črvivo mizo. Sedla je tudi teta, toda na stolico in nekoliko vstran, kakor se to spodobi pred gostom, po* tisnila šop sivih las za črno ruto in vzdihnila:
»Tako...«
Spreletele me je, ker sem slutil, da bo začela. Že sam zvok besede, ki jo je vzdihnila, mi ni bil všeč. Nekateri ljudje imajo močan in lep glas, toda posluha imajo manj od grgarskega osla. Prav tako ima jo nekateri zelo do* bro, naravnost zlato dušo, a brez vsa* kega posluha. Nikakor ne znajo skladno zaživeti s čustvi svojega bližnjega, čeprav' si prizadevajo. Kar koli rečejo, rečejo križem. Slutil sem, da ima moja teta dušo brez posluha. Vedela je prav dobro, da se ogibljem omeniti očeta, toda v njenem vzdihu in na njenem obrazu je bilo jasno, da namerava spregovoriti o njem. Zato sem naglo začel spraševati o vaščanih.
»Kaj pa Obrekar?« sem vprašal.
Razumela me je. Takoj jc spremeni* la obraz, dvignila glavo, se zravnala, se presedla na stolu in vzkliknila.
»Krasno se je držal!«	.
»Saj jc moral biti že star,« sem hitro dejal, da bi se ne ustavila pri vzkliku.
»Star? Več kakor star je že bil,« je poprijela. »Toda človek nikdar ni prestar da bi ob požaru ne pomagal gasiti Tako ie sam govoril zadnja tri leta. Bilo mu jih je pet in sedemde* set, ko je odbila velika usodna ura. ki nas je vse prebudila in spremenila.«
Naglasila je besedici »nas« in »vse« ter me‘pomenljivo pogledala, češ tudi sama sem se spremenila. Da, spreme*
———9----------
nila sc je, a nekaj ji je vendarle osta lo. Moja teta jc res hodila v cerkev, toda tudi brala jc mnogo. In ker je imela čudovit spomin, je v svojem pripovedovanju kar na lepem uporab* Ijala cele stavke, ki si jih je zapomnila iz knjig; in uporabljala jih jc v knjiž* nem jeziku, kar je mojo pokojno mamo včasih tudi dražilo. Tako sem tudi zdaj slišal njen stavek o veliki usod*
ni uri-	, , r.
»Dobro ste delali,« sem rekel. »Po*
vedali so mi.«
»To ni nič,« je naglo dejala in stresla svojo drobno koščeno glavo. »Prav nič v primeri s tvojim očetom ... in Obrekar jem,« ji hitro dodala, kakor bi se spomnila, da ne sme suniti v živo rano. »Obrekar sc je popolnoma spre* menil, še ime. Rekli so mu očka Orel. Zadnje čase ga večkrat gledam in zd* se mi, da je res orlu podoben. Mar ni?« jc vprašala, potegnila roko izpod predpasnika in pokazala na steno.
Ozrl sem sc. Na steni je visela v okviru iz brezovega lubja podoba star* ca redkih, sivih, trdih las, prostranega, obokanega čela, velikega orlovskega nosu, naprej potisnjene, drzno preklane brade in globokih, neukrotljivih si* vih oči. Njegov pogled je bil nekam otožen, globok, toda hkrati oster in živ, probojen, da mi je bilo skoraj ne* prijetno gledati vanj. Grabil te je za
dušo.	'	.	-
»Podoben je,» sem pritrdil. »Se na sliki ima žive oči.«
»Žive. Pa še kako žive!« je vzkliknila teta, očitno nezadovoljna z mo* jim naglasom. »Ko sem zadnjo poldru*
NASVETI ZA DOM IN SE KAI
Izberimo popolnoma lepe in zdrave
češplje, jih olupimo in odstranimo peške. Nato jih kuhajmo v čisti kozici toliko časa, da ostane steza na dnu kozice, ako potegnemo po njej s ku* halnico. Še vročo marmelado spravi* mo v segrčte kozarec. Ko jih napolni* mo, jih denimo še za nekaj minut v štedilnikovo pečico, da se naredi na vrhu tenka kožica, ki popolnoma oddvoji marmelado od zunanjega sveta in jo varuje okvare. Če je marmelada dobro kuhana, se ohrani še čez nasled* no jesen.
Kako ohranimo sveže češplje za zi*
mo? Lepe, zrele češplje obrišemo in naložimo tesno v kozarce ali glinast lonce. Vmes damo sveže, zdrave in su* he liste vinske trte ali češpelj. Kozarec ali lonec dobro povežemo z moč* nim pergamentnim papirjem. Na vrtu izkopljemo pol metra globoko jamo in vanjo zakopljemo lonec. Tako bomo lahko pozimi postregle s popolnoma svežimi češpljami.
Če se ti prilepi likalnik na perilo.
Kadar likaš škrobano perilo, prideni škrobani vodi malo kuhinjske soli, da se likalnik ne bo prijemal.
(•ZANIMIVOSTI*)!
g3T*	=1
^	_____________________J=5
L. Musatov:
SKRIVNOSTI VEČNEGA MRAZA
V	Sibiriji, v enem izmed naselij Za-bajkalja, se je pripetilo nedavno ne* kaj zanimivega: 19 m visoki stolp za črpanje vode se jc nenadoma močno nagnii na eno stran. Kraj stolpa zgra* jena kotlarna je bila na eni strani sc* grela zmrznjeno zemljo. Da bi se stolp ne podrl, so skopali na drugi strani kanal, ki so vanj položili cevi in jih na* polnili s paro. Zgodilo se je nekaj čud* nega — visoki stolp se je začel počasi izravnavati in čez nekaj časa je zopet stal ravno kakor prej. Zemlja, ki je bila na eni strani prej zmrznjena, se jc bila pod vplivom pare Pfjtajaja, ta* ko da sc je izravnala z zemljo na drugi strani stolpa. Odtajana zemlja^ se je sesedla in tako stolp ne bo več v nevarnosti, da bi se povesil ali celo podrl.
V	krajih večnega mraza ljudje več*
krat opazujejo take čudne pojave. Kar na lepem se vrata ali okna ne da* jo več odpreti, raven železniški nasip se izboči, gladka cesta dobi grbe. To so deformacije zemlje, ki v nji zamr* zuje voda.	r
V	institutu za proučevanje učinkov
go leto, odkar ga ni več, včasih cin* eala, ali bi nesla pošto ali bi je ne nesla, ga nisem marala pogledati. Kar žal mi je bilo, da sem njegovo podobo m steno obesila. Vedela sem prav do* bro: če gr. pogledam, bom šla. In da bi ga ne pogledala, spet nisem mogla. Kar tukajle me je kljuvalo,« je rekla in položila svojo koščeno roko na ribnik. »Morala sem se ozreti. Pa sem šla. Tudi v dežju in, v snegu. In to v Go* renjo Tribušo, v Gačnik, na Bukovo, v Mrzlo rupo, do Lokovca... Vse no njegovih poteh ...«
Pogledal sem jo. Kdo bi verjel, da jc ta nekdaj pobožnjaška, strahopet* na trlica v temi in s partizansko pošto v žepu obletela vse te grape in hribe.
»Da, kar živ je,« je nadaljevala teta in gledala- v podobo. »Še zdaj, ko ga takole gledam, se mi zdi, da bo zganil veke, in spregovoril. .Razumeš,« pore* če, .ugnali jih bomo, kaj kmalu jih bo* rrfo ugnali, žloto hudičevo. Saj že kar divje gledajo od golega strahu!’«
»Tako je govoril?«
»Tako. .Vidiš«, je rekel, ,saj je raz* bojnika tudi strah, ko vlomi v hišo, čeprav je oborožen. Strah je v duši. Tega strahu pa ne preženeš, pa bodi do zob oborožen.’ Da, in da povem naprej. Dali so mu ime očka Orel prav zaradi njegovih Oči. In zaradi teh oči jc mož velike muke prestal. Pa bom že povedala. Vse lepo od kraja ..". To, hočem reči to, da so mu dali ime očka Orel zaradi oči, mu spočetka ni bilo prav. Sam je rekel. Povedal je, da ga je pred leti, ko je po maši prišel k Mlakarju na četrt vina, Luzar grdo na-
mraza pri Akademiji znanosti ZSSR so učenjaki podrobno proučili posebnosti večnega mraza v odnosu do gradbene stroke. Veliki pomen tega dela nam postane jasen, če pomislimo, da zavzemajo kraji večnega mraza v Sovjetski zvezi okrog sedem milijonov kvadratnih metrov ali približno eno tretjino ozemlja vse dežele. Velik del Sibirije in Daljnega vzhoda spada h krajem, kjer je zemlja vedno zmrz* njena. Stene, tla in strop velike hladilnice v laboratoriju instituta so pokriti -z debelim iv j cm. Temperatura znaša tu 20 do 30 stopinj pod ničlo, takoj za steno, na moskovski ulici, pa je že ne* kaj stopinj nad ničlo. Učenjaki, ki de* la j o v tem laboratoriju, nosijo poseb* nc kožuhovinaste obleke.
Laboratorij vodi dopisni član Akademije znanosti ZSSR Nikolaj Cito* vič. Nedavno jc do kraja razvil svojo »teorijo ravnotežja vode v zmrznjeni zemlji«. Posrečilo se mu je dokazati, da jc celo v zmrznjeni zemlji pri naj* nižji temperaturi voda, ki so od njene količine odvisne fizično mehanične lastnosti zeml je. Obenem se mu j c po* srečilo dognati, da zmrznejo različne vrste zemlje pri raznih temperaturah, ne pa pri ničli, kakor so učenjaki doslej mislili. To je velikega znanstvene* ga in praktičnega pomena posebno v stavbarstvu, ker pomaga graditeljem določiti, kako globoko jc treba polo* žiti temelje novih poslopij.
ib
V moskovski laboratorij za prouče* vanje učinkov mraza so poslali nedavno z letalom iz Jakutije tri velike kose globoko iz zemlje izkopanega ledu, ki izvira iz časov po ledeni dobi. Pod* nebje v Jakutiji jc bilo v onih pradav* •nih časih tako ostro, da sneg sploh ni mogel kopneti. Prst ga je pokrivala in tako je ostal skozi tisočletja v zem* lji. Počasi se je ta sneg strjeval in iz-preminjal v led. V laboratoriju bodo podrobno proučili fizične in mehanič* nc lastnosti in kemični sestav iz pra* davnih časdv izvirajočega ledu. Pomen tega znanstvenega dela nam postane jasen, če pomislimo, da leži na severu tak led v zemlji na velikih površinah in da je večkrat debel po več metrov. Delo tega instituta pri Akademiji zna* nesti ZSSR pomaga na eni strani sov* jetskim graditeljem pri gradnji solid* nih poslopij in naprav v krajih večne* ga mrazu, na drugi strani pa pomeni dragocen prispevek k svetovni zna* nosti.
Izdajatelj lastnik in odgovorni urednik lista: dr. Matko Schanvitz), Wien XVI., Ottakrin* gerstrasse 83. — Tiska: »Globus«, Zcitungs*, Druek, uud Vcrlajlsanstalt G ni. b. H., Wienl, Fleiselimarkt 3—5.
Podružnica uprave »Slov. vestnika«, Klagenfurt, Volkerniarktcrstraskc 21*1.
drl. ,Gledaš kakor kralj!’ mu jc zabru* sil. ,Z užitkom bi ti eno primazal!’ — ,Saj je kralj svoje beračije. Otrok pa tudi ima za celo vojsko!’ jc zalajal Mlakar, ki je bil surovina in pol in ki se je tudi zdaj pokazal. ,Vsi bajtarji tako gledajo,’ je rekel. .Ker so zmeraj lačni, so požrešni in ker so požrešni, zmeraj buli jo, pa se jim oči zclebclijo in prišpičijo.’ Da tako je bilo,« jc za* mišljeno rekla teta, »siromak šc svet* lih oči ni smel imeti.«
»Saj, kje pa sta zdaj Luzar in Mlakar?« sem vprašal, ker sta me zanimala oba vaška mogotca, ki bi tudi nas najrajši v žlici vode utopila.
»Luzar se je spremenil. Pobje so ga postavili na pravo pot. Dva sta mu pa* dla. Pomagal je, oko so mu izbili in hišo so mu zažgali. Mlakar pa je lajal do razpada Italije, potem jo je pobri* sal v Tolmin, ker v naši vasi ni bilo postojanke. Tudi tam ima dve hiši. V njegovi hiši v vasi je zdaj dom ljudske prosvete in zadruga, polje je od* bor dal bajtarjem v užitek, dokler na* ša stvar nc bo za trdno rešena in pride agrarna reforma tudi k nam. Zaprli ga niso. Pravijo pa, da sc mu meša. In saj ni čuda. Če je Bog ali če ga ni, tega jaz zdaj po vsem tem skoraj nc vem več,« je rekla teta in pogledala na sta* ro razpelo, ki je viselo v kotu nad mi* zo, »vest pa je prav gotovo. In vest ga mora peči. Da se človek tako poživini. V njegovem vrtu so našli Obrekarja. Pod gredo radiča. Sam ga je moral zagrebsti. No, pa bom že povedala.«
(Dalje)