Zbornik gozdarstva in lesarstva, 54, 1997, s. 45 - 70 GDK 423.5 (497.12) Prispelo / Received: 15. 11. 1997 Sprejeto / Accepted: 27. 11. 1997 SNEŽNI PLAZOVI V SLOVENIJI Aleš HORVAT. Izvleček Izvirni strokovni članek Original professiona/ paper Snežni plazovi ogrožajo Slovenijo bolj, kot smo se v vsakodnevnem življenju zavedali. Najmanj 715 plazov ogroža prometnice, najmanj 140 pa stanovanjska ter gospodarska poslopja, smučišča in daljnovode. Snežna odeja v Sloveniji kaže veliko časovno in prostorsko variabilnost glede na največje višine, intenziteto in trajanje. Informacijski sistem o snežni eroziji bi bilo potrebno izpopolniti z razširitvijo katastra plazovitih zemljišč na še neobdelane predele in z izdelavo katastra potencialno plazovitih zemljišč. Ključne besede: snežne padavine, snežna odeja, snežni plazovi, ogroženost SNOW AVALANCHES IN SLOVENIA Abstract Ava/anches represent a much greater threat to Slovenia than the pub/ic is generally aware of. At least 715 avalanches endanger roads and 140 ava/anches represent a serious threat to residential areas, farm buildings, ski resorts and power fines. There is a huge regiona/ and seasonal variation in the duration and maximum height of the snow cover in S/ovenia. The snow hazard information system on potential damage caused by avalanches and snow s/iding represents a firm basis tor temporal and permanent protection against avalanches. Therefore, such a system should include alf potential avalanche areas, the register of which has yet to be comp/eted. Key words: snowfa/1, snow cover, snow avalanches, endangerment Mag., dipl. inž. gozd., Podjetje za urejanje hudournikov, Hajdrihova 28, 1000 Ljubljana, SLO 46 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 54 KAZALO / CONTENTS 1 UVODI INTRODUCTION ................................................................... 47 2 OPREDELITEV PROBLEMA / DEFINITION OF THE PROBLEM ............................................................................................. 47 3 ANALIZA SNEŽNE ODEJE V SLOVENIJI/ ANALYSIS OF SNOW COVER IN SLOVENIA .............. ............................................ 48 3.1 PRVO IN ZADNJE SNEŽENJE V SLOVENIJI / THE FIRST ANO THE LAST SNOWFALL IN SLOVENJA ................................... 48 3.2 TRAJANJE SNEŽNE ODEJE / DURA TION OF THE SNOW COVER .................................................................................................. 49 3.3 MAKSIMALNA VIŠINA SNEŽNE ODEJE / MAXIMUM HEIGHT OF SNOW COVER .............................................................. 50 3.4 MAKSIMALNE INTENZITETE SNEŽNIH PADAVIN / MAXIMUM INTENSITY OF SNOWFALL.. ........................................ 56 4 ANALIZA PLAZOVITIH OBMOČIJ / ANAL YSIS OF AVALANCHE AREAS ......................................................................... 59 4.1 METODA DELA/ WORKING METHOD ........................................... 59 4.2 REZULTATI RAZISKAVE/ RESULTS OF THE RESEARCH ....... 63 5 ŠKODE / DAMAGE ........ ..................................................................... 66 6 SKLEPNE MISLI / CONCLUS/ONS ................................................. 69 7 VIRI / REFERENCES .......................................................................... 70 1 UVOD 47 Horvat A.: Snežni plazovi v Sloveniji Snežni plazovi so naravni pojav, ki povzroča v prostoru precejšnje škode, zlasti v tistih letih, ko imamo v Sloveniji močnejše snežne padavine. Škode se kažejo na različne načine, saj plazovi ogrožajo človeka, njegovo življenje in naselja, komunikacije in druge materialne dobrine. Boljše delo pri preprečevanju škod, zaradi snežnih plazov, je narekovalo izdelavo podrobnejšega katastra snežnih plazov, ki ogrožajo območje trajnejšega človekovega bivanja. Osnova študiji "Ocena ogroženosti Slovenije s snežnimi plazovi (1994)", ki smo jo zastavili v Podjetju za urejanje hudournikov z zunanjimi sodelavci (dr. France Bernot, Darjo Durjava, mag. Aleš Horvat, Cveto Jakelj, Tone Kralj, Avgust Lenar, Radovan Lipušček, Franček Mulej, Miha Pavšek, Viktor Povsod, Pavel Setničar, Pavle Šegula, Marko Valič, sodelavci cestnih podjetij v Sloveniji, sodelavci Slovenskih železnic), financirala pa sta jo Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter Uprava RS za varstvo narave, je bila študija Preliminarno poročilo o delu na katastru snežnih plazov na ozemlju SR Slovenije (BERNOT/ ŠEGULA 1983). Omenjeni kataster vsebuje 192 snežnih plazov, ki ogrožajo prometnice v slovenskem prostoru. Plazine smo inventarizirali po občinah s podrobnejšim opisom lokacij. Poleg že omenjenega preliminarnega katastra smo pri izdelavi pregleda snežnih plazov uporabili tudi številne druge vire, ki obravnavajo problematiko snežne erozije v Sloveniji in so navedeni v poglavju Reference. Članek podaja bistvene ugotovitve iz študije Ocena ogroženosti Slovenije s snežnimi plazovi. 2 OPREDELITEV PROBLEMA Cilj naloge je bil analizirati ogroženost Slovenije pred snežnimi plazovi. Pregledali in dopolnili naj bi obstoječe podatke o snežni odeji in plaznicah. Med meteorološkimi podatki naj bi obdelali višino in trajanje snežne odeje ter intenziteto snežnih padavin. Izdelali naj bi pregled plaznic, ki naj bi bile določene v grafični in tabelarični obliki z vsemi potrebnimi določitelji za potrebe urejanja prostora v merilu 1 : 10.000, za potrebe zaščite in reševanja pa v merilu 1 : 50.000. Pregledni prikaz naj bi podali tudi v merilu 1 : 400.000. Prikazi naj bi bili v digitalizirani obliki primerni za delo na računalniškem orodju ARC INFO. Podali naj bi oceno škod, ki jih povzročajo snežni plazovi. 48 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 54 3 ANALIZA SNEŽNE ODEJE V SLOVENIJI Sneg kot padavina je znan po vsej Sloveniji. Odvisno od letnega časa, temperaturnih in padavinskih razmer, od nadmorske višine in lege pobočij (ekspozicija) je odvisno njegovo trajanje, oziroma čas prvega pojava snega v jeseni in čas njegove dokončne stalitve spomladi. V Sloveniji so analizirali v obdobju 1951 - 1990 (arhiv HMZ): • trajanje snežne odeje, višje od 1 cm, • maksimalno debelino snežne odeje, • pojav prve snežne odeje v jeseni, • pojav zadnje snežne odeje spomladi, • največjo zabeleženo intenziteto snežnih padavin v Sloveniji. 3.1 PRVO IN ZADNJE SNEŽENJE V SLOVENIJI Preglednica 1: Podatki o zadnjem in prvem sneženju v Sloveniji v obdobju 1951- 1990 (Arhiv HMZ). Table 1: Data about the first and the last snowfa/1 in Slovenia from 1951- 1990 (Arhives the HMZ). Šifra Postaja Zadnjmesec Prvi mesec Šifra Postaja Zadnji mesec Prvi mesec Gode Station Lastmonth Firstmonth Gode Sta/ion Lastmonth Firstmonth 3 Krvavec Junii / June Seotember / Sen. 129 Ilirska Bistrica April/Aor. November/ Nov. 6 Volčii ootok Mai/Mav Oktober/ Oct. 132 Mašun Mai/Mav Oktober/ Oct 8 Brnik - Aerodrom Mai/Mav Oktober/ Oct. 136 Postoina Mai/Mav November/ Nov. 17 Javorie nad Polianami Mai/Mav Oktober/ Oct. 138 Planina Pri Rakeku Mai/Mav November/ Nov. 38 Planina nnn Golico Mai/Mav Oktober/ Oct. 143 Nanos Mai/Mav November/ Nov. 45 Stara Fužina Mai/ Mav Oktober/ Oct. 150 Rakitna Mai/Mav SeDtember / Sen. 48 Kredarica Vse leto/ Ali vear 158 Nova vas na Blokah ADril/Aor. September/ Sep. 51 Rateče Planica Junii / June Seotember / Sen. 164 Babnooolie Mai/Mav September/ Sep. 58 Bovec Mai/Mav November/ Nov. 174 Kočevie Mai/Mav Oktober/ Oct. 65 Km Mai/Mav Oktober/ Oct. 179 Rovte Mai/Mav Oktober/ Oct. 66 Tolmin Anril/Anr. November/ Nov. 192 Uubliana Mai/Mav Oktober/ Oct. 85 čeoovan Mai/ Mav Oktober/ Oct. 197 Vrhnika Mai/Mav Oktober/ Oct. 92 Vedriian Marec/Mar. November/ Nov. 203 Unonlav Mai/Mav Oktober/ Oct. 96 Nova Gorica Marec/Mar. December/ Dec. 214 Klemik Dri Vačah Mai/Mav Oktober/ Oct. 102 Slao ori Vioavi Marec/Mar. November/ Nov. 223 Planina Dri Sevnici Mai/Mav Oktober/ Oct. 105 Novelo Aoril/ Aor. November/ Nov. 231 Bizelisko Mai/Mav November/ Nov. 106 Komen na Krasu Aoril/ Aor. November/ Nov. 234 Gomii Lenart /Brežicel Mai/Mav November/ Nov. 107 Godnie Aoril/Aor. November/ Nov. 249 Novo Mesto Mai/Mav Oktober/ Oct. 117 Portorož Marec/ Mar. November/ Nov. 257 Črnomelj Mai/Mav November/ Nov. 121 Kubed ~Dril/Aor. November/ Nov. 264 Rooaška Slatina APril/Aor. November/ Nov. Šifra Postaja Zadnji mesec Pivi mesec Code Station Lastmonth Firstmonth 268 Celje Maj/ May November/ Nov. 274 Mozirje Mai/May November/ Nov. Šifra Code 318 321 49 Horvat A.: Snežni plazovi v Sloveniji Postaja Zadnji mesec Pivi mesec Station Lastmonth Firstmonth Radlie ob Dravi Mai!Mav Oktober/ Oct Šmartno Pri Sl. Gradcu Mai/ Mav Oktober/ Oct 287 Ravne na Koroškem Mai!Mav Oktober/ Oct. 333 Za. Ščavnica Mai/ Mav November/ Nov. 289 Uršlia oora Junii / June September/ Seo. 334 Gomia Radaona Aoril/ Aor.. November/ Nov. 296 Velenie Mai!Mav Oktober/ Oct. 338 Blaauš Aoril/ Aor. November/ Nov. 301 Sloveniske Konjice Mai/Mav November/ Nov. 342 Mestni vrh Aoril/ Aor. November/ Nov. 307 Praaersko Mai!Mav November/ Nov. 346 Turški vrh Mai!Mav Oktober/ Oct 309 Starše Maj/Mav November/ Nov. 348 Jeruzalem Aoril/Aor. November/ Nov. 310 Maribor Mai/May November/ Nov. 349 Podoradie Aoril/Aor. Oktober/ Oct. V predelih z nižjo nadmorsko višino in v območjih, do koder segajo vplivi morja, je sneženje redkejše, običajno le med novembrom in februarjem. V osrednjem delu Slovenije se pojavi sneg včasih že oktobra, zadnje snežne padavine pa še v aprilu, redkeje v maju ali celo ob koncu maja. V gorah, v nadmorski višini nad 1500 m, pa včasih sneži tudi poleti, junija, julija in avgusta. V območjih nad 2000 m je težko ločiti zadnje pomladanske snežne padavine od prvih jesenskih. Dolžina trajanja snežne odeje je prav tako različna po posameznih področjih. Odvisna je od nadmorske višine, vertikalne razporeditve temperature in ekspozicije (prisojna - osojna). 3.2 TRAJANJE SNEŽNE ODEJE Slika 1: Figure 1: Povprečno število dni s snežno odejo, višjo od 1cm, v obdobju 1951-1990. Geographica/ distribution of snow cover in the period 1951-1990 by the average number of days with a snow cover higher than 1 cm. 50 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 54 število dni s snežno odejo nad 1 cm je najmanjše v ozkem obmejnem pasu z Italijo, od Brd mimo Gorice in spodnjega dela Vipavske doline, preko obronkov Krasa v Istro med Dekani in Kubedom do hrvaške meje. To področje omejuje izolinija desetih dni s snežno odejo. Najmanj dni s snežno odejo ima najožje območje ob morju (3 - 6 dni). Proti notranjosti se z rastjo nadmorske višine število dni s snežno odejo veča. Snežnik (1796 m) in Javorniki imajo po 100 dni s snežno odejo. V Postojnski kotlini jih je po 50. Nad 100 dni s snežno odejo imata zopet Trnovski gozd in Banjščica, na desnem bregu Soče pa Matajur. Ob dolini Učje se število dni zniža, nakar se nad Bovcem v območju Kanina zviša na preko 200 dni s snežno odejo. Območje osrčja Julijcev prekriva snežna odeja preko 200 dni v letu, najvišje predele celo preko 250 dni (Triglav - Kredarica 264 dni). Proti osrednji Sloveniji se število dni s snežno odejo znižuje, nakar se na Krimu zopet zviša na preko 100 dni. Na levem bregu Save Dolinke, v Karavankah, se število spet zviša na preko 100 dni. Vendar zaradi prisojnosti v Karavankah prekriva sneg daljšo dobo samo najvišje lege, na najnižjih pa kmalu skopni. Kamniško - Savinjske Alpe imajo spet dolgotrajnejšo snežno odejo, prav tako Menina planina, Mrzlica in Kum, predvsem na osojni strani. Dlje ima snežno odejo (100 dni) Pohorje. Kozjak na levem bregu Drave ima zaradi prisojne lege le 50 dni s snežno odejo. Prekmurje, Haloze in ostali del štajerske in Dolenjske ter Bele Krajine imajo 50 - 70 takih dni. Nekaj daljše je trajanje snežne odeje v Gorjancih, Kočevskem Rogu in na Goteniškem Snežniku (80 - 100 dni). 3.3 MAKSIMALNA VIŠINA SNEŽNE ODEJE Podatki o maksimalni višini snežne odeje ne izvirajo samo iz februarja 1952, ko se je genovski ciklon, ki je potoval po poti 5B po Van Beberju (MILOSAVLJEVIC 1948, PETKOVŠEK/TRONTELJ 1987), ustavil nad Padsko nižino. Slovenija je tedaj prišla v območje toplega območja tega ciklona in prejela izredne množine snega. Skupno je v času dominacije tega ciklona med 12. in 15. februarjem 1952 zapadlo po Sloveniji ogromno snega. Marsikje so zabeležili maksimalne množine snežne odeje kasneje. To velja predvsem za kraje, ki nimajo popolnega niza opazovanj. Tam so maksimalne množine snežne odeje, ki ne izvirajo iz februarja 1952, zabeležili kasneje in jih prikazuje preglednica 3. 51 Horvat A.: Snežni plazovi v Sloveniji Preglednica 2: Maksimalna višina snežne odeje 1951-1990. Table 2: Maximum height of snow cover 1951-1990. Šifra Postaja Maks. višina Mesec Leto Šifra Postaja Maks. višina Mesec Leto Gode Station Max.heiaht Month Year Gode Station Max. height Month Year 17 Javorie nad Poljanamj 120 Marec/ Mar. 1955 96 Nova Gorica* 50 Januar/ Jan 1971 102 Slao orj Vjoavi 38 Marec/Mar. 1955 296 Velenje 90 Januar/ Jan 1971 106 Komen na Krasu 35 Marec/Mar. 1955 289 Uršlia oora 20 Nov./NOI. 1972 231 Bizeljsko 59 Marec/Mar. 1955 105 Novelo 50 Nov./Nov. 1972 257 Črnomelj 96 Marec/Mar. 1955 107 Godnje 40 Marec/Mar. 1976 307 Praqersko 89 Marec/Mar. 1955 117 Portorož* 14 Marec/Mar. 1976 348 Jeruzalem 55 Marec/Mar. 1955 164 Babno polje 135 Marec/ Mar. 1976 355 Murska Sobota 61 Marec/ Mar. 1955 48 Kredarica 690 April/Aor. 1977 359 Vel. Dolenci 65 Marec/Mar. 1955 132 Mašun 197 Marec/Mar. 1984 76 Vojsko* 248 Februar/ Feb. 1963 318 Radlie ob Dravi 110 Februar/ Feb 1986 349 Podgradje* 82 Februar/ Feb. 1963 65 Krn* 92 Januar/Jan 1987 138 Planina pri Rakeku 117 Februar/ Feb. 1969 66 Tolmin* 93 Januar/Jan 1987 174 Kočevje 148 Februar/ Feb. 1969 92 Vedrijan* 40 Januar/ Jan 1987 239 Planina nad Sevnico 108 Februar/ Feb. 1969 121 Kubed 20 Januar/ Jan 1987 249 Novo mesto 103 Februar/ Feb. 1969 129 Ilirska Bistrica 48 Januar/ Jan 1987 287 Ravne na Koroškem 81 Februar/ Feb. 1969 342 Mestni vrh pri Ptuju 76 Januar/Jan 1987 333 Zo. Ščavnica 109 Februar/ Feb. 1969 403 Lesce* 82 Januar/ Jan 1987 338 Blaguš* 79 Dec./Dec. 1969 3 Krvavec 273 Aoril/ Aor. 1970 346 Turški vrh 115 Februar/ Feb. 1969 8 Brnik - letališče 96 Februar/ Feb 1969 85 Čepovan* 115 Marec/Mar. 1970 22 Sorica* 122 Februar/ Feb 1984 143 Nanos 163 Marec/Mar. 1970 Opomba: Podatki, označeni z *, izvirajo iz nepopolnega niza. V določenih območjih Slovenije so največjo višino snežne odeje zabeležili februarja 1952. Note: Oata marked with * originate from incomplete sequence. In certan areas in Slovenia, maximum height of snow cover has been documented in February 1952 Preglednica 3: Maksimalna višina snežne odeje februarja 1952 (1951-1990). Table 3: Maximum height of snow cover in February 1952 (1951-1990). Šifra Postaja Maks. višina Šifra Postaja Maks. višina Gode Station Max. thick. Gode Station Max. thick. 6 Volčji potok 145 214 Klenik pri Vačah 95 38 Planina pod Golico 245 234 Gornji Lenart 69 45 Stara Fužina 263 264 Roqaška Slatina 75 52 Rateče - Planica 240 263 Celie 78 58 Bovec 188 274 Mozirje 85 136 Postojna 94 301 Slovenske Koniice 76 150 Rakitna 171 309 Starše 91 158 Nova vas na Blokah 150 310 Maribor 88 179 Rovte 183 318 Šmartno pri Sl. Gradcu 100 192 Ljubljana - Bežiqrad 146 334 Gornja Radgona 79 197 Vrhnika 168 352 Lendava 64 203 Lipoolav 146 355 Murska Sobota 61 52 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 54 Slika 2: Figure 2: Maksimalna višina snežne odeje 1951-1990. Maximum height of snow cover 1951-1990. Maksimalne višine snežne odeje v obdobju 1951 - 1990 so prikazane glede na to, v katerem mesecu in letu so jih izmerili in zabeležili. Povzemamo, da je bila maksimalna višina snežne odeje v obravnavanem obdobju najmanjša v Prekmurju, kjer ni presegla višine 50 cm. Med Muro in Dravo je v Slovenskih Goricah merila 50 - 60 cm. Na Pohorju je presegla višino 100 cm. Med Pohorjem, Savo in mejo s Hrvaško je zopet obsežno območje, kjer maksimalna višina snežne odeje ni presegla 50 cm. Kot otok osamelec se dviga le Bohor z maksimalno višino snežne odeje preko 100 cm. Proti jugu in zahodu se debelina snežne odeje ne povečuje. Južno od Save, v masivu Kuma, in na levem bregu Save, v masivu Mrzlice, snežna odeja nedvomno presega višino 100 cm. Na Kočevskem Rogu, Goteniškem Snežniku, na Snežniku in Javornikih maksimalna višina snežne odeje nedvomno presega višino 100 cm. Preko Brkinov in čez Kras se debelina snežne odeje znižuje od 100 cm na le nekaj cm ob morju. V Trnovskem gozdu in na Banjščici ter na Matajurju naraste na preko 100 cm. Nad Bovcem in na Kaninskih podih presega 300 cm, v območju Julijcev pa naraste od 260 cm v Bohinjski kotlini na preko 690 cm v območju Triglava (2864 m). 53 Horvat A.: Snežni plazovi v Sloveniji Na levem bregu Save Dolinke debelina snežne odeje narašča iz dolinskega dna (100 cm) po strminah Karavank na preko 300 cm. Prav tako maksimalna višina snežne odeje v Kamniško - Savinjskih Alpah presega višino 300 cm, v osrednji Sloveniji paje med 100 in 150 cm. Kadar v Sloveniji sneži, ne prejmejo vsa področja enake množine novega snega. Odvisno je od smeri, iz katere prihaja ciklon, in od tega, kje potekajo fronte. Zahodni del Slovenije, Gorenjska, Trenta in gornji del Posočja prejmejo največ snega od ciklona, ki potuje po poti 58 po Van Beberju. če prihaja depresija (ciklon) od severa, nekako po Ziljski dolini, nasuje novega snega v Karavankah, na Pohorju in po štajerski, medtem ko prejmejo Julijci in ozemlje južno od Karavank le skromne množine snega. če prihaja ciklon z juga prejmeta obilo snega Snežnik in njegovo zaledje. štajerski pa prinaša sneg vzhodni ciklon, ki prihaja skozi "dunajska vrata". Maksimalna višina snežne odeje, zabeležena po posameznih letih, kaže zelo velika nihanja, kar se lepo odraža na priloženih grafikonih za izbrane meteorološke postaje. Postaja JAVORJE/ Station JAVORJE 120 ...-------.----------=,------------------, 100 80 S 60 o 40 20 .11 .. -- II II • 1951 1953 1955 1957 1959 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 Leto/ Year 54 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 54 s u Postaja PLANINA NAD GOLICO/ Station PLANINA NAD GOLICO 250 --r--------------------------------- 200 150 100 50 1 • 1 I 1 1951 1953 1955 1957 1959 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1917 1979 1981 1983 1985 1987 1989 Leto/ Year Postaja BOVEC/ Station BOVEC 200 150 f:1100 u 50 1 1 1 1 O 1951 1953 1955 1957 1959 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 19ai 1 1 1 .1 Leto/ Year 300 250 200 S 150 u 100 50 700 600 500 400 s u 300 200 100 55 Horvat A.: Snežni plazovi v Sloveniji Postaja STARA FUŽINA/ Station STARA FUt/NA 1951 1953 1955 1957 1959 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 Leto/ Year Postaja KREDARICA/ Station KREDARICA - - . - - - - - . - - - - - . III II •• ' 1951 1953 1955 1957 1959 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 Leto/ Year 56 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 54 s o Postaja RATEČE - PLANICA/ Station RA TECE - PLANICA 250 ~----------------------~ 200 150 100 1951 1953 1955 1957 1959 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 Leto/ Year Grafikoni 1-6: Grafični prikaz maksimalne višine snežne odeje, merjene na posameznih meteoroloških postajah v obdobju od 1951 do 1989. Vidna so velika letna nihanja. Graphs 1-6: Graphs of the maximum height (in cm) of snow cover, measured at the meteoro/ogical stations from 1951 to 1989. A strong year to year variation is evident. 3.4 MAKSIMALNE INTENZITETE SNEŽNIH PADAVIN Za analizo ogroženosti Slovenije pred snežnimi plazovi in snežno erozijo sploh je pomembno poznati podatke o maksimalni zabeleženi intenziteti snežnih padavin. Ker HMZ / Hidrometeorološki zavod RS zbira le zbirne podatke o dnevni intenziteti padavin, kjer so zajete snežne in dežne padavine, hkrati pa je podatek spremenljiv zaradi spremenljive gostote novega snega, smo si pomagali z analizo maksimalnih dnevnih prirastov snežne odeje ob znanih pojavih močnih snežnih padavin Uanuar 1929; februar 1952; februar 1969; marec, april 1975; februar 1986; februar 1987). 57 Horvat A.: Snežni plazovi v Sloveniji Preglednica 4: Intenziteta snežnih padavin. Table 4: Snowfa/1 intensity. Lokacija Datum 24-urna int. (cm) Location Date 24-hour intensity ( cm) Kranjska gora (140 cm/48 ur) 24.-26. Jan.!Jan. 1929 70 Bohinjska Bistrica (115 cm/48 ur) 24.-26. Jan.!Jan. 1929 57,5 Jesenice (60 cm/48 ur) 24.-26. Jan./Jan. 1929 30 Kočevje (50 cm/48 ur) 24.-26. Jan./Jan. 1929 25 Ljutomer (65 cm/48 ur) 24.-26. Jan.!Jan. 1929 32,5 Planina pod Golico 14.-15. Feb./Feb. 1952 52 Mrzli studenec 14.-15. Feb.!Feb. 1952 84 Komna 14.-15. Feb./Feb. 1952 86 Krvavec 14.-15. Feb./Feb. 1952 30 Rateče 14.-15. Feb./Feb. 1952 90 Ljubljana 14.-15. Feb./Feb. 1952 57 Novo mesto 14.-15. Feb./Feb. 1952 26 Maribor 13.-14. Feb./Feb. 1952 15 Log v Trenti 14.-15. Feb.!Feb. 1952 115 Bovec 14.-15. Feb./Feb. 1952 64 Kobarid 13.-14. Feb.!Feb. 1952 64 Ljubljana 07.-09. Feb.!Feb. 1969 50 Kanin 28.03. - 02.04. 1975 100 Haloze-čermožišče (80 cm/120 ur) 10.-14. Feb.!Feb. 1986 16 Rateče 14.-15. Feb./Feb. 1987 45 Ljubljana 14.-15. Feb./Feb. 1987 40 Novo mesto 11.-12. Feb./Feb. 1987 18 Maribor 11.-12. Feb./Feb.1987 29 Bovec 10.-11. Feb./Feb. 1987 47 Iz analize zgornjih znanih snežnih padavin velikih intenzitet lahko ugotovimo, da so v Sloveniji na posameznih lokacijah v 24 urah že padle količine novega snega, razvidne iz preglednice 5. 58 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 54 Preglednica 5: Intenziteta snežnih padavin po povodjih. Table 5: Snowfa/1 intensity by water basins. Kraj 24-urna int. (cm) Location 24-hour intensity (cm) Povodje Save / The Sava basin Rateče 90 Kranjska Gora 70 Planina pod Golico 52 Jesenice 30 Mrzli studenec 84 Komna 86 Bohinjska Bistrica 57,5 Krvavec 30 Ljubljana 57 Kočevje 25 Novo mesto 26 Povodje Soče / The Soča basin Log v Trenti 115 Bovec 64 Kobarid 64 Povodje Drave / The Drava basin Maribor 29 Iz grobe analize zgornjega zelo omejenega niza podatkov lahko okvirno ugotovimo, da je na Dolenjskem, štajerskem in v Posavju v 24 urah zapadlo že do 30 cm snega. Na Gorenjskem, v Zgornjem Posočju in predalpskem hribovju Julijskih Alp vključno s Polhograjskimi Dolomiti je v nižjih in padavinsko manj izpostavljenih legah v 24 urah že zapadlo do 65 cm snega, v višjih predelih in na padavinam izpostavljenih legah pa do 115 cm snega. Ker so Kamniško - Savinjske Alpe slabo pokrite z opazovalnimi postajami, lahko s podatki s Krvavca ugotovimo, da so se najvišje 24-urne snežne padavine gibale najmanj okrog 30 cm. 4 ANALIZA PLAZOVITIH OBMOČIJ 4.1 METODA DELA 59 Horvat A.: Snežni plazovi v Sloveniji Informacije o snežnih plazovih, ki ogrožajo stanovanjske in gospodarske objekte, smučišča ter prometnice, smo zbirali s terenskim opazovanjem, pri katerem so sodelovali številni poznavalci lokalnih razmer. Tudi vse podatke iz preliminarnega katastra smo ponovno terensko preverili in ustrezno dopolnili. Pregled zajema tudi nekatere druge snežne plazove v območju ekumene, kar predstavlja že delno širitev območja obdelave k celovitemu analiziranju plazovitih zemljišč v Sloveniji. Uporabili smo tudi strokovno literaturo. Vsako plaznico smo vrisali v temeljni topografski načrt v M 1: 10.000 in jo ustrezno opisali. Lokacija vsake plaznice je določena s centroidom, ki je vezan na osnovni geodetski sistem. Vsak plaz ima zaporedno številko, označeno je tudi, v kateri karti temeljnega topografskega načrta in v kateri občini se nahaja. Vsaka občina ima šifro po enotnem šifrantu. Navedeno je tudi naselje, ki je najbližje plazu. Vsak plaz je opredeljen glede na hidrosistem in ustrezno šifriran. Plazovi, ki dosegajo ceste, so vezani na cestni sistem. Za vsako cesto je naveden rang ter najbližji naselji, ki ju cesta povezuje. Pri hidrosistemu in cesti je označena tudi ustrezna kilometraža plazu. Vsaki plaznici so dodani naslednji atributi: • nadmorska višina plazu, in sicer za območje proženja, za obseg običajnega in obseg maksimalnega plazu. • višinska razlika vsakega plazu, in sicer za njegov običajni in maksimalni obseg. • povprečni nagib plaznice, in sicer za njen običajni in maksimalni obseg, prav tako sta določeni dolžina in površina plaznice za njen običajni in maksimalni obseg. • oblika plaznice. Oblike smo razdelili v tri kategorije: pobočno, jarkasto in pahljačasto. Ker se oblika plaznice razlikuje, jo določamo v območju proženja ter v območju gibanja in zastajanja plazu. Pobočni plaz teče po širšem pobočju in ni usmerjen v kake osnovne erozijske jarke. Jarkasti plaz teče po kakem osnovnem erozijskem jarku, v katerem v drugačnih razmerah deluje tudi vodna erozija. Pahljačasta plaznica je tista, pri kateri se več različnih 60 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 54 jarkov pahljačasto združuje v skupen erozijski jarek. V območju zastajanja plazu pa imamo lahko še vršajno obliko plaznice. Zanjo je značilno, da se plazovina v tem območju zastajanja razporedi v obliki vršaja. • zarast, oz. pokrovnost površin v območju proženja ter v območju gibanja in zastajanja plazu. Zarast smo razdelili v štiri kategorije, od katerih vsaka po svoje bistveno vpliva na dinamiko proženja snežnih plazov oz. na stabilnost snežne odeje. Zarast smo razdelili v goličave, travišča, grmičevje in gozd. Pojmi so splošno znani in jih zato posebej ne pojasnjujemo. Pri obravnavanju snežne erozije pa velja poudariti, da drobno grmičevje, kot so sleči, borovničevje, brusničevje in podobno rastje, nimajo enakega ustalitvenega učinka kot višje grmovje, zato smo take površine uvrstili med travišča. • stabilnost zemljišč na vsaki plaznici v območju proženja ter v območju gibanja in zaustavljanja plazu. Zemljišča smo v vseh treh območjih razdelili v tri kategorije: neerodibilna, erodibilna in plazljiva. Neerodibilna zemljišča so zemljišča, na katerih se zaradi sestave zelo težko razvijejo erozijski procesi, oz. ti potekajo z nam praktično nezaznavno hitrostjo. Na erodibilnih zemljiščih pa lahko snežna erozija povzroči napredujoče erozijske procese, povečanje spiranja, prenašanja in odlaganja erozijskega materiala. Plazljiva območja so območja, na katerih je prisotno plazenje hribinskih mas. • na vsaki plaznici smo določili rodovitnost zemljišč. V območju proženja, gibanja in zastajanja snežnih plazov smo zemljišča razdelili v tri kategorije: rodovitna, nerodovitna, kjer pa se na plaznici obe kategoriji mešata, smo zemljišča poimenovali mešana zemljišča. • areal plaznice. Za vsa tri območja smo določili, ali se nahajajo nad gozdno mejo, na gozdni meji ali pod njo. Pri tem smo za ločitveno linijo upoštevali potencialno gozdno mejo v posameznih hribovitih predelih Slovenije. • obseg plaznice; ali je njen obseg nespremenjen ali se veča ali pa se snežni plazovi zaradi različnih vzrokov niso že dalj časa pojavili in se plaznica krči. • za vsako plaznico smo ugotovili tudi kako ogroža promet. Določili smo, kakšno prometnico posamezen plaz ogroža. Prometnice smo razdelili na magistralne, regionalne, lokane in gozdne ceste ter na železnico. Podatke smo jemali iz obstoječih katastrov prometnic, s tem da zaradi sprememb pri gospodarjenju z gozdovi dejansko ni popolnoma jasno, katera cesta je lokalna in katera je gozdna cesta v pravem pomenu besede. Zato smo se odločili, da 61 Horvat A.: Snežni plazovi v Sloveniji so gozdne ceste, ki služijo tudi povezavi posameznih zaselkov ali domačij z dolino, praktično lokalne ceste in jih je potrebno z zaščitnega vidika tako tudi pojmovati. • za plazove, ki se pojavljajo na posameznih plaznicah, smo določili, kaj poleg prometnic še ogrožajo. Prevladujočo ogroženost smo uvrstili v šest kategorij. Določili smo, ali snežni plazovi prevladujoče ogrožajo kmetijska zemljišča, gozdne sestoje, smučišča, daljnovode, stanovanjske ali gospodarske objekte. • vsakemu plazu smo ugotovili ekspozicijo, s tem da smo jo razdelili v osnovnih 8 kategorij glede na strani neba. • plaznice smo glede na pogostost proženja snežnih plazov razdelili v pet kategorij, kakor je to v navadi v mednarodni klasifikaciji: - pogoste plazove, ti se prožijo v obdobju enega do dveh let, - občasne, ki se prožijo v obdobju dveh do desetih let, - redke, ki se prožijo v obdobju desetih do petindvajsetih let, - zelo redke, ki se prožijo v obdobju petindvajsetih do petdesetih let, - izjemne, ki se prožijo v obdobju nad sto leti. 62 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 54 POROČILO O PLAZNICI / A VALANCHE REPORT Zap. št. / Num. :---,,----TIN / Map code : ___ Interna št. v TTN / No. in Map : __ Občina / Community : __ Šifra / Code : _____ Naselje / Place : Hidrosistem / Hydrosystem : _________ Šifra / Code :-====_,.,K,....m-: --- Cesta/ Road :. __ ,----e---,~--~----~Šifra / Code : ___ Km : __ _ Ožja lokacija (ime plazu)/ Name of /ocation (avalanch name): _________ _ Centroid Y / Coordinates Y : ________ ~X: ___________ _ Oblika plaznice Form of ava/anche Zarast Vegetative cover Stabilnost zemljišč Ground stability Rodovitnost zemljišč Fertility Areal State Stanje plaznice (obseg Curr. state of aval. ath Ogroženost prometa Risk to traffic Enota Unit m m Ozn. Sign. Ozn. Sign. Ozn. Sign. Ozn. Sign. Ozn. Sign. Ozn. Sign. Ogroženost (prevlad.) Ozn. Prevai/ing risks Sign. Ekspozicija Orientation Pogostost Frequency Opombe/ Remarks Ozn. Sin. Ozn. Sign. Proženje Startin zone Proženje Startin zone 01 Pobočna / Slope 02 Jarkasta / Ditch 03 Pahljačasta Severa/ branches Pogosti obseg Fre uent extent Gibanje Track 01 Pobočna / Slope 02 Jarkasta / Ditch 03 Pahljačasta Severa/ branches 01 Goličave/ Barren /and 01 Goličave/ Barren /and 02 Travišča/ Pastures 02 Travišča/ Pastures 03 Grmičevje/ Shrubbe 03 Grmičevje/ Shrubbery 04 Gozd / Woodlands 04 Gozd/ Woodlands 01 Neerodibilna / Unero 01 Neerodibilna / Unero. 02 Erodibilna / Erosive 02 Erodibilna / Erosive 03 Plazriva / Landslide 03 Plazriva / Landslide 01 Rodovitna / Fertile 01 Rodovitna / Fertile 02 Mešana / Mixed 02 Mešana / Mixed 03 Nerodovitna l lnfertile 03 Nerodovitna / lnfertile 01 Nad gozdno mejo 01 Nad gozdno mejo Above the forest line above the forest line 02 Na gozdni meji 02 Na gozdni meji At the forest line at the forest line 03 Pod gozdno mejo 03 Pod gozdno mejo Below the forest line below the forest line 01 Se krči 02 Nespremenjen Shrinking Unchanged 01 Magistralnih cest Highways 02 Regionalnih cest Re iona/ roads 03 Lokalnih cest Localroads 04 Gozdnih cest Forest roads Maksimalni obseg Maximum extent Zastajanje Runoutzone 01 Pobočna / Slope 02 Jarkasta / Ditch 03 Pahljačasta Severa/ branches 04 Vrša·na / Fan 01 Goličave/ Barren land 02 Travišča/ Pastures 03 Grmičevje/ Shrubbery 04 Gozd / Woodlands 01 Neerodibilna / Unero. 02 Erodibilna / Erosive 03 Plazriva / Landslide 01 Rodovitna / Fertile 02 Mešana / Mixed 03 Nerodovitna / lnfertile 01 Nad gozdno mejo Above the forest line 02 Na gozdni meji At the forest line 03 Pod gozdno mejo Below the forest line 03 Se veča Growing 05 Zel. prometa Railways 01 Kmetijskih zemljišč Agricultural land 02 Gozdnih sestojev Forest 03 Smučišč 05 Stan. objektov 01 J 02 JZ 03 JV S SW SE 01 Pogosti ( 1-2 leti) Often (1-2 yeatJ 02 Občasni (2-1 O let) Sometimes 2-10 ears Ski pistes Residential buildings 04 Daljnovodov 06 Gosp. objektov Power lines Commerc. buildin s 04 Z 05 SZ 06 V 07 SV 08 S W NW E NE N 03 Redki (10-25 let) 05 Izjemni (nad 100 let) Se/dom (10-25 years) Only in exceptional 04 Zelo redki (25-50 let) Circumstances Very se/dom (over 100 years) 25-50 ears 63 Horvat A.: Snežni plazovi v Sloveniji Pogostost snežnih plazov smo določili na podlagi evidentiranih podatkov o njihovem proženju ter na podlagi vegetacijskih znakov, ki dokaj podrobno opredeljujejo posamezne kategorije snežnih plazov. Vegetacijski znaki so nam tudi pomagali določiti običajni in maksimalni obseg posamezne plaznice. Kot smo že omenili, smo meje posameznih plaznic vrisali na karte 1:10.000, kasneje pa so bile narejene še pregledne karte v merilu 1 :50.000 oz. 1 :400.000. Na teh kartah smo označili meje plazov, in sicer običajnih in maksimalnih do sedaj zaznanih oz. predvidljivih. Območje proženja se pri plazovih praktično ne razlikuje, če gre za običajne ali maksimalne plazove. Razlike se kažejo v glavnem v velikosti območja zastajanja snežnih plazov. To območje se spreminja. Običajno in največjo predvidljivo dimenzijo smo določili v kartnem materialu. Velikosti plazov glede na vmesne povratne dobe v tem pregledu nismo obravnavali. Ob načrtovanju protilavinskih ukrepov na pomembnejših plaznicah bo potrebno izvesti dodatna opazovanja in označiti na kartah podrobnejših meril meje plaznic plazov različnih povratnih dob. Nekateri plazovi, zlasti v sredogorju in na travnatih pobočjih, nimajo bistvene razlike med pogostim in maksimalnim obsegom, saj se prožijo stalno pri določeni količini snega in nimajo možnosti zajeti večji obseg. Pri teh plazovih je označena samo ena meja območja zastajanja, ki velja za običajne in tudi za plazove maksimalnih dimenzij. Pri izdelavi študije smo naleteli na precejšne težave pri določanju lege posameznih plaznic, saj so TTN 1:10.000 v hribovitih gozdnatih predelih precej pomanjkljive (zamenjane ali neoznačene grape, grebeni, jarki, ... ), od leta 1975 pa v teh predelih v glavnem tudi niso bili reambulirani, kar se še zlasti kaže v pomanjkljivi evidenci gozdnih prometnic. 4.2 REZULTATI RAZISKAVE Pri izdelavi katastra snežnih plazov smo prišli do bistveno večjega števila plazov, ki ogrožajo ekumene cone slovenskega prostora, kot so bile znane do sedaj. Obdelali smo 1.246 plazov. V Sloveniji ogroža magistralne ceste najmanj 89 plazov, regionalne ceste najmanj 275 plazov, lokalne ceste najmanj 303 plazovi, gozdne ceste najmanj 29 plazov, stanovanjske objekte najmanj 32 plazov, gospodarske objekte najmanj 33 plazov, organizirana smuščišča najmanj 22 plazov, železnico najmanj 19 plazov, daljnovode najmanj 53 plazov. Naslednje tabele in grafikoni kažejo analizo snežnih plazov, ki ogrožajo promet, ter snežnih plazov, ki ogrožajo smučišča, daljnovode, stanovanjske ter gospodarske objekte. Analiza je narejena glede na obliko plaznice, zarast, stabilnost zemljišč, rodovitnosti zemljišč, areal, stanje plaznice, ekspozicijo in pogostost. 64 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 54 Preglednica 6: Ogroženost prometa s snežnimi plazovi (N = 715). Table 6: Road system endangerment by snow ava/anches (N = 715). VIDIK ASPECT OBLIKA PLAZNICE Form of ava/anche ZARAST Vegetative cover STABILNOST ZEMLJIŠČ Ground stability RODOVITNOST ZEMLJIŠČ Fertility AREAL Stale STANJE PLAZNICE (obseg) Curr. stale of aval. patf OGROŽENOST PROMETA Risk to traffic OGROŽENOST wrevladujoča) revailing risks PROZENJE START/NG ZONE 01 Pobočna / Slope 02 Jarkasta / Ditch 03 Pahljačasta / Severa/ branches 01 Goličave/ Barren lailc 02 Travišča/ Pastures 03 Grmičevje/ Shrubbel} 04 Gozd/ Wcxx//anos 01 Neerodibilna / Unerosive 02 Erodibilna / Erosive 03 Plazljiva / Landslide 01 Rodovitna/ Fertile 02 Mešana / Mixed 03 Nerodovitna l lnferti/e 01 Nad gozdno mejo/ Above the forest line 02 Na gozdni meji / At the forest line 03 Pod gozdno mejo / Be/ow the forest line 01 Se krči / Shrinking 02 Nespremenjen / Unchanged 03 Se veča / Growing 01 Magistralnih cest/ Highways 02 Regionalnih cest / Regional roads 03 Lokalnih cest / Loca/ roads 04 Gozdnih cest/ Forest roads 05 Zel. prometa / Railwa s 01 Kmetijskih zemlj. / Agricultural /and 02 Gozdnih sestojev / Forest 03 Smučišč/ Ski pists 04 Daljnovodov / Powerlines 05 Stan. objektov/ Residential buildfngs. 06 Gosp. objektov / commerc. build. Stavilo % No. 510 71 01 169 24 02 36 5 03 27 4 01 338 47 02 71 10 03 279 39 04 29 4 01 657 92 02 29 4 03 586 82 01 106 15 02 23 3 03 32 4 01 13 2 02 670 94 03 197 28 517 72 1 0,1 89 13 275 38 303 42 29 4 19 3 322 45 313 44 4 0,6 31 4 16 2 27 4 GIBANJE ZASTAJANJE TRACK RUNOUTZONE IStevik % IStevilo No. No. Pobočna / Slope 499 70 01 Pobočna / Slope 498 Jarkasta / Ditch 213 30 02 Jarkasta / Ditch 192 Pahljačasta/ 3 0,4 03 Pahljačasta / 5 Severa/ branches Severa/ branches 04 Vršajna / Fan 20 Goličave/ Barren /anc. 12 2 01 Goličave/ Barren tano 4 Travišča/ Pastures 345 48 02 Travišča/ Pastures 333 Grmičevje/ Shrubbery 79 11 03 Grmičevje/ Shrubbery 72 Gozd I Woodtanos 279 39 04 Gozd/ Woodlands 306 Neerodibilna / 14 2 01 Neerodibilna / 7 Unerosive Unerosive Erodibilna / Erosive 671 94 02 Erodibilna / Erosive 677 Plazljiva / Landslide 30 4 03 Plazljiva / Landslide 31 Rodovitna / Fertile 588 82 01 Rodovitna/ Ferti/e 623 Mešana / Mixed 113 16 02 Mešana/ Mixed 88 Nerodovitna l lnfertile 14 2 03 Nerodovitna l lnfertile 4 Nad gozdno mejo / 3 0,3 01 Nad gozdno mejo / 3 Above the forest line Above the forest line Na gozdni meji / 5 0,7 02 Na gozdni meji / 4 At the forest line At the forest line Pod gozdno mejo / 707 99 03 Pod gozdno mejo / 708 Below the forest line Below the forest line 01 JIS 128 EKSPOZICIJA 02 JZISW 124 Orienta/ion 03 JVISE 130 04 Z/W 65 05 SZ/NW 82 06 VIE 73 07 SVINE 50 08 SIN 63 01 Pogosti/ 139 Often POGOSTOST 02 Občasni/ 450 Frequency Sometimes 03 Redki/ 92 Se/dom 04 Zelo redki/ 26 Veryse/dom 05 Izjemni/ 8 On/y in except. circumstances % 70 27 0,7 3 0,6 47 10 43 1 95 4 87 12 0,6 0,4 0,6 99 18 17 18 9 12 10 7 9 19 63 13 4 1 65 Horvat A.: Snežni plazovi v Sloveniji Preglednica 7: Ogroženost smučišč, daljnovodov, stanovanjskih in gospodarskih objektov s snežnimi plazovi (N = 140). Table 7: VIDIK ASPECT OBLIKA PLAZNICE Form of avalanche ZARAST Vegetative cover STABILNOST ZEMLJIŠČ Ground stabi/ity RODOVITNOST ZEMLJIŠČ Fertility AREAL Stale STANJE PLAZNICE (obseg) Curr. stale of aval. path OGROŽENOST (prevladujoča) Prevailing risks Avalanche threat to ski resorts, power fines, residential areas and farm build.(N = 140). PROZENJE STARTING ZONE 01 Pobočna / Slope 02 Jarkasta / Ditch 03 Pahljačasta/ Severa/ branches 01 Goličave/ Banan lan 02 Travišča/ Pastures 03 Gnničevje / Shrubbe1 04 Gozd/ Woodlands 01 Neerodibilna / Unerosive 02 Erodibilna / Erosive 03 Plazljiva / Landslide 01 Rodovitna / Fertile 02 Mešana/ Mixed 03 Nerodovitna l lnfertile 01 Nad gozdno mejo/ Above the forest line 02 Na gozdni meji/ At the forest line 03 Pod gozdno mejo / Below the forest line 01 Se krči/ Shrinking 02 Nespremenjen/ Unchanged 03 Se veča/ Growina 01 Kmetijskih zemlj. / Agricullural land 02 Gozdnih sestojev/ Forest 03 Smučišč/ Skipistes 04 Daljnovodov / Powerlines 05 Stan. obJektov / Residential build .. 06 Gosp. objektov/ Commerc. build. Stavilo % No. 107 76 22 16 11 8 23 16 78 56 8 6 31 22 19 14 115 82 6 4 96 68 22 16 22 16 20 14 10 7 110 79 46 33 93 66 1 0,7 o o o o 22 16 53 38 32 22 33 24 GIBANJE TRACK Slavik No. 01 Pobočna/ Slope 105 02 Jarkasta / Dneh 34 03 Pahljačasta/ 1 Severa/ branches 01 Goličave / Banan lan 18 02 Travišča/ pastures 81 03 Gnničevje / Shrubber 11 04 Gozd/ Woodlands 30 01 Neerodibilna / 16 Unerosive 02 Erodibilna / Erosive 118 03 Plazljiva / Landslide 6 01 Rodovitna / Fertile 97 02 Mešana / Mixed 27 03 Nerodovitna/ /nfertile 16 01 Nad gozdno mejo / 7 Above the forest line 02 Na gozdni meji / 3 At the forest line 03 Pod gozdno mejo / 130 Be/ow the forest line EKSPOZICIJA Orienta/ion POGOSTOST Frequency ZASTAJANJE RUNOUTZONE % !število % No. 75 01 Pobočna / Slope 103 74 24 02 Jarkasta / Ditch 24 17 0,7 03 Pahljačasta/ o o Severa/ branches 04 Vršajna / F an 13 9 13 01 Goličave I Bananlan " 8 6 58 02 Travišča/ Pastures 77 55 8 03 Gnničevje / Shrubber 22 16 21 04 Gozd/ Woodlands 33 23 12 01 Neerodibilna / 7 5 Unerosive 84 02 Erodibilna / Erosive 128 91 4 03 Plazljiva / Landslide 5 4 69 01 Rodovitna / Fertile 105 75 19 02 Mešana / Mixed 25 18 12 03 Nerodovitna l lnfertile 10 7 5 01 Nad gozdno mejo / 6 4 Above the forest line 2 02 Na gozdni meji/ 2 1 At the forest line 93 03 Pod gozdno mejo / 132 95 Be/ow the forest line 01 J/S 30 21 02 JZISW 25 18 03 JV/SE 22 16 04 ZIW 10 7 05 SZINW 10 7 06 VIE 9 7 07 SVINE 14 10 08 SIN 20 14 01 Pogosti / Offen 40 29 02 Občasni / Sometimes 67 47 03 Redki / Seldom 21 15 04 Zelo redki/ 7 5 Veryseldom 05 Izjemni/ 5 4 Only in except. circumstances 66 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 54 5 ŠKODE Iz podatkov, ki so zaradi nesistematičnega zbiranja pomanjkljivi, lahko ugotovimo, da so snežni plazovi v Sloveniji: • porušili najmanj 29 stanovanjskih objektov, • porušili najmanj 121 gospodarskih objektov, • porušili postajo kabinske žičnice, • poškodovali najmanj 46 stanovanjskih objektov, • poškodovali najmanj 24 gospodarskih objektov, • poškodovali najmanj dve postaji kabinskih žičnic, • zasuli najmanj 4 osebne avtomobile, 1 traktor in obsuli avtobus (ki je bil k sreči v tunelu) na odprtih prometnicah, • zaradi snežnih plazov so se iztirili najmanj 3 vlaki, • snežni plazovi so zasuli ali odnesli najmanj 4 teptalce snega. Bistveno večja pa je materialna škoda v gozdnih sestojih, na različnih daljnovodih ter zaradi erozije na gozdnih in kmetijskih zemljiščih. Največ smrtnih žrtev v snežnih plazovih na ozemlju Slovenije je bilo med prvo svetovno vojno. Po različnih virih se njihovo število giblje med 613 in 896. V ostalem obdobju, za katero imamo podatke, to je med leti 1777 in 1913 ter 1919 in 1.5.1994, je bilo 168 smrtnih žrtev. Preglednica 8: Žrtve in materialna škoda zaradi snežnih plazov (MULEJ 1994). Table 8: Damage caused by snow avalanches (MULEJ 1994). Datum/ Date Oois škode / Damaae descriotion 6.3.1852 Porušitev stanovanjske hiše in hleva na Marijaninih njivah. A house and stable in Mariianine njive demolished. Datum neznan Porušitev pastirskega stana v Klinu - plaz izpod Špika. Date unknown Sheoherd stable in Klin demolished bv an avalanche under the šoik. Marec 1916 Plaz sprijetega snega izpod Male Mojstrovke je zasul in skoraj v celoti uničil staro Tičarjevo kočo, v kateri so bili ujetniki in stražnik. Plazovi izpod Male Mojstrovke so uničili vse takrat zgrajene objekte trajnega varstva pred snežnimi plazovi. March 1916 An avalanche of compressed snow from the Mala Mojstrovka covered and almost completely destroyed the old Tičar's Cottage with prisoners and a policeman. Avalanches from the Mala Mojstrovka destroyed ali constructions built in those days for pennanent protection against snow avalanches. Datum/ Date 1905 1907 1909 2.3.1909 1914-1918 čas it.okup. Period of /tal. occupation Januar1939 Januarv 1939 Zima 1950/1951 lMnter 195Q/1951 14.2.1952 30.3.1975 Marec 1975 March 1975 67 Horvat A.: Snežni plazovi v Sloveniji Opis škode / Damaqe description Plaz je porušil zavetišče na Krnu. An avalanche destroved a mountain shelter on the Km. Plaz z Mrzle gore je porušil kočo na Okrešlju, last DOAV in delavsko kočo, last Savinjske podružnice SPD. An ava/anche from the Mrzla Gora destroyed the Hut on Okrešelj, owned by DOA Vand the Workers' Hut, owned by the Savinja subsidiary of the Slovenian Mountaineering Society. Pršni plaz izpod Rušja - Bukovja je porušil Aljažev dom v Vratih, ki je stal na lokaciji sedanjega diesel-električnega agregata. An avalanche of powdery snow from Rušje-Bukovje destroyed the Aljaž's Hame in Vrata, which was situated in the p/ace of the present diese/-electrica/ aqqreqate. Plaz z Brane (Vrtaški vrh) je porušil stanovanjsko hišo v Mojstrani. An avalanche from the Brana (Vrlaški Vrh) destroyed a house in Mojstrana. Snežni plazovi uničijo mnogo vojaških barak in opreme. Snow avalanches demo/ished numerous barracks and a lot of eauipment. Porušena hiša pod Kozjim bregom (Bovec). A house demolished under Kozji Breg (Bovec). Podrta želežniška čuvajnica v Grahovem. A /ineman's cabin destroyed in Grahovo. Na planini Laz je bila na vzhodni strani porušena pastirska koča (plaz z Ogradov). Na lokaciji Za Vrati pod Krvavcem je stala pastirska koča, ki jo je plaz odnesel 600 m nižje. Porušena je bila tudi Tržaška koča na Doliču. In the eastem parl of the Laz pasture a shepherds' cottage was destroyed (an avalanche from Ogradij. A shepherds' cottage in Za Vrati under the Krvavec was removed by an avalanche to a location 600m lower. The Tržaška Hut on Dolič was a/so demolished. Najbolj katastrofalen dan verjetno v vsej slovenski zgodovini in to na območju sedanjih občin Tolmin in Idrija. Skupno je bilo porušenih 16 stanovanjskih hiš, 29 hlevov in 84 drugih gospodarskih poslopij, močno poškodovanih pa 41 hiš, 17 hlevov in 2 gospodarski poslopji. Najbolj je bila poškodovana vas Borjana, največji človeški davek pa je zahteval plaz z južnega pobočja Rombona. V ostalem delu Slovenije je bila zabeležena poškodba lovske koče v Vratih, podrt mlin v Zabrdu pod Ratitovcem, podrt hlev pri Podrepcu v Mali Božni. The most catastrophic day - perhaps in the whole Slovenian history - in the area of the presen/ Tolmin and Idrija communities. In tata/, 16 houses, 29 stables and 84 other farm buildings were demolished. The most severe/y affected was the village Borjana, severa/ human lives were /ost due to the avalanche from the southem slope of the Rombon. In the other parls of Slovenia the following damage was recorded: hunters' hut in Vrata damaged, a mili in Zabrdo under the Ratitovec destroyed, a stable at Podrepec's in Mala Božna demolished. Snežni plaz izpod M. Skednja je popolnoma porušil postajo C Kaninskih žičnic. V februarju 1984 in 1986 je manjši snežni plaz zopet povzročil poškodbo, ogrožena sta tudi 2 stebra nad postajo C (13 in 14 steber). A snow avalanche from the Mali Skedenj complete/y destroyed the C station of the Kanin Gable Cars. In February 1984 and 1986 damage caused by a smaller snow avalanche, two oillars above the C station (the 13th and 14th)a/so endanaered. Pršni plaz izpod Male Mojstrovke (pritisk zraka) je poškodoval Tičarjev dom. An avalanche of powdery snow from the Mala Mojstrovka (air pressure) caused damage to the Tičar's Hut. 68 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 54 Datum/ Date Opis škode / Damage description 29.1.1978 Plaz izpod Male Raduhe podrl zavetišče na Grohatu iz leta 1948, precej je tudi poškodoval kočo na Grohatu. An avalanche from the Mala Raduha destroyed the Mountain Shelter on Grohat from 1948 and severly damaged the Mountain Hut on Grohat. 29.1.1978 Zaradi snežnega plazu se je iztiril vlak na progi Jesenice - Bohinjska Bistrica pred železniško postajo Soteska. Kasneje se je ponovno iztiril 16.1.1980. Due to a snow avalanche a train was derailed in the Jesenice- Bohinjska Bistrica line before the Soteska rai/wav station. Later ona train aaain derailed on Januarv 1, 1980. 1978 Popolnoma je zasulo osebni avto južno od Loga pod Mangrtom. A car was completely covered with snow to the south of Log under Mangart.• 2.5.1979 Velik plaz je zasul cesto zahodno od naselja Soča in zajezil reko, ki je kmalu prebila sneg. Prej sta bila večja plazova 1952 in 1916. A huge avalanche covered a road to the west from Soča and dammed up the river, which soon broke through the snow. Before that, great avalanches could be recorded in 1952 and 1916. 26.2.1984 Mednarodno cesto Tržič - Ljubelj je nad zaščitnim tunelom zasul plaz, sneg se je nagrmadil do višine 7 m. 9. 2. 1986 je zasul cesto Begunjski plaz ca. 2 m visoko. Zasul je avstrijski avtomobil. Med leti 1975 in 1985 je v zaščitnem tunelu obtičal avtobus s potniki. The intemational road Tržič-Ljubelj was covered with snow above the protection tunnel, the snow piled up up to 7 m. In 1986 the road was covered with snow by the Begunje avalanche c. 2 m high. An Austrian carwas buried beneath. Between 1975 and 1985 a bus with oassenaers was cauaht in the protection tunnel. 3.4.1984 Plaz izpod Begunjščice je delno poškodoval srednjo postajo žičnice na Zelenico. An avalanche from the Begunjščica partlv damaged the central cable station to Zelenica. 15.1.1985 Plaz je zasul v Javorju ob cesti črna - Šoštanj osebni avto in traktor. In Javorie along the črna-Šoštanj road, an avalanche buried beneath a car and a tractor. 23.1.1985 Plaz je zasul stanovanjsko hišo v Solčavi. An avalanche buried beneath a house in Solčava. 18.3.1985 Plaz je zasul 2 teptalca, ki sta vozila od postaje D proti gozdarski koči, sprva proti postaji C. Two snow stampers proceeding from station O towards the forestry hut, first towards station C, were snowed under. 10.2.1986 Snežni plaz izpod grape v Reseniku je uničil pritlični del ter prestavil streho Koresove domačije v Čermožišah, v Halozah. Istega dne je v Kočicah pri Žetalah snežni plaz podrl stanovanjsko hišo. Na Janškem vrhu južno od Ptujske gore je snežni plaz podrl gospodarsko poslopje. Poleg tega je bilo v Halozah poškodovanih več zgradb (razpoke) zaradi pritiska visoke snežne odeje. A snow avalanche from the mountain gorge in Resenik destroyed the ground floor and removed the roof of the Kores's home in Čermožiše in Haloze. On the same day a house in Kočice near Žetale was demolished by a snow avalanche. On the Janški Vrh, to the south of the Pfujska Gora, a bam was destroyed by a snow avalanche. Besides, more houses were damaged (cracks) due to the pressure of a high snow cover in Haloze. 10.2.1986 Pršni plaz izpod Male Raduhe je podrl Kočo na Grohatu, streho je prestavil ca. 1 O m nižje. An avalanche of powdery snow from the Mala Raduha demolished the Hut on Grohat, the roof was removed to a location ca. 1 O m lower. 7.3.1986 Na progo Dravograd - Maribor, med postajama Podvelka - Ruta sta se zgrnila v časovnem razmiku dva plazova; vlak se iztiril. The Dravograd-Maribor line, between the railway stations Podvleka - Ruta, was successivelv buried uo with two avalanches; a train was derailed. Datum/ Date 14.1.1987 16.1.1987 Februar 1987 February 1987 Februar 1991 Februarv 1991 69 Horvat A.: Snežni plazovi v Sloveniji Opis škode / Damaqe description Snežni plaz je na odseku ceste Zagorje - Čolnišče zasul osebni avto z dvema potnikoma. A car with two passengers was buried beneath a snow avalanche in the road section Zaqorte-Čolnišče. Na smučišču Koble je na kložastem snegu odneslo dva ratraka (teptalca snega), prvega 10, drugega pa 80 m navzdol. On the Kobla ski slope of snow brought and compressed by wind two snow stamping machines were canied awav, the first 10 m and the second 80 m down the slope. Na planini Laz je plaz z Lazovškega prevala poškodoval 5 stanov, enega pa porušil v celoti. On the Laz mountain pasture an avalanche from the Lazovški pass caused damage to 5 cottages, one of them was completely demolished. Na planini Suha je plaz izpod Rodice prestavil lovsko kočo. On the Suha mountain pasture an avalanche from Rodica removed a hunters' hut. 6 SKLEPNE MISLI Slovenija je s snežnimi plazovi bistveno bolj ogrožena, kot so kazali rezultati dosedanjih raziskav. Študija zajema plazove iz dosedanjih ažuriranih podatkov, nadaljnje raziskave v območju ekumene in izven nje pa bodo število plazov še povečale. Podatki iz analize kart maksimalnih snežnih padavin in povprečnega trajanja snežne odeje ter na ta način opredeljena območja poudarjene nevarnosti proženja snežnih plazov odražajo veliko podobnost z zbirno karto snežnih plazov. Analiza snežnih padavin kaže na veliko raznolikost v njihovem trajanju, višini in intenziteti v slovenskem prostoru, zato se katastrofalni pojavi pojavljajo v sorazmerno dolgih časovnih obdobjih. Prav taka porazdelitev pojava snežnih plazov, zlasti večjih dimenzij, pa je glavni razlog za pogosto omalovažujoč odnos do občasnega in še zlasti do trajnega varstva pred snežnimi plazovi. Ker se 94 % plazov, ki ogrožajo promet, ter 79 % plazov, ki ogrožajo smučišča, daljnovode, stanovanjske in gospodarske objekte, proži pod zgornjo gozdno mejo, lahko po vmesni ustalitvi plazišč z opornimi objekti gozdni sestoji dolgoročno ponovno v glavnem ustalijo plazovita območja. Omenjeni podatek tudi kaže, da je bila nedomišljena raba prostora glavni vzrok za razvoj večine snežnih plazov v območju ekumene. Snežni plazovi so erozijski dejavnik, ki omogoča lažji in hitrejši razvoj vodne erozije, saj se najmanj 82 % obravnavanih plazov nahaja na erodibilnih zemljiščih. Kataster snežnih plazov, ki je bil izdelan kot podlaga za oceno ogroženosti Slovenije s snežnimi plazovi, nudi dobro osnovo zaščiti in reševanju ter 70 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 54 prostorskemu načrtovanju ob korektnem upoštevanju robnih pogojev njegove uporabe. Pri načrtovanju konkretnih ukrepov trajnega varstva pred snežnimi plazovi na najbolj pomembnih lokacijah pa je potrebno kot podlogo za posamezne protilavinske ukrepe izdelati kataster plaznic v za projektiranje primernem merilu. Kataster snežnih plazov bi bilo v bodoče nujno razširiti tudi v predele, ki doslej še niso bili podrobneje obdelani. Poleg tako dopolnjenega katastra plazovitih zemljišč pa bi bilo potrebno s primerno analizo naravnih danosti izdelati še kataster potencialno plazovitih zemljišč. Tako bi na področju snežne erozije vzpostavili celovit informacijski sistem. 7 VIRI BERNOT, F / ŠEGULA, P., 1983. Preliminarno poročilo o delu na katastru snežnih plazov na ozemlju SR Slovenije.- HMZ / Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, Ljubljana, 37 s. GAMS, l., 1955. Snežni plazovi v Sloveniji, Geografski zbornik III.- Geogr. inštitut SAZU, s. 117-219. HORVAT, A., 1987. Snežna erozija.- GO Biotehniške fakultete, skripta, Ljubljana, 38 s. LIPUŠČEK, R., 1988. Snežni plazovi in nekatere druge fizičnogeografske značilnosti Bovškega.- Pokrajina in ljudje na Bovškem, Ljubljana. MILOSAVLJEVIC, M., 1948. Meteorologija, Beograd, 221 s. MULEJ, F., 1994. Varstvo prometnih objektov pred snežnimi plazovi.- UJMA 2, Ljubljana, s. 45-46. PETKOVŠEK, Z./ TRONTELJ, M., 1987. Skice vremena.- Ljubljana, 101 s. PINTAR, J., 1968. Snežni plazovi I in II.- Podjetje za urejanje hudournikov, Ljubljana, 70 s. PINTAR, J., 1977. Zasnova urejanja hribovja in gorovja, "CIPRA 77", Bovec, 1977. Posvet o Regionalnem prostorskem urejanju alpskega sveta.- PUH/LIZ, Ljubljana, 46 s. ŠEGULA, P., 1988. Ocena ogroženosti zaradi snežnih plazov.- UJMA 2, Ljubljana, s. 47. ŠEGULA, P., 1989. Snežni plazovi na območju občine Škofja Loka.- Loški razgledi, 36, s. 83-96. TRONTELJ, M. / ZUPANČIČ, B., 1988. Obilne snežne padavine v letu 1987 v Ljubljani.- UJMA 2, Ljubljana, s. 48-52. Več avtorjev, 1994. Ogroženost Slovenije s snežnimi plazovi.- Podjetje za urejanje hudournikov, Ljubljana, študija, 116 s. Plazovi v zimi 1929, 1929. SLOVENSKI NAROD, 22, LXII.-Arhiv NUK, Ljubljana. Arhiv Hidrometeorološkega Zavoda RS, Ljubljana. Arhiv Podjetja za urejanje hudournikov, Ljubljana. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 54, 1997, s. 71 - 86 GDK 114.1: 114.13 Prispelo/ Received: 20. 4. 1997 Sprejeto / Accepted: 28. 8. 1997 Pregledni znanstveni članek Review scientific paper LA TEST DEVELOPMENTS IN SOIL PHYSICAL ANAL YSIS: THE DYNAMIC COMPUTER TOMOGRAPHY ANO RADON GAS DIFFUSION Dietmar MATTHIES Abstract In the paper principles, procedures and the applications of two analytical methods far diffusive gas permeability of a porous media have been presented: »Dynamic Computer Tomography (DTC)«, and the »Radon method (R)«. With DTC method processing the X-ray images of a soil core in a clinical tomograph the visualisation and measurments of the dynamic gas and water transport in a soil have became possible. Utilising Radon (Rn) as a radioactive tracer the assesment of a diffusive gas flow with soils in situ as well as in laboratory measurments can be quantified. Both metod have been succesfully applied in impact studies of mechanical load on forest soil after terrain traffic during logging operations. Key words: soil, diffusive permeability, dinamic computer tomography, radon, forestry NOVEJŠI POSTOPKI FIZIKALNE ANALIZE TAL: DINAMIČNA RAČUNALNIŠKA TOMOGRAFIJA IN PLINSKA DIFUZIJA Z RADONOM Izvleček V prispevku so predstavljeni principi, postopki in primeri uporabe dveh metod za določevanje propustnosti poroznih snovi za pline in tekočine: »Dinamične računalniške tomografije (DRT)« in »Radanske metode (R)«. Pri uporabi DRT metode, s pomočjo računalniške obdelave rentgenskih slik vzorca tal v medicinskem tomografu, vizualiziramo in merimo transport plinov in tekočin v tleh. Pri uporabi metode R pa uporabljamo radioaktivni izotop radon (Rn) kot sledilec pri oceni toka difundiranja plinov v tleh. R metoda je primerna za meritve »in situ«, kot tudi za laboratorijske meritve na vzorcih tal v neporušenem stanju. Obe metodi sta bili uspešno testirani pri proučevanju vplivov mehaničnega obremenjevanja gozdnih tal zaradi spravila lesa po brezpotju. Ključne besede: tla, difuzivna prevodnost, dinamična računalniška tomografija, radon, gozdarstvo • Priv. doz. dr., Lehrstuhl fOr Forstliche Arbeitswissenschaft und Angewandte Informatik, Am Hochanger 13, 85354 Freising, Germany