TKLEFON: 4887 COETLAHBT. GLAS Entered u Beeond Class Matter, September 21, 1903, at tfa« Po* Office at Hew York, N. Y„ under the Act of Oongnm of S, 187». TELEFON: 2878 CORTTJLNDT. NO. 251. — fiTEV. 251 NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 25, 1*17. — ČETRTEK, 25. OKTOBRA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Iz Washingtona. -ooo- Tru« 1917, translation filed with t be postmaster at New York ou Oct. aa required by tbe act of Oct. 6, 1917. Washingtn, D. C., 24. oktobra. — Zakladniški tajnik AlcAdoo je izdal naslednje obvestilo: — To je dan prostosti v Združenih državah, določen h proklamaeijo predsednika ter s privoljenjem governer-,iev 48 držav ameriške unije. Kaj portane ta dan pomem-ben za nemškega kajzerja. Napravimo, da bo to prieetek konca vojaškega despot iznia in protir-lovečanskega vojskovanja. Pred par dnevi je eden izmed jtodmorskih kajzerje-vih morilcev unieil ameriško transportno ladjo "Antilles", pri čemur je bilo ubitih 67 Amerikaneev- Kajzer se bo moral zagovarjati za ta zločin. Storiti se mora, da bo čutil ostrino ameriških bajonetov. Spominjajmo se ladje Antilles! Nikdar ne prenehajmo in ne omahujmo, dokler se ne stavi pred sodni stol nesramnega apostola brutaliziranega vojskovanja kajzerja! Družinam vojakov in mornarjev, ki so bili ubiti na tej ladji, je postala ta vojna osebna vojna. Te grozote so jim prinesli v domovja s strašnim udarcem. Ti junaški možje niso imeli nobene prilike, da branijo same sebe in da se bore za svojo deželo in svoja življenja. Kljub temu pa so umr+rkot junaki. Narod doma pa se zamore boriti tako za samega sebe kot za deželo ne da bi odšel na fronto. Ta vojna mora postati osebna stvar vsakega posameznega moža, žensko in otroka civilnega prebivalstva, prav kot je osebna stvar za naše vojake, mornarje in njih družine. Zgrabiti nas mora za srčne žile ter mora biti vsako uro naša prva misel. Danes naj vsak Amerikanee spozna, da je to osebna vojna mde vsakim Amerikanceb in kajzer- jem. Kajzer je prenesel to vojno v vsak ameriški dom in naj je to dom nemško-ameriškega državljana ali kakega drugega ameriškega državljana- Kajzer ne štedi z nemško ameriškimi državljani. Bori se proti vsem Amerikancem in vsi Amerikanei se morajo boriti proti njemu. Današnji dan je dan preiskušanja za ameriško javnost. Oči celega sveta so obrnjene nanjo — oči zatiranih narodov na svetu, ki imajo še upanja in pričakovanja, oči vojaške avtokracije v Nemčiji, ki kaže na zunaj zaničevanje a goji v srcu strah. Naša prva naloga ni le podpisati, temveč prepisati ugo i>o8ojilo svobode. Oe se izjalovimo pri tem, bo polnilo to zmago za kajzerja. Nobenega vzroka pa se ne more navesti, zakaj bi ne peli, kajti mi smo najbogatejši narod na svetu. Naša osperiteta je brez vsake primere ter zamoremo založiti o jo vlado z vsem denarjem in vsemi viri, ki so potrebni, da zmagamo v tej vojni. Da se )>a izvrši to veliko nalogo, je treba skupnosti. Bankirji sami ne morejo financirati vlade, možki sami tudi ne morejo storiti tega, ženske same tudi ne, revni sami se manj, ljudje zmernih sredstev ne morejo izvršiti tega, a vsi združeni in v sodelovanju in navdušenju za stvar — lahko storimo to. V demkraciji se ne sme nobenemu posameznih razredov dovoliti, da bi rešil, da bi last oval narod- Vsi ljudje moraio rešiti in lastovati narod. Ce izvrši vsak svoj del, če bo navdan vsak s pravo ljubeznijo do dežele in s trdnim sklepom, bomo mogli fi-naneirati vsako zahtevo vlade ter izvojevati zmago v tej mogočni vojni na hiter način, s čemur bomo rešili na tisoče dragocenih ameriških življenj ter prihranili veliko zalogo ameriškega bogastva. Washington, D. C'.. 24. oktobra. — Vrednost imetja je last Neineev v tej deželi in katerega bo prevzela zve-i vlada, se ceni na tisoč miljonov dolarjev. Lastnina, katero bodo zaplenili bo veliko manjša kot lahko bila. če bi se zaplenjenjc moglo izvršiti pred ne-j časa. To pa se tiče lastnine, ki je last nemške vlade BREZŽIČNI UUKHWMft 4 uM6(WMB. BRZOJAV AMERIŠKE ARMADE. Iz Rusije. dr ni u* P« Rusija bo sklenila mir samo kot zaveznica. — Revolucija je prenesla krizo. — Bakhmetijev. True translation filed with tbe |»ost-uiustcr at New York on Oct. U5, 1017, as required by tbe art of Oct. 6, 1917. Pomorska bitka. Nemci zbirajo veliko b.-odovje. — Švedski vojni kritiki prerokujejo velikansko pomorsko bitko. — Nemci so pripravljeni za prodiranje po Finskem zalivu. ki Nemška vlada je bila lastnica ter je imela v ameri-h skladiščih pred gotovim časom miljon zavojev bom-a. Kedaj pa jih je le še 50,000 zavojev do 100,000, in ve-> tega bo in l vaza so privedli v Nemčijo potom nevtral-vlad Odkar se je pričela vojna, so poslali v Nemčijo le lo denarja. Dividende za naložila, ki jih imajo tukaj, ostale neplačene. Zemljišča in posestva, ki so jih testamentaričiio za-stili Nemcem v Nemčiji, so ostala nezasedena. De]*oziti kah, katere so naložili zastopniki nemških tvrdk, so peli do visokih zneskov. Vsa ta lastnina je seveda podvržena zaplenjenju. in skupieek bodo naložili v bonde vlade Zdr. držav. Pod vodstvom pomožnega generalnega pravdnika Warrena so agenti justičnega departments in tajne služIte preiskali eelo mesto New York glede nemškega denarja in iicmAke lastnine. Delo je »daj skoraj dovršeno ........................... ...........................T' i min rm iiiin iftlilrtl' So v d ha ni Washington, D. C., 23. oktobra. Rusija je srečno prestala prehod iz najbolj avtokratične države v najbolj demokratično. Nemške vojne operacije in nameravani pohod proti Petrogradu bo samo velik pripomoček za popolno ujedinjenje ruskega naroda, ki bo volil primerne svoje zastopnike iu izločil nepraktične ek-streinne elemente. \ Vsik način miru, razen na podlagi pogodbe z zavezniki, je v Rusiji definitivno odpravljen. Finančno stališče Rusije kot bojujoče se države je bolj trdno kot marsikatere zaveznice. To pojasnilo je podal o ruskem položaju ruski poslanik Boris Bakhmetijev. Prišla so poročila, ki razkrivajo ruske mirovne pogoje, katere je izdelal osrednji odbor delavskih in vojaških delegatov in katere so izročili kot navodilo svojemu odr poslancu za pariško konferenco ♦Skobeljevu. Nekateri so pri tem pri šli do zaključka, da je zopet oživela možnost separatnega miru med Rusijo in Nemčijo. Ko je bil glede tega vpraaan ru ski poslanik v Washingtonu, Boris Bakhmetijev, je odgovoril: " Ideja o separatnem miru je popolnoma odstranjena iz razprav 1 janja. Tega ne misli noben zasrto-pajoči državnik, ali pa kaka dru žba, ali stranka. Mogoč jo «amo pravi mir na demokratičnih naee lih, sklenjen v popolnem soglasju z našimi zavezniki in Združenimi državami Poslanik je i7, as required by the act of Oct. 6, 1017. Pariz, Francija, 24. oktobra. — Kakor pravijo poročila, francoska zmaga nad četami nemškega prestolonaslednika narašča. Vjeli so več kot 8000 Nemcev, med njimi 160 častnikov. Dosedanji plen v topništvu znaša več kot 70 topov, 30 metalcev min in 80 strojnih pušk. Francoske čete so tako naglo pridrvile, da so morali Nemci razstreliti nekatere baterije. Vsled naglega francosekga napada so bili Nemci tako presenečeni, da niso poskusili protinapada. Domnevajo, da so zaposleni v tem, da prevažajo svojo artilerijo proti ozadju. Poročevalec »pravi, da je bil ge neral Pershing navzoč med bitko severovzhodno od Soissons. Sprem ljal ga je francoski general Fran-chet d'Esperey. Ko je bila zmaga sijajno končana, je šel ameriški poveljnik preko zavzetega ozemlja ter je med drugimi kraji obiskal tudi Vauraiu. Večinoma so bili ujetniki, katerih število je znašalo do noči »000, zajeti v gručah, drugi pa še vedno prihajajo iz globokih jam. En oddelek 400 mož je vodil nek uei*!Ški vojak, ki je govoril francosko, z namenom, da se podajo in je rekel svojim tovarišem, da se jim ni treba bati, da bi njihovi u-grabitelji ž njimi slabo ravnali, navzlic temu, da si njiho\i častni- True translation filed with tbe post-master at Nw York ou »M l'»i7. as required by the act of Oct. <». 191". Berlin, 24. oktobra. (Preko Londona). — Iz glavnega stana nemške armade poročajo, da so začeli Avstrijci in Nemci na italjanski fronti ofenzivo. Nemška in avstrijska infanterija je zavzela danes zjutraj prve laške pozicije pri Bovcu in pri Tolminu ter v severnem delu planote Banjšiee. Ofieielno poročilo liaz-uanja poleg tega še sledeče: __Vroči boji se vrče na Tirolskem nj soskem ozem- 3 ju. . . .. , Nemški in avstroogrski infanteristi so zavzeli ciur:es zjutraj prednje laške pozicije pri Bovcu in Tolminu tir \ severnem delu planote Banjšice- Nocojšnje uradno poročilo pristavlja sledeče poilrob- nosti: . . _Na italjanski fronti se nadaljujejo napadi. \ je.i smo več tisoč Italjanov. Bim, 24. oktobra. — Iz glavnega stana poročajo, ca so koncentrirali Avstrijci na italjanski fronti velike mik>-žine vojakov v ofenzivne namene. Velik del teb čet tvorijo vojaki iz Nemčije, poleg tega je pa tudi vse vojaštvo večinoma nemškega pokolenja. Kljub temu nas bo pa ta novi naval našel stalne m pripravljene. . Ponoči je začela artilerija na raznih delib julijske fronte z obstreljevanjem. Sovražnik se je v prvi vrsti posluževal izstrelkov, napolnjenih z dušilnimi plini- Napadi so se začeli v severnih delili planote Banjšiee. Vsled zelo slabega vremena in naših protinapadov pa sovražnik ni mogel veliko opraviti. ^ , Že drugega oktobra je bilo poročano iz Zuriha, Švi- ea, da je bilo odpoklicanih z ruske, fronte petstodvajset tisoč nemških čet. Te čete so bile odpoklicane najbrže vslc«! tega, da napadejo Italjai-e vdeležila prodirala „ _ no, oziroma zapadno od tega jezera \ J.ombardijo. is jen namen bi bil isti kot je bil namen avstrijske ofenzive meseca junija leta 1916. Armada naj bi zavzela železniško progo Brescia A e-rona-Vičenea-Benetke, kajti po tej progi preskrbuje ita • ljanska vlada svoje čete na soški fronti. Od tega namena so pa Nemci odstopili vsled tega. ker iva laška armada na Soči svoje potrebščine / ladja- dobiv Jadrau- rni, ki plujejo iz Italije ob italjanskem obrežju skega morja. Posledica sedanje koncentracije nemških čet na soski fronti je najbrže konferenca, ki se je vršila dne 7. septembra v Ljubljani in kateri je načeloval avstrijski cesar Ka-i*ol. Napadi na laške pozicije izven Bovca na levem bregu reke Soče ter trinajst milj severno od Tolmina so skoraj brez vsakega strategičnega pomena. krogi smatrajo nemško izkrcanje ki p0ff0st0 zatrjevali, da Francozi na Werderju za demonstracijo, da mžiSakrira30 ujetnike. Nek drug zakrijejo vpad na obalo v zalivu pri Rigi, najbrže med Pernavo in Hainahom. Na severnem bojišču se Nemci vedno umikajo. Severno od Rige so Rusi zavzeli več vrst zakopov. katere je sovražnik izpraznil pri Skulih, Hindenburgru in Lember-gu. To premikanje se smatra za manever, da bi spravili kolikor največ ruskih čet proti Rigi kar bi imelo za posledico da bi jih mogli prijeti od zadej. Berlin poroča, da so Nemci vjeli v svojih operacijah li0,130 Rusov; vplenili so več kot sto topov, dva tisoč konj in koles, ter tri zaboje, v katerih je bilo 36-1 tisoč rubljev. narodov se mora napraviti po vsem •svetu in potem mora po celem svetu vladati radikalna in zarava demokracija.' * Soldatenkov pravi, da bi 8 milijonov mož, ki so umrli v tem vesolj nem potopu, napravilo vse žrtve zamanj in vse žrtve demokracije bi bile zastonj, dokler nima iiuma-nfteta dovolj moralne iu fizične moči, da uniči vsako hunsko silo, ki je še pri življenju. Danes se je prvič izvedelo, da je Rusija pred kratkim zahtevala od zaveznikov revizijo vojih ciljev zaradi tega, ker so nemški agenti med ruskim narodom raztrosili poročila, da misli Angleška in Francoska skleniti z Nemčijo separaten mir. Rusija pa je hotela biti gotova, da to masakrirajo ujetnike. Nek drug oddelek nemških vojakov so vjeli Francozi v trenutku, ko je skočil iz tovornega vtomobila, s katerim so se pripeljali, da ojačijo vrsto. Nemške izgube so bile izredno velike, kar dokazujejo kupi mrli-čev, katere so našli po porušenih jamah, katere je zdrobilo francosko bombardiranje. Francoske izgube so pod nornllalo. Xa ujetnikih se vidi, da -so Vekom francoskega bombardiranja trpeli nmo«j ii-rana. Ko jo bil parnik dva dni o l Genove, so opazili čisto blizu ludjo torpedo, ki je prihajal naravnost pro* i prvemu koncu. Vedelo se jf, da se je nemogoče umakniti. Častniki pa so bili presenečeni, ko ni bilo ni kake eksplozije, ko je «. »r-pedo prišel do parnika. To si taz-lagajo na ta način, da je bil par-uik brez tovora in je plul visoko, tako da je torpedo moral iti poJ parnikom. Torpedo so potem videli na drugi strani ladje in jc š l svojo pot dalje. V Champagne so Francozi vpri-padflo med francoske čete. I«etalee|zori!i dva uspešna napada in bili pa je bil nepoškodovan in je tekel [so zelo živahni boji v okolici Ver-k najbližjemu bataljonu. jdnna. Severno od hriba št v. £44. Mnogo tankov se je vdeleiilojso Xemei vprixorili hud napad in bitke in so izvrfili »vrstno dtio sjso *0rlt ▼ francoske z »kope, iz ka prodirajoč hrrfawterijo. T -V ' ' - ' /■' ; ^ ' ft li <*■ imif inri L.-tr.ii - inrlin Bronast denar v Švici. Bern, Švica, 24. oktobra. — Švicarski zvezni svet je sklenil, da izua v najbližji bodočnosti 2 miljo-na komadov po 10 centimov iu 3 miljone po 5 centimov iz broua, ker primanjkuje nikla in bakra. Ta denar pa bo takoj odpravljen, kakorhitro bo odpravjleno po-terih pa so bfli pOsn*)je pregnani, manjkanje drobiža. -r f^HSf? icit w ......^rr-^rr^ -; - •■•*:.......- SSBSammm^BS 44 GLAS NARODA - ....... . + r*.' (Slovenian. Daily.) Owned and published by U4L - SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) THANK HAKSKK. Prwrtrtent. LOEfc BEKEDIK. Treasurer. Place of Businexg of t be corporation and adirrarrr t* above officers.: 82 Cortlaodt Street, Borough of Manhattan New York City, N. T, Na celo leto velja list za Ameriko lu rana do....................$3.50 Za pol leta.................... 2.00 Za celo leto za mesto New York $540 Za pol leta za me*to New York.. 3.00 Za četrt leta za mesto New York 1-50 Za fletrt leta .................. 1.00 Za inozemstvo za celo leto 6.00 "GLAH NARODA" izhaja vsak dan ivrzemAi nedelj in peajatikoT. ' / Amarikaa ei v ogR ju. ooo " ■ PRVA KAMPAH7A PROTI SEMIN0L0M. -OOO-- Dopis. -GLAS NARODA* ("Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3>50l Advertisement on Dopisi bre* podpisa in osefcnowti se ne pri občujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov primimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljat ram naredite ta naslov: "GLAS NARODA** 67 Cortlaodt St.. New York City. Vojna in živci. -ooo- Tru«' translation filed with the postmaster at New York on Oct. as required by the act of Oct. 6, 1917. IP 17, V nobeni izmed prejšnih vojn niso bile živčne bolezni in nerednosti tako odločen in vznemirjajoč problem kot so v sedanji. Statistike kažejo, da je deset odstotkov vseli obolelosti pri canadskili četah, živčnih bolezni te ali one vrste. Odstotkov pri drugih zavezniških armadah še niso izračunali, vendar pa se ve. da je tudi pri teh armadah zapaziti velik odstotni podstavek. Isto pa mora biti tudi resnično in veljavno glede Av-srrije in Nemčije. Nek ameriški zdravnik, ki je bil zaposlen pri Rdečem križu v Nemčiji v pričetku vojne, pravi, da se je privedlo z vsakim vlakom ranjencev z bojne črte tudi veliko Število blaznih ali psihonovrotičnih. Kljub vsem znanstvenim pripravam za vojno pa ni Nemčija vnaprej vpoštevala motenja delovanja živcev pri vojakih na fronti. To je bi popolnoma nov problem, glede katerega se ni ničesar preje odredilo ali določilo. Slučaje nervoznosti so poslali v temeljne bolnice, — začno z zdravniškimi ali kirurgičnimi slučaji, in nervoznim slučajem se je posvečalo kaj malo pozornosti. Zdravnikov-kirtirgov ti slučaji niso zanimali, temveč so predstavljali celo veliko oviro, kajti umešavali so se v določbe glede drugih pacijentov. < m »preje mogoče so te živčno bolne spravili v evaku-aeijske bolnice ali pa v domove za rekonvalescente, kjer so jih držali par tednov, nakar so jih poslali nazaj na — fronto. V primeroma kratkem času pa so bili ti ljudje gotovo zojH't nazaj v bolnici. .Ta zdravnik Rdečega križa pravi, da je poznal slučaj ko je >el dotični trikrat skozi ta proces, nakar so šele spoznali. tla je popolnoma nepotrebno pošiljati ga nazaj na fronto. Nato j«* pridelila vlada vsaki bolnici psihiatra, ki naj bi s«» jM>brigal za take slučaje. To je zelo olajšalo delo drugim zdravnikom. < e je bil mož blazen, so ga poslali v kak zavod; Če je bil slaboumen, so mu odkazali kako lahko službo; če je bi! nt-vrotik, so ^a vzeli iz bojne črte; če pa se je izkazalo, tla je simulant, ki se zamore boriti, a je nevoljan, so ga pridclili težkemu delu pri utrdbah in pa na vojaških cest ih. — . / Kar se je Nemčija naučila v pričetku vojne, so se 2»aučili seveda tudi drugi vojskujoči se^ Metoda Oanade, kako ]>ostopati s svojimi ranjenci, je vzgled za ves svet. Kadar s<* eanadske čete vkrcajo, da jih izmenjajo, jih pregledajo še enkrat na krovu ladje zdravniki, psihiatri in du-»*slovei, ki prouče j>osamezne slučaje. Moža, ki trpi na jetiki, ne bodo poslali v isto bolnico kot moža, ki ima strel v ramo. Poslali ga bodo v sanatoria za lečenje tuberkuloze. Moža s strelno rano pa pošljejo v kirurgično bolnico. Zblaznele vojake stavijo pod nadzorstvo izkušenih psihiatrov v vojaških umobolnicah. Slaboumne vojake vzgajajo in ohromele privadijo drugim poslom, in živčne nerede zdravijo v posebnih bolnicah. ? To je prvič v zgodovini, da sta stopila psihologija in psihiatrija na bojna polje, ali prvič, da je" stopila vojna na polje psihologije in psihiatrije. Brez dvoma je bilo opaziti slučaje blaznosti v prej-5 ni h vojnah, a posvečalo se jim je kaj malo pain je. Blaznost je pripisovati dvema vzrokoma — podedo-vanju ali sovražni okolici Vsemimo moža, ki je zelo dober kot kovač, ki zna u-porabljati svoje roke, ne pa svojega uma, in postavimo ga na čelo zapletenega vojaškega manevra. V devetih izmed desetih slučajev se ne bo obnesel in v sMmih zblaznel. Zdravniki so sedaj mnenja, da je treba držati za fron-lo vse nevrotično razpoložene ljudi. Kakor hitro je bila vojna z An-gijo leta 1812 končana, smo se iznašli v novem konflikta, ki se je pojavil takrat. Seveda ni bil ta konfiekt niti za tisočinko tako važen kot je bila vojna z Anglijo, vendar pa smo imeli polne roke dela. d očim je trajal in ta konflikt nas je celo zavedel v vojno s Španijo. V tedanji Španski provinei je leiala misterijozna in nedostopna pokrajina, imenovana Everglades. Ta okraj je bil poln divjih Indijancev, znanih pod imenom Semi-noli. Ti Seminoli so se navadili vprizarjati vpade v sosedno državo Georgijo, — pri čemur so morili, požigali in kradli, nakar so se zopet varno umaknili v Everglades, kjer jih ni mogla doseči nobena kazen. Georgija je strašno trpela vsled tega seminolskega biča. Del bogate države se je zopet izpremenil. v puščavo. Leta 1817 pa f« poslal predesdnik Mcnroe generala Andrew Jacksona proti jugu z malo armado, da konča enkrat za vselej te vpade Seminolov. Jaekson ni izgubljal časa s tem, da bi se potikal ob meji Georgije ter čakal na slučajno srečanje z oddelkom Seminolov. Mesto tega pa je imel stajno v mislih, da »čuvajo Indijance k tem napadom nekateri Angleži v Floridi in da to njih počenjanje španska vlada celo odobrava. Nahajali smo se v miru tako Anglijo kot s Špansko. Če bi se pa vdrlo v Florido, bi pomenilo to — tehnično vojno dejanje. Jaekson je bil odvetnik po poklicu ter vedel za vse to. Vediel pa je tudi, da je edina pot, kako zdrobiti moč Seminolov, pozabiti na vse postave. To je bil tudi ačin, kako je Jaekson ob gotovih prilikah, postopal. Na ta način je bil naprimer v stanu izvojevati zmago pri New Orleansu ter pognati Angleže iz Louisiane. Vsled tega je tudi v sedanjem slučaju omalovaževal vse pisane postave. Vedel je, kako brezpomembno bi bilo pogajati se s Špansko ali pa vložiti priziv pri angleški via d i, ki naj bi preprečila, da bi njeni podaniki v Floridi ščuvali Seminole na pohode v državo Georgijo. Vse to bi vzelo preveč easarj — Vsled te^a je Jaekson udri v Florido na čelu svoje majhne armade. Zavzel je španska forta pri Pensacola in St. Marks ter se polastil tudi obeh istoimenskih mest. Civilne in vojaške uradnike pa je naložil na ladje, namenje ne np Cubo ter jih posvaril, da se ne smejo nikadr več vrniti. Takoj nato pa- je izsledil dva angleška podanika, o katerih je do mneval, da sta povzročila vpade Seminolov na ameriško ozemlje. Ta dva moža se je stavilo pred vojno sodišče, ju spoznalo krivim, obsodilo na smrt ter obesilo takoj nato. Na kratko rečeno je počenjal Jaekson stvari, vsled katerih bi bili tako Španska kot Anglija u-pravičeni, da napovesta Zdiruže-nim državam vojno. Po celi Ameriki se je Jacksona ali slavilo, ali pa karalo. Prišel je na svetlo džingoizem ter nazdravljal Jaeksonu kot velikemu junaku. Bolj previdni ljudje pa so izjavljali, da je treba njegova dejanja opravičiti in da je treba Jacksona samega kaznovati Ta mešanica odobravanja in karanja pa ni niti v najmanjšem zanimala Jacksona. Bil je tam, da pokaže Seminolom, kako bedasto in neprimerno je bilo zanje, da so vpadali ▼ Georgijo. Vsled tega je vst rajal pri svoji nalogi, dokler je ni izvršil. Indijance pa je kaznoval na tako okruten način, da je poteklo celih dieset let, predno so si zopet upali na dan. Med tem časom pa je imela kampanja Jacksona večje posledice kot je bilo priprosto kaznovanje Seminolov. Španska je protestirala. Isto je storila tudi Anglija. Pritožbe slednje se je kmalu u godno rešilo. Med našo vlado in »pansko pa se je pričelo izmenjavati celo vrsto d i plomatičnih poslanic in vršile so se dolg« konference. Diplomacija je nadaljevala z delom tam, kjer ga je bil kon čal Jaekson. terega je prodala Španska leta 1819 Florido Združenim državam za svoto $5,000,000. Dve leti pozneje je bila pogodba odobrena. S tem je postala Florida teritorij Združenih držav in prvi go-verner novega teritorija je bil — Andrew Jackson. Aeroplani in stari In- asa a dlJMCIi še nikdar ni prišla v bližino Lawton, Ohio, stvar, ki bi tako prestrašila in napolnila z grozo JKomanče in pače kot je bil aero-plan. Pred nekaj časa je prišla skupina teh Indijancev na zrako-plovno postojanko v C«mp Doniphan ter pričela zreti skozi vrata zrakoplovne lope. Notri je nekaj počilo. — Umf! — je vzkliknil neki stari Indijanec, zavit v zeleno in rme-no odejo, dočim so mu padali na hrbet lasje v dveh kitah. S tem vzklikom je skočil na stran nervozne, stare Indijanke, ki se je tudi tesneje zavila v svoj plašč. — Umf! — je vzkliknila tudi o-na. Nato pa sta se oba umaknila nekoliko v ozadje. Med tem £asom pa se je že privleklo iz lope neki aeroplan. Indi-janka, ki je tehtala morda 300 funto\, je priracala bližje in bližje. Vsem se je zdelo čudno, da si upa tako blizu. Natariti verno ljudstvo ter kdo ji je vse iH>magal, nataučno besedilo soduijske razprave in obtožbe. Drujja je pa namenjena ženinom in nevestam v pouk. Spisal jo je sam ljubljanski škof Ant. Boneventura Jeglič. Vsak bi jo moral imeti. Obe ste jako zanimivi, zato sezite po njima, dokler zaloga ne poide. NajlK>ljše razvedrilo v dolgih zimskih večerih. Z naročilom pošljite tudi denar, znamke ali pa money order na: L. BENEDIfi, 2313 Madison St., Brooklyn. N. Y. TOMAŽ ŽEROVNIK Posojilo Angleški. True translation filed with the fost-master at New York on Oct. 25, 19r7, as required by the act of Oct. 6, 1917. Washington, D. C., 24. oktobra. Danes je vlada dala Angleški dodatno posojilo v znesku 30 milijonov dolarjev. Skupno dosedanje posojilo zaveznikom znaša 2 mi-Ijardi 806,400.000 dolarjev. Kje je častnik? IzSla je knjižica: DVE ŠALOIGRI. Knjiži«^ vsebuje dve igri: -ČARLIJEVA ŽENITEV" in "TRIJE ŽENINI" ter stane samo 25c. Oni, ki nameravajo prirejati Ijrre. naj jo hitro naroče, ker iz-sla je v omejenem številu. Naročilom je treba priložiti denar ali znamke. V zalogi jih ima: L. BENEDIK. 2315 Madison SL, Brooklyn, N. nas rojake v Braddocku. Pa., prav dobro liasmukaL Delaf j--obleke na številke in ko je imel ves denar skupaj za kakih 30 oblek po $32. jo je neko noč neznano kam odkuril. Zato naznanjamo rojakom, da se ogibljejo, da ne bo Še kje drugje kaj enakega napravil. Kakor smo ouli. se nahaja nekje v Chicagu. Če ga mi sami dobimo v roke. mu bomo že plačali za storjeno delo. John Susman, Frank Čekovin, Martin Tomšič, Joe Kosher in P™*! « varstveno znamke sidra, ^ 35 in Bc T lekarnsh in nintnort od John Rom. Braddock. Pa. Pri sptthnenjo in zdrobljenjq ▼drgnit« takoj ■ Dr. RlcMcr>Jevm • PAIN-EXPELLER V Tmbi ia 60 tat prt drnttn&h In pril- jubljen kot domače aredatTo. I*. AO. R1CHTER a CO. U-W Waafctegtoa Stmt. New Vw*. M. f. hnpertirane Franz Lubasove harmonike aopet po konžairi vojni, ter se m posnej« rojakom priporočam. Kttpojem, prodajam h poprav-irmoniko po __nove KOV* OMM po t&OO ter nove mehove od 9BJBQ do flOLOČI. Delo M' či§> aiMto Brooklyn, ^Briiirtiir - i »lita ni. ZASTONJ trpečim za naduho Nwo domače zdravilo, ki je vsak lahka rabi brez nepriiik ali izgub« tasa. Mi iiui« nor način rn rdmiti naduho In hočemo, da potkucitc na nai račun. Nič zato ako jo imate ie dolgo ali pa ako ate jo iel« dobili, če j« kot aenena mrzljca ali naduha, rt morate pisati po prosto poakuinjo našega načina. Ne ozirajo «o kje £i»«t«. kaj j« val pose) in ataroat. ako trpita na navduhi. naš način vam bo takoj pomagal. Mi želimo to poslati takim obupnim, katerim ▼dihanje.^opium priprave "paU ntirano kadenje*' td. ni n'č pomagalo. Mi hočemo pokazati vsakemu na naše stroške, da je ta novi način določen odstraniti takoj za vselej težko dihanje, hreača nje*in vse enake nadloge. Ta prosta ponudba se rabi le en sam dan. Pi-ite danes in pričnite s tem načinom takoj. N« Dašljite denarja. Najbolje je. če pošljete spodnj kupon. Storite to danes. PROSTI KUPON ZA NADUHO, FIONTIER ASTHMA CO.. Room MD S. N agar a and Hudson Sta.' Buffalo. N. Y. Pošljite prosto poskušnjo vašega načina: Kupite en bond in rešite enega vojaka DEXAR. ki pa plačate za Liberty Bond se uporabi za nakup hrane, obleke, orožja in amunicije za naše vojake. To bo pomagalo okrajšati vojno. To bo morda rešilo vaše dragoceno življenje. Vi želite videti juuaške mladeniče, ki zdaj odpotujejo preko vode, da se vrnejo domu nepokvarjeni in zma-gonosni. Vlada gleda na Vas, da jih hranite, oblečete, oborožite in branite. Stojite pri svoji vladi. Podpirajte fante, ki se za njo bojujejo! Kupite toliko Liberty bondov, kolikor morete. Kupite jih lahko pri vsaki banki na odplačila ako hočete. Liberty Loan Committee Sacmd Mara' Reserve District 12* BtaaJwar, Raw Tack City Ta prostor je podaril Liberty Loan Committeeju: Dr. Koler Penn Ave., Pittsburgh, Pa. '^WiWilPP i. v ii w GLASILO JUGOSLOVANSKE ©KATOLIŠKE JEDNOTE Ustanovi jena leta 1898. Glavni urad v ELY, MINK. Inkorporirana leta 1900. Pi GLAVNI URADNIKI: dnik: MIHAEL ROVAhTŠEK. Bx 251, Coneoiau*h, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagsjnin Neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK. 843 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. "M" So. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK. Ely. Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN.624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn. MATT. POGORELO, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, III. ZDRUŽEVALNI ODBOR: Rl I ic5MB FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarna »oiiljatT«, naj ae pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-tožbe pa na predsednika porotnega odbora. — Na osebna ali neuradna pisma od strani članov te ne bode •siralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". :rDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Clevelsnd, Ohio. 'KANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jeduota posluje po 44National Fraternal Congress" lestvici. iV blagani ima nad četrt miljona dolarjev; bolniških pod por, po^kodbin in smrtnin je že izplačala do 1,300.000.00 dolarjev. Bolniška podpora je centralizirana, vsak opravičen bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje. t Društva Jednote se nahajajo po več naprednih slovenskih naselbinah, tam, kjer jih še ni, priporočamo ustanovitev novih; društvo se lahko ustanovi z 8 člani ali članicami. /a nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika. Dopis. -ooo- S pota. i kar pičeni. velja za vsakega. Na-Ko sem nazaduje poročat v gU-lrAVa se maščuje nad vsakim pre.; sil.i JSKJ., je ž-- preteklo nekaj lali P" ti ali jaz. ia>a. Zaposlen sem bi.1 v severni se,u * ,la svojem potu iz Mimienoti kakega pol leta in tudi' Minn»*otc vozil p« južnih d:ia od t-mii s.- n niVitdiye poročal. I vail' videf P®«*kod l^pa po- K«»t j m rt 11 i k h potno torbo sto- J€ 'et<*1 ^ slana zelo paia ]m» širokem *vetu že 25 let ;|škodovala tam od Miiinesote, čez \»a- -elja pa so unncšle gosenice, južni Coloratli. ' raznili državah sem videl nuio- Na potu iz Miunesote sem videl j ko™**. *irk*> ovsa! zlasti niarxikaj, ponajveč zbirajte JP* * bU vojake, ki so odhajali v razna ta-' Vse to »PKujem zaradi tega, boriača. Ne boiu popisoval pre-'kcr ,so *e ^sc pričeli soliti tresujočih prison*v pri slovesahJ11* Ikrine tudi Slovencu Tupatain ko je ločil sin od matere. Ko- ** m?kateri sicer opeharjeni vsled liko fantov, članov JSKJ., je tudi bmsvestMrMti ™»»h agentov, veze šlo ni koliko jih bo t« Ži-jdil,a Ila Je ve»<*»r zadovoljna. Pri -v Lino \ času ljudskega prerojenja I nakuI,u ,iaj vsakdo vse natančno v času svetovne vojne. (pregleda in naj se dodobra pre- ' priča. kaj bo kupil. Nedavno sem čul o nekem članu J&KJ. kateremu se je omra-čil um in je v blaznost i skočil v Michigausko jezero v VVaukegan, 311. Sumim, da je temu krivo neke vrste žganje, ki se prodaja v suhi državi in vsled katerega se prav lahko komu outni-I ura. Te vnrte znanje človeka omami, č«e ga le inalo popije. 'Anto opozarjam rojake po suhih državaii, da naj f>a-zijo, kaj pijo. Znan mi je kraj, kjer sta v enem tednu umrla dva rojaka in zdravniška preiskava je dognala, da je bil vzrok umrli doma skuhano žganje. Dobi se vsepovsod še druge vrste brozga, ki škoduj«* našemu zdravju. Naj tedaj vsakdo s»krbi, da ne bo kaj takega pil. S tem. ko to )ršein, ne maram žaliti nobenega kraja in nobenega rojaka, temveč opozoriti hočem vsakogar na škodljiv vpliv takih pijač. Saj še dobra pijača, ako je Karvžijoino preveč, škoduje, tetn bolj pa š<> slaba pijača- Splošno lahko opazujemo, da gostilničarji povprečno malo pijo in živijo dolgo. Drugi pa mrjo primeroma hitro, ker mo ga premdi srkali Ko to pišem, si bo marsikdo smisli! : KHQ se V glasilu JSKJ. vidimo, kar se tiče jeduotinih dopisov, da je zelo prazno. Spočetka je nastal hrup in pibalo se je vse vprek. Pa kaj kmalu je vise utihnilo. Z ikaj to * Afalokateri uradnik, razun glavnega tajnika, se sodaj še oglasi. Kdor je bil glasen v prepiru, naj bo glasen tudi sedaj ter deluje za organizacijo in daje svoj« nas ve alcev, ali kar naglo so utihnili. Zopet pa nastane vprašanje, tali to dosegli vse, kar so si želeli ? Najbrže menijo, da je to dovolj, da so se bili po prsih in rekli: ni-Htuo to in to. Slikalo se jih je v mladeroi&ki dobi kot vzor naroda iir se jih je postavljalo za vzgled. Pisali so dolge dopise v glasilo, sedaj pa je vse tiho. Ali je njihovo delovanje že dopolnjeno? Ali so mogoče že zreli za v pokoj -Zakaj tedaj nič ne pišejo? Dobro berilo se povsod priporoča, ker je razvedrilo in pouk. Kar dobri in vzorm možje, ki imajo veljavo pred svetom, ipiše jo, je tudi dobro za jednoto. Kaj hočemo taki, ki .nas ne štejejo met. vzorne in drugače velike? Ako pišemo, smo jwn samo v posmeh itd. Tako si marsikdo misli z menoj vred. Bratje JSKJ., pišite mnogo gla&ilo, da se spoznavamo in pogovorimo, ker sano ekrug od dm ge»ga oddaljeni. Na zahrbtne in sploh napadajoče d«pise se ne o-zirajmo. Tudi ita one ne, ki pravijo: kaj bo on, ki je pred letom še delal v jami, ali pa dela še sedaj ; jaz pa sem bil gostilničar trgovec, podjetnik irtd., zdaj pa živim v pokoju. Ako pa bi uboge ga trpina, ki se muči v premogo rovu ali v tovarni za svoj obsta nek, djali na reše«to, hoteč najti njegove čednosti, potem bi mec. tipočim delavstvom našli največ vv-ornosti. « Ob času konvencije pa gre glas; on je trgovec, gostilničar itd. Po pravici povedano: za vsako organizacijo je bilo še vedno najslob-še, da se pri volitvi odbora gleda na veljake: nc pa na poštenjake. Pri tcau, ko to pišem, tudi ne mislim na razliko med takoimeaiova-3)trni veljaki, ki so vredind vsega spoštovanja in se res trudijo za blagor vdov in sirot. Žalibog pa imamo dandanes mnogo- takih, ki so ali za dobiček, alt pa za čast, ali za ngitaeijo izvoljeni v glavni odbor. Izkušenj imam dovolj, kajti o tem vedno razmišljam in opazujem jednotine odbornike od hia lUOo. Kaj vse .se je že delalo po vfatanovkvi prve slovenske jednote. Do danes hranim mnogo pisem in dokazil k raznemu po-tflu»vaiiju. Aii kaj hočemo, *ko smo vedno taki, da verujemo onim, ki nas Aiečejo za nos. Prepozuo pa spoznamo, kaj se je agodilo z nami. Naviuanci ob času konvencije z lepimi govori in obljubami hli-nijo ter pravijo, da so bili krivično napadeni, da pa so poštenjaki, dobri katoličani in vse take lepe stvari znesejo skupaj. Ako }*a bi jiii djah na rešeto, pa bi dobili od iijuh samo prafcne pleve. Marsikateri si lahko to misli, kot oii, ki 'to piše in j:; l>il pri mnogih konvencijah. Pregovor pravi, da več psov volka požre. Prebii&anci se dobro pripravijo in maiiujskajo večino na človeka, katerega je sicer lahko ubiti s tem, da se mu ne da prilika govoriti; drulial ga prevpije na konvenciji. In tako je človek, ne pa njegovi nazori in njegovo t>rcc. Prefriganei, ali pleve, se pehajo iza svoj dot>iček in da so varni, skatčejo iz tabora v tabor. Sedaj so tu, sedaj zopet tifcui. samo da dobe svoj plen. Medtem, ko jim človek zairpa, misli, da so res verni narodnjaki, jn ko izčrpajo človeka, da vedo njegovo stvar, se boje, da bi jim škodoval. Kaj je to: človeka ubiti s kričači ter s svojo gladko in hinavsko besedo? lu zopet so na narodnem jednoti- da ga očrne in oblatijo, ali pa kako drugače odstranijo |s urada. Vse take opazke imam v svojih spominih o naših bratski^ jedno-tah, katere so še do danes nezdru-žene, in temu so največ krivi opisani glavni uradniki. PrSiego na konvencijo in vpi jejo: naša jednota. naša slavna Nova pomlad. Moja draga Noemi, danes setu'lepa. da pa so leta, bolesti in raz- sttara dvainštirideset let, torej nekaj malega starejša nego ti, ki si pravkar dopolnila štirideseto leto. Dvainštiridesct let mi je! jednota itd., v resnici pa so pr*ii j Dvakrat sem mati in enkrat stara samo aaradi dobička in časti. Kaj,jmatL Kak'or ti som prišla v ono za združenje jednot in zvez naj!dobo življeaija, ko nas vsaka be-bi delali? Na ta način bi izgubiii katero slišiiuo aOi čitamo, čast in dobiček. To, kar tukaj pišem, ve^ja samo za prizadete. Kdor pa ne dela teko, pa itak ne bo užaljen in ,bo vse dobro. To sem pisal samo zaradi lega. da bi navdušil sobrate in sosestre. da bi kaj več pisali v glasilo, la pisali naj bi brez bojazni, da bi se kontu zamerili. Navadno zameri tisti, ki je prizadet. Ne bojmo se, da bi nas potem nazaj Pustimo mu veselje in mirno idi mo svojo pot naprej. Tako bom tudi jaz nadaljeval, kar sem nekaj mesecev opustil. Naprej pa vem, da to moje pisanje ne bo vsem po volji, zato pa tudi pišem. Ako bi pa le hvalil in hvalil, pa bi dobil ono, kot nek gledališki igralec, ki si je v ospredju najel več ljudi, da so ploskali njegovi igrri, ki je bila dolgočasna, ter so zadnji gledalei uač>4i "ploskati" po glavah najetih, ki so ploskali za nezasluženo delo. Matija Pogorele. IZ URADA VRHOV. ZDRAVNIKA. te. Aktivni moramo biti tudi vj.uem konju. Te izkušnje imam kot mirnem času m ne samo v boju. Pa zadnji konvenciji imamo vsak četrtek v glasilu dve strani prostora, se le malo, aLi pa nič ne piše. Zlasti glavni odborniki so bili nekateri, ki »o bili precej obiskovalec raznih bratskih organizacij. imajo veljavo pri lju«dch, na veselicah, banketih; po listih smejo pisatti, kar hočejo. In po kri-viei napadeni nima niti prilike glasni ul konvenmji; ako pa j »h zagovarjati ^e, ker je list na nji sedaj opozorimo na to, da bi kaj ilovi strani. List imajo za prahii-psali, pa pravijo, da nimajo č*sa.jeo in jednoto za sušiinieo. Baha-Zakaj pa tega ud povedal ob času £ko ^ astijo, kako jodnota «a-volitve v glavm odbor! Tedaj i^lpreduje, ali pa je napredovala, ko se je zanj na vse pretege agiti- ^ ^ vladali. Ako pa to živo o- ralo in govorilo o njegovih zmožnostih. Zdaj pa, ko je v uradu, je uradnik samo na papirju. To pa naj ne velja samo za JSKJ., ampak za vse bratske organizacije pazujemo, pa znajdemo, da dajejo v javnost večinoma svoj napredek in drugo, kar se je zato&Mtšio mogoče popolnoma po njihovi krivdi; ali zaradi toga, da so se Nekaterim jo za dobiček, drugim j vozili k sodniji ter so ai pot dobro pa za čast; to je vse njihovo de- zaračunali itd. lovanjc za organizacijo. | Zapet tukaj opozorim, da m> le Sprva smo opažali, da i mamo (nekateri taki Ako pa je kdo med Vsi tajniki so naprošeni, da vse točno po pravilih ravnajo. 1. Karte morajo biti podpisane od zdravnika in od tajnika. 2. Karte se naj takoj na pošto odnesejo, ker je tam označen dan pošiljatve. Ako se pošljejo v ko-verti, nimam datuma natisnjenega in bi lahko potem imeli sitnosti. — 3. Naj se porabijo nove karte. 4. Zdravniški listi naj bi bili natančno izpisani, in odgovor naj bi bil na vsa vprašanja. 5. Ako ni bolnik redno bisko van, treba je pojasnila in zdravnikova izjava mora biti potrjena pri Notary Public. 6. Paziti je treba, da se točno naznani ure prijave bolnika, kakor tudi čas, kdaj je bil zdravnik pri njem. 7. V*ak član bi moral imeti eno karto pri sebi, da isto zdravnik takoj podpiše. 8. Naj se vedno vsak mesec, ako mogoče, pošlje zdravniška listina. 9. Novi člani morajo podpisati prošnjo za sprejem pri zdravniku, da se vidi da je bil dotični resnično osobno pri zdravniku. 10. Ako kateri član Jednote vidi, da zdravniki ne izvršujejo svoje dolžnosti, naj to takoj naznani meni. • D. J. V. Grahek, vrhov, zdravnik J. S. K. J. vsak pogled, s katerim se ozremo na svojo okolico, opominjata, da je napočil konec iluzij in da se ■moramo udano in z ljubeznijo do svojih bližnjih umakniti drugim mlajšim. • Ln vendar nisem žalostna; vendar sem pozdravila prve žarke marčevega solnea >z istim veseljem kakor pred tridesetimi leti, ko srno. polagaje si roke okoli pasu, hodile po samostanskem parku in iskale prvih vijolic. In veš, to zato, ker sem res trideset let mlajša, zato, ker sem se resnično pomladila. zato, ker ljubim. Da, jaz ljbbim! Ah, prosim te, ne.rogaj se mi vsled te zaupne izpovedi. Ti si edina, kateri si upam to povedati, ne, kateri to moram povedati, draga prijateljica, s katero sva, srce ob srcu, sanjali, tr peli in ljubili! Ljubim tako r^sno in tako strastno, s tako iskrenostjo in s takim silnim poželjemjeni, kakor je mogoče ljubiti le v lvtih mladostnih strasti. Ali naj ti še povejn, da sem opazila, da doslej nisem nikdar resnično ljubila? Zgodilo se je to nepričakovano in luakrat. Zdi se mi, kakor da j bilo tako že izza davnih dnij, vendar je prišlo nad me nepričakovano kakor nevihta. Rcsasično, očaranja pustili na njem svoje sledove. Zakaj se pokažejo ti zrna-ki najprej na obrazu, moja draga? Zakaj se postara najprej oni del telesa: ki se kaže pogledom ljudi nezastrt ? ' Počitniški dnevi so potekali bliskovito; september se je bližal koncu. Moj sin je naredil v Saint-Cyru vsprejemni izpit in Robert je živel v Beauehampu samo še povabljen gost — prijatelj. Imel nas je zapustiti iu c ljubezni še nisva zinila niti besediee. Ce sem mislila, da ga kmalu ne bom več videla, da se bo to mlado življenje, ki se je kitrtek trenutek razvijalo pred menoj, nadaljevalo drugje, da bodo kmalu druge žen ske bbjamale s svojimi rokami tega oboževanega otroka, da bodo imele one njegovo ljubezen in nje-igove poljube, — se mi je zdelo, da gre n.oje življenje h koncu ir šele, ko je napočil čas ločitve, sem se spomnila, kaj ini je naročil marki. Iz ljubezni do mene je Robert ponudfbo sprejel in prišel z mojim možem in z menoj v Pariz... Te sanje trajajo zdaj že nad štiri mesece: moja sreča se ni zmanjšala še nič in zdi se, da me ljubi Robert vedno enako. Slišim te, kako se zgražaš nad mojo ne-lnoralnostjo; vprašuješ se, če sem to ros jaz. jaz. ki v dobi, ko sem bila zapeljivejša. nikdar nisem imeha ljubimea. Da. jaz sem i.i nič se ne kesam! Roberta ljubim tako. da se zaradi njega ne bojim niti preziranja, niti škandala! — Toda. hvala Bogu. ne delani nikomur krivice in nikomur ne dajem slabega vzgleda. Moja otroka sta daleč od mene. Tedaj, ko sem ju imela pri sebi, sem jima dajala vedno le dober vzgled. Moj mož mi je spoštovan in udaji prijatelj. In kar se tiče mladeniča, katerega ljubica sem. mu dajem na pot življenje to, kar je zanj najboljše: spomin na odkritosrčno, nesebično ljubezen, spomin, ki utrdi da vidim svojo krsto odprt o pred . ... . . seboj. Zbrala sem vse svoje misli j ?.J_e.gov a:at'aj m mu.lbo t>ni>eza-in iskaka sredstva, da bi. ga obdr- lMee v vseh UJe?ovlh žala pri sebi ali vsaj še kdaj vi- žalostnih dela. Toda našla nisem ničesar. Vendar je bilo tako sredstvo; bilo je jako priprosto; toda našel ga je moj mož. j Dne 22. septembru je bil moj j mož proti splošnemu pričakova-j nju izvoljen na podlagi royal i-stičnega programa poslancem našega okraja. Ko se je poleglo prvo veselje nad tem uspehom in smo se pogovarjali o tem, da se za voč časa preselimo v Pariz, me je vzel na stran in mi rekel: "Da sein izvoljen, moja draga, 1 lisšče v urah. Ne. nič se ne kesam... In rav-n. la sem napačno, ko sem se pravkar skušala opravičevati. Ah, obožujem ga, ti pravim! ko sem videla tega mladega člo- je {.Lsto dobro. V zbornici ne na meravam delati hrupa in tudi ne tekmovati s prijateijema Mnnom veka — bilo je lansko leto v za-* Solnčni zahod. Morje žari. zaplamtele so vode, ogenj nebeški v njih sije, ^ori. brezdna sijajna so se odklenila, gledajo divno mi tajnost oči. V njih je kraljestvo, in v zlate grobove k sanjam očetov visoki gre car, duša zadivljena mi je umrla, kaj ji življenja je temnega mar! Tam je svoboda in luč resnica, v njeno obličje naj zrem vekomaj, smeje se večnost, poljublja me sfinga, v njenih očeh sem zagledal svoj raj! četku počitnic, ko je priiol v Beauehiamp, da bi pripravljal mojega sina za izlet v Saint-Cvru, — bi bila silno ostrmela, če bi mi bil kdo rekel, da bo ta nežni, boječi in resni mladenič, ki je stal pred menoj, nekoč razburjal vse mojo Sejalec. Svetel znoj sejalcu — kmetu v izorane brazde pada, v zemlji se rodi, zaklije zlato klasje, zlata nad a. Znoj na čelu, sveta rosa — kamor na žemljico kane, kot bi Bog jo blagoslovil, novo notranjost s tem, da vpre v mene; svoje oei ali mi stisne mojo roko. In vendar sem izza prvega trenutka, ko mi je bil predstavljen, vedela, da leži med tem tujcem in med menoj neka tajna sorodnost, da oba čutiva potrebo spoznati se in — da rabim ta izraz — drug drugemu prodreti -v dušo; bila sein prepričana, da postaueva prijatelja, dobra prijatelja; toda nikakor bi si ne bila mogla militi da se bova kdaj ljubila. Bila sean naanreč še to, kar imeiuije*no pošteno ženo. Saj ti je znano! O, Noemi, 'ti počitniški dnevi od julitju do septembra žarijo v moji preteklosti kakor biseri. Robe *t in jaz sva se setaianila na taučnejše: Njegovo ooječnost sem pregnala z ljubeznjivitui besedami, katerih skrivnostno moč po-znamo le me ženske, ki st* nam znane tudi kratke besede, s katerimi pri prvem zbližan ju od^i jemo predrzne poskuse in uničimo ves pogum. Pred desetimi leti bi bila s tem neizkušenim otrokom najbrže koketirala; poskušala bi bila vzbuditi njegovo ljubezen in ga nato razjarila ter razdivjala z nakratno hladnostjo. Ničesar tega nisem storila, moja draga. Oas se mi je zdd prekratek, da bi tratila dragocene trenutke z nepotrebnim igranjem. Neprisiljeno sem odgojitelju svojega sina pokazala, da se v njegovi družbi zabavam ; nisem mu skrivala, da mi njegova zunanjost, njegov duh in njegov glas ugajajo; prosila sem ga, naj mi posveti proe&e trenutke. ki mu jih puste poučevanje in Freppelom. Toda kljub temu ima poslanec svoje dolžnosti če ne drugih, vsaj delo v komisijah in zveze z volilcL Rad sem poslanec, toda v svojih letih več ne maram sedati med kupe papirja. Po trebujem tajnika. Kaj misliš o mladem Robertu? Inteligenten in delaven je; tudi še nima stabie službe. Ta, ki jo ponudim jaz. b: mu bila koristna, ker si lahko tia-pravi ugodne zveze, in prupričan sem, da bi svoj posel opravljal dobro." Premagala sem se in mu navidezno celo ugovarjala. Marki mi je vse ugovore ovrgel in nii rekel pri odhodu: "Ti poznaš tega mladeniča boljše nego jaz. Sporoči mu moj predlog in glej. da ga sprej-me."' Bilo je pol enajstih zvečer. Sree mi je bilo tako polno in razburjeno. da nisem mogla vzdržati v gradu. Ogrnila sem se s šalom in odšla v park, kjer je bilo temno in tiho. Kakorhitro sem prišla v park, sem pogledala na okna Robertove sobe; še je gorela I ne, torej še ni spa L In nakrat j ne je ofb-šla misel, da bi šla takoj k njeiuu v sobo in mu takoj sporočila imtr-kijev predlog. Zavrnila sem no- Velika francoska bojna polja. Pred nekako 60 leti je obelodanil neki angleški pisatelj, t'ir Ed-wand Creasy, knjigo z naslovom: Petnajst odločilnih bitk v zgodovini. Namen pisatelja je bil opisati te velike vojaške dogodke, ki so imeli največji upliv na zgodovino človeštva. Vsaka izmed opisa nih bitk, če bi izpadla drugače, bi popolnoma izprcmenila potek civilizacije. Ce bi naprimer Karot Martel ne izvojeval slavne bitke pri Tours in Poilier, bi ne postala le cela Evropa mohamedanska glede vere, temveč tudi cela Severna in Južna Amerika. — Mogoče bi se sedaj razlago Korana, — pravi Gibbon, ki opisuje posledice te bitke, — učuo v šolah Oxforda in učenci bi dokazovali angleškemu narodu resničnost razkritij Mohameda. Od pričetka krščanske dobe se je izvojevalo deset posebnih bitk. •stiri njih predstavljajo zmage, katere se je izvojevalo na franeoskih tleh: Bitka pri ('halon, leta 451 po Kr.; bitka pri Tous, leta 732; zmaga device Orleanske pri Orleans, leta 1429 in bitka pri Val-my, leta 1792. Drugo veliko francosko zmago se je izvojevalo na angleških tleh, — namreč bitko pri Hastings leta 1066. Dve drugi veliki bitki, — bitka pri Blenheim leta 1704 in pri Waterloo, leta 1815 sta predstavljali dva velika francoska poraza. Iz tega je razvidno, da je bilo iz- zirih dostojnosti, in zadušila čut sramežljivosti, ki se mi je hotel vzbuditi. Trenutek pozneje sem potrkala na njegova vrata. Gotovo je mislil. da trka kak sluga, in raztreseno zaklieal: ' Naprej!" Vstopila sem in zagledala Roberta pri ptsakti mizi. Svetilka je ožarjala njegovo krasno obličje. Pogum me je zapustil, neumestnost in predrznost mojega koraka sta mi postali jasni. Čutila sem, kako se mi umikajo tla pod nogami, prijela se za vrata in bila bi padla, mojega «ina in njegove lastne štu-jda ni Robert planil k meni in me dije. Neodločen, zamišljen, v vjel v svoje roke splošnem srečen, se je zadovoljeval s tem, da se je pustil ljubiti. In jaz sem ga oboževala. Da, oboževala sem ga, toda za- O, kako sera se po tej omedle- viei prebudila! Robert je klečal pred menoQ. njegovi zlati lasje so bili tesno pred mojimi ustnicami. čela sem se vznemirjati in skoro' ^"ekaj trenutkov sem ležala, nc bati. Vprašala sem se: 4'Ali tudi ^ se ganila, nato pa sem dvig- on ljuhi mene?" Videti me je bi- n''a njegovo plavolaso glavo k se- lo. da se v moji družbi počuti do- ^ t6r ga poljubila na oči in na bro in da mi {je hvaležen za mojo P°1 odprta usta. In ko mi je vrnil naklonjenost. "Toda ali me ljubi, moie poljube, sem mu zašepetala kakor mora ljubiti ljubimec?" na uho: "Kaj si bodete zdaj pač Kadar sem bila sama, sem vpre- mislili o meni?7' Odvrnil mi je: šala po tem vsa zrcala v gradu/ Jaz vas obožujem!" Skušala sem presojati svoj obraz' na drugo in - . , . , . . mislila samo (na to, da je uresni- nepristransko, kakor presojamo(čen moj ^ ^ r^ tuje obraze. Ah, prišla sem do »»-'hrepeni po meni, da me ljubi, da kljočka, d* tem sieer it v^fao setn njegova, čisto njegova... In t ran j i glas, ki mi je govoril o ob med deset ^Jbolj odločilnih oitk, katere se je izvojevalo v krščanski dobi, pet francoskih zmag, do-čim sta bila temu nasproti dva francoska poraza. Noben drugi narod se ne more postavljati s tako vojaško zgodovino. Že samo ti kratki podbtki kažejo, kako važno ulogo je igrala Francija pri napredovanju civilizacije. V kolikor je prizadeta Ev^ ropa, so se završili največji dogodki moderne zgodovine na francoskih tleh. To je treba obdržati v spominu prav posebno v sedanjem času, ko so si podali demokratični «arodi sveta roke. da oproste Francijo o-prijema od strani Nemčije, ki je Francijo za vrat no napadla. Raziskovalni zavod nameravajo ustanoviti nemški voditelji železninarske in jeklarske industrije. Rojake m ruskem ali italjanskem ujetništvu prosim, ako kdo ve kaj poročati o mojem bratu JANEZU DODlO, doma iz Obrov na Primorskem. Prosim cenjene rojake, da mi kdo naznani njegov naslov, ali naj se sam javi. — Tony Dodič, Pro-sen Camp, Big Bay, Mich., IT. S. America. (25-27—10) Češki spisal Julij Zeyer. tu uci naj v P* vendar nekaj docela ikov kdo in žarela mu je « jo glorijo. In jezik davnih X esel -»e bU» ko sta se po poro-,ie začel spoatoTrti kot ne- kl opijala m se je z materjo m> ^aj tajno posvečenega. Vendar pa zateCi v draSe' tihe Havrani n^ truva ljubezen, kakor tudi nje- ce> kJer J* v &1^kem snivanju in go v* upmost, ni imela besed ker v «»i"ežnejsi ljubezni preživel i m ni našel prijatelja. Samo sestri ~ dva tedna-je vt"a>i odtrhal svoje srce, pred TuJl se da se ji materjo tega ni jemal v misel, ni, j« hotel užaliti. Toda Raza Marija ^ucev. Susta govorila o njiju, golu nikdar z besedieo odgovorila na iVori,a sPIoh malo> marve<:> sta 11 vzkrike I,. dol t« o pošiljala poročila, tod» aje-emu srcu ni izpregovorila ves niti eukrat. Jan Marija je mi-da molče trpi i njim — pa o-»e mu je na skrivnem smejala, ►osled m* tudi njej že ni ved *l*val. Molčal je in trpel. Pa tolaibo je vendar še imel, go in v mornarsko šolo, ampak jel tudi saru uresničevati davne je *aujik. Pi^al je na skrivnem žaloigre. Prva je bila "Kralji-Tomira", Na j popre j je napisal nji prizor, kjer potopi Tomira fkano glavo onega, ki je tako go pokoril njeno in tuje drža-ler bil končno premagan, v zla- n jego vi »tno krvjo napol- njeno j do; in vse svoje navdu-oje, vso svojo upornost in obup->st, v*e sovraštvo loži I .Jan Marija v tem prizoru sljici Tomiri v usta. Za njeno preklinjanje si je vzel vzorec iz tragedije velikega Cornelia, kjer M-stra Horaeijev divje koine R pamet, lili /. >< t -t n m njegovega utesnjenega i®]etialm dru* dru***» »n čitala srta uoljubi.t-g« čuta; ob vsem, kar>' tollko globokega Čuvstva, toliko • *ii ilciaa, mu je verno, čeprav v da jima ni treba- k> besed. Ah, s kakšno ginjenostjo se je pozneje spominjal krasnih, jesen skill tistih večerov, zlatih v usme vu tiho umirajočega solnca, svetih v trepetu dveh globoko ganjenih src! Hodila sta kakor dva zaljub Ijenca po sadnem vrtu skupaj na ... sja.iku poezijo. Ne da sprehode, gledala sta z nekim pri anio čital v%a d< la fantazije, ki' jateljakiss čuvstvom na ona stara prišla |M>gosto na tihotapski drevesa, na njih mahovita debla. na dolge krivenčaste veje, kjer je viselo zoreče sadje, na dom, oblk t. zaplavo rožnate svetlobe, na ro-kokove, po balustradi bivšega o kopa razstavljene vaze in doprsne kipe z lavorjem venčanih rimskih cesarjev z nekoliko naivnim, celo abotniiu smehljajem na obrazih, ki so kazali žolte lišaje. kakor bi bili pozlačeni; in vsi ti predmeti s« se jima zdeli .polni intimnih čarov. polni duše : nudili so jima sno-do tiranstva je Vl za vesele in ganljive opazke. Tako doma jima je bilo, milob no, lahko. Držala sta se za podpaz-duho in večkrat je pritisnil Jan Marija to beio, bledo roko k prsim, kakor bi se bal, da se mu izmakne to kletev je ume! na'*" mu vzamejo, in večkrat se je ona roka v aki bojazni potresla. lil je, da se mu je ta pri- kakor bi se hotela krčevito pri-» kletvijo in zmagoslavjem po-jj**1'- Nikoli se ni bil od matere ta-l, prt čital si pa je večkrat na ( ko ttižko ločil kakor takrat. Motu m z zadovoljstvom in po-*' je zbrati vse svoje sil«-, da bi m. Ostali del tragedije pa M-I^ril svojo razburejnost; spremila m hotel tako dobro obnesti, j(> na kolodvor oddaljene posta->c mu jc slab, brez življenja, J® *n v»dela, kako je samoten v • 1 j« v> skupaj vrgel \ Ifonu sklfttft roke. ko jc bil vlak j. Cel moec je bil potem uža-l7***1^** do širokega polja, a tudi pa kmalu mu je vzklila zo|>et °n Je ni videl, kako se je bleda zgrudila na blazino svoje kočije in se je brez solz, napol v omedlavi-ci pripeljala v svoj grad, ki je po jrftal tih in zapuščen kakor rakev vojih prvih počitnic ni preži- leta so gra poklieali s v 11 a vranicah, kakor se je bill**ra*no kratkim brzojavom v Ha-i. Mati in sestra sU m« pre-1 vrani('e: malu po njegovem odhodu "Mati te hoče videti še enkrat, čo žeijo j»oslednje za dalj-1 pri li hitro", so se glasile zlovešče > v Prairo, in ker s«- je mate- j besede, ki bi ga bile skoraj usmr-ivje hujšalo, se je napotila j tile, čeprav so ca bili, prečitavši '* v neko alpsko kopališče, brzojav prej ne«*o on, pripravili ga je poklicala k sebi na nanj. Podpisan je bil "Leopold", ritnice. soprog Roze Marije. Prestrašil jt* bil njenega bol Našel je mater še živo, pa na du-V'a stanja, no, čez nekaj časa se J hu tako potrto, da mu je zgro-popravila ta- žilo. Mislil je, da znori. S silo sa ftova »lada v srcu in je upal, da vm mu " Dragomira*' boljt posreči. I'retnialjevai je, kadarkoli je imel vel uadejj selili 1 na vr< š»> dob ri zdn poznej kamor ko, da sc jc odpeljal pomirjen. Cez 'et<» jt« osupnila vest o sestrini poroki. ( ga spravili ml njene postelje, ko je bila zaspala. Ha vranice s«» bile vse izpreme-kala je nanj do počitnic, da j njene, sobe . natrpane z modnim, bi bil tudi Jan Marija iu*vzočen i kričečim pohištvom, z neokusnimi pri slavnosii in hi se v Pfajri se- igračami. Roza Marija in njen soprog sta bivala sedaj tain stalno. i k La vnosi i in hi znam! * svojim bodočim svakom. Zelo ugodna je bila ta Možitev, ka- kor mu je pisala mati, iu pismo Roze Marije je žarelo sreče. S kakšno radostjo ga je to napolnilo! Pripeljal he je na poroko, toda čeprav se je sdil, da bi z but Lovsko ljubeznijo cenil onega, ki si ga jc bila Roza Marija izvolila za so- proga, se ga vendar nikakor ni mogel okleniti. Njegov hladni, sa-niuljubivi značaj ga je mrazil in žalil. Roza Marija pa ni žarela toliko v sreči, kolikor v zmagoslavju — v krutem iu nizkem. Bila je namreč "izruvala"' svojega ženina drugi deklici, ki je bila ž njim že skoraj zaročena, in govorila je o svoji zmagi in o premagani solju-bovnici s takšno cinično nedelikat-nostjo, da se je zgražal njen brat in se mu je zgnusil prazni domi al javi usmev tega "izruvanega" ženina. Prvikrat je videl svojo sestro brez one glorije, ki jo je bila njegova ljubeča duša predla ves čas dosedanjega življenja krog nje. — Te»no mu je postalo v tem občutku iztreznjenja, iskal je tolažbe na o-brazu svoje matere, hotel je v njem razbrati, da se moti, da dela sestri krivico, toda v njenem bolestnem usme vu, v tresočem se zvoku njenega glasu, ko je s tiho, prosečo besedo opominjala Roso Marijo, je bral le potrdilo za svojo bojazen. Iznenada instinktivno se je vpra*-šal v svoji notranjosti: "Pa to naj bo ljubezen, kar ta dva veže drug Ki si upal odgovo- Svojn tvornieo na sever. Češkem jc bil prodal in je živel iz svojih rent. "Leopold je tako praktičen", mu je rekla Roza Marija. "Gotovo misli o kakem novem, dobičkonosnem podjetju.'* Jana Marije so se premembe v Ila vranicah neljubo dotaknile, smatral jih je skoraj za oskrumbo in je domneval, da se je vse to zgodilo vkljub preveo slabemu materinemu odporu. Bolelo ga je, da se je v svojem domu pokoril tujim zakonom. Tako se mu je okraja zdelo, a v kratkem že o tem ni mogel dvomiti, preočitno je že bilo in čital je tudi z obrazov, vseh domačih ljudi, da na gradu uva žuje vsak Leopolda za pravega gospodarja. Čer nekaj dni se je materi zbolj šalo. Postala je čilejša, bolj sebi podobna. Držala je sina za roko. kadar je sedeval poleg nje. "Leopold je tako praktičen", mu je rekla kakor poprej Roza Marija, toda z glasom, ki ee je tresel in čudovito segel v sree. —I Zdelo se je, da je hotela kaj več reči, slišal je, da j e zaaepetala: "Potrebno je to bHo, milo dete..." Pa obmolknila je, ko je vprašujoč pogledal nanjo. Zapazil je, da se je nekako boječe ogibala pogledom svoje hčerke, ki so se resno upirali vanjo. Ko je bil Leopold dtopil v sobo ni izpregovorila več besede, toda roke svojega sina ni irpustlla. — Včaai jo je silne je stisnila in htpo- __.'. ..... :...... jo je Jan Marija neprestano po ljubljal, grozničavo vroča ali pa ledeno mrzla. Proti večeru je postala go^pa Plojharjeva nemirna, neprestano je gledala na staro uro, ki je visela nasproti postelje. "Jene", je šepetala naglo, "ta zakon ni tako ugoden, kakor smo mislili____" "Ne premišljuj sedaj o tem", je odgovoril osupel in še bolj ga js prevzel bolestni izraz njenega pogleda. 'TI si bil vedno moje veselje Jene Marija, ti moj najdražji", jt zopet šepetala mati, "kaj ne, ti bi mi odpustil, ko bi ti storila krivico t" Teiko je dihala. Zgrudil se je na kolena, ni mogel govoriti, dušile so ga solze, strastno je poljubljal njeno roko. Prisilila sta me", je šepetala, "odpusti mi. moje slabosti...." Roza Marija jo je držala za drugo roko. Ti se razburjaš", je rekla in zardela do ušes. Pa mati se ni pustila zadrževati Zbrala vse moči in sedla v poste-ji. — "Sin!" je rekla na glas. "Bo jim se, da sem ti storila krivico Toda obljubi mi za mojo globoko dolgo in verno ljubezen, da hočeš v miru živeti s svojo sesti o." "Obetam, obetam", je bruhnil Jan Marija iz sebe. "Prisegam ti to." "In meni odpustiš!" je vpraša a sladko in s srečnim smehljajem, ki ihu je dejal, kako se zanaša, da ji odpusti. Kaj naj ji odpusti! Tega ni vedel. Lahko je položil njeno glavo v svoje naročje, njegovo o-bličje je bilo nagnjeno k njej. Govoriti ni mogel, vse njegovo telo se je treslo konvulzivno, no njegove oči so tako gledale na njo, da jt zažarela radosti. Vse drugo je pozabila, sklonila je k njemu, vzela s tresočima rokama njegovo drago glavo in si jo pritiskala na srce. Roza Marija je šla hitro iz sobe, da pokliče svojega moža in mi-losrdno sestro, ki je stregla materi. Tekla jc po dolgem hodniku, nI si upala na glas klicati, čutila ie bližino smrti in ji je njen majestat vzbudil strah in nedobrovoljno spoštovanje. "Jene", je še šepetala mati, — blagoslavljam te. Srečen bodi, o-trok! Bog te blagoslovi — ti me nisi nikdar razžalil." Solze so ji tekle iz oči, njene ustnice so trepetale, trudna se je po-greznila nazaj v blazine* Ko so vstopili Roza Marija, njen mož in milosrdna sestra, je bila gospa Plojharjeva mrtva in njen sin je ležal brez zavesti na zemlji. Mlada gospa si je zakrila obraz in je zaihtela. (Dalje prihodnjič). MOŽJE. central news photo service. new york. Vsak naj kupi liberty Bond! Ta način pisanje je temeljil na istem principu, na katerem so temeljili hieroglifi starih Egipčanov ■n na katerei temelji naše moder-io pisanje. Lahko je razumeti, da ima lahko vozelj prav toliko pomena kot pa podoba kake živali. Zvezan stev, s katerimi se pritrdi kompli-'ali spleten na en način, pomeni eirano moderno obleko. Japonei laho zmago, spleten na drug na pa se drže svojih vrvic in vozljev, ki so istotako zadovoljivi te:* do- Vozelj namestnik besede. Del dobre vzgoje na Japonskem tvori razumevanje spletanja vozljev. V tej deželi zavzemaj« vozljj mesto gumbov in drugih sred- AJto trpite od hude nerv ozn osti. Izgubljene moči, živahnosti in energije, na želod en, ledicah, splošni oslabelosti, ako se potite ponoči, ako trpite od posledic preobile pijače ali jedil, potem vam bo naša zadnja iznajdba JUVITO TABLETE sestavljena iz najboljših čistih rastlin, kl rastejo v vaeb krajih sveta, hitro in gotovo pomagala. Pošljite 1 dolar za eno škatljo. Naslovite: JUVITO LABORATORY. Sooth HilL Branch 5, PITTSBURGH, PA. OPOMBA: Dragevolje pošljemo vzore«- in navodila kamorkoli, aki to zahtevate. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽ. Rojaki v ruskem ujetništvu prosim, da mi kdo naznani naslov moje?ra brata JANEZA BOST-JAKC1Č. Doma je iz Mišače pri Podnartu na Gorenjskem. t'e kdo ve izmed rojakov, nsaj mi blagovoli naznaniti, mu bom zelo hvaležen, ali pa naj se saon osrlasi na naslov: Joseph Bošt-jančič. Bor 306. Houston. Pa., Washington Co.. V. S. America. (25-27—10) j* Rad bi izvedel t* naslov rvojega sina JOSIPA KOM IN. »ojoma če Jurčinov iz Jelšjin na Primorskem. Išče ira nicerov oče -Toe Komin, Box 1_T. Rivcrs-villc, W. Va. ->V27—10) teHBIBfiMfafi^ POZOR! Rojakom sirom Amerike naznanjam, da izdelujem nove kotle in popravljam stare za vsako uporabo. Popravljam strehe in izdelujem vsakovrstna kleparska dela. Rojakom se priporočam za obilna naročila. A. Janežič, 18423 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. Bafaaiaiaiaii^^ cm, pa poraz. Vprašanje je bilo le. da se je voljujejo več artističnih ali umet- sprejelo gotovo vrsto vozlja kot niških efektov. Vozelj pa ima na Japonskem sliko neke določene stvari. Vsi jeziki. pisani ali govorjeni, pa so le še nek« drugi, važnejši pome:i. —jzmirka predstav. Dejanski ima vsak posamezni vo-j Japonec, ki pošlje svojemu pri-zelj svoj posebni pomen in veliko ;jatelju praznično darilo, zveže vr-vozljev sega glede njih postanka . vieo na določen način, kar pomeni nazaj v čas, ko se je pričela zgo- žalost iu simpatijo. Vsak po«a- dovma- Imezni k.»rak med tema dvema «Iu- To velja v isti meri o starih Ki- - - ^ . . . - • , , rajema pa zahteva drusre vrste tajcih in prvotnih prebivalcih re- j publike Peru, ki so pisali svojo ,voz,J«- Pričevanje te razborite najstaerjši zgodovino s eelo serijo^^etnftsti ni tako lahko kot je vi-vozljev (takozvani Kipns*. deti na prvi pogled. SPODAJ OMENJENI &OJAKL Of ROJAKINJ kateri imajo v rokah naša potrdila za denarae pošiljat ve. s številka mi, 2»kor bo označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, ao se nam povrnila. Bachnik Frank No. 329639 Bartol J. No. 330788 Bear Dan No. 260638 Besens May MJas No. 330062 Bobič Vajo No. 260583 Božič kovic D juro No. 260581 Braun Mary No. 260643 Dolar Valentin No. 330086 Grgurič Blaž No. 260573 Jankovic Mihae! 330395 Kastelic John No. 44708 Tridka Frank Sakj Kovač Frank Rohs Anna, No. 260641 No. 329638 Kulovic Josip Samide Frank No. 330772 No. 330721 Lenaraič Josip Sinčič John No. 44555 No. 330762 Meden John No. 331014 Spanioek Bo/1 Merkun Anton No. 328b3 i No. 331355 Spannblek Joe Mikolič Josip No. 330661 No. 331062 Starcevič Johan* Oswald Luis© No. 3310Ti0 No. 260632 Tehler Anna Oswald Joe No. 328896 No. 260621 Turk Charles Pintar No. 330351 No. 330843 j&aoeh Math. Turk Ivan No. 260622 No. 260647 Resman Frank Turk Jernej No. 4429* No. 329741 BO JAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. LISTNICA UREDNIŠTVA. Fr. O., Youngstown, O. — SIo-vani so Slavs. Slovaki j^i Slovaks. J. M. V., Cleveland, O. — Dasi iinale ]>rav, vemdar smo mnenja, da je bolje, da o mrtvih no raz-našaano slabih dejanj. Ako je sto-rH krivico, kair večina toh ljudij tudi dela. potem je plačal s svojo smrtjo. In četudi ne bi bil storil ničesar dobrega na svetu, vendar mu moramo žeieti tihega miru. NA PRODAJ lepa hiša s 6 sobami; voda in odvodna cev; lot 30X124. Proda se za nizko eerno $1,600.00. Druga hiša. lot 60X148, na vogalu, cena $2,000.00. Obe hiši tri bloke od tovarn- Več se poizve pri: J. M., 864 — 74. Ave., West Ali«, Wis. (24-25—10) SLOVENSKO-AMERIKANSKI za leto 1918. Bazen koledarskega dela ima še sledečo vsebino: Pesem. Važen zgodovinski dokument. Popolen pregled svetovne vojne. Praznik v Petelinji vasi. Prag. Problem Alzacije-Lotarinške. Ukradeno pismo. Red. Veliki dobitek. Razno o otrocih. Doživljaj francoskega žurnalista. Venizelos. O postanku koledarja. Nemški napadi s plinom. Živali in aeroplani. Ruska revolucija. Program ruske socijalistične stranke. Normalni potek ruske revolucije. Rusija. Nemški cilji in Rusija. ^ Padec rodbine Romanovcev. Prednost brzojava. v r j Pesem jetnikov. ^ Kozaki in njih vojska. Litvinski kmetje. Nevidna poslanica. Buchara. Čudne pogrebne določbe. Album. Krščanska svatba pri Kafrih. Večni koledar. Petelinji boji. Nekaj za gospodinje. Šala. Oglasi. Koledar krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte. Stane 35 centov. Naroča se pri: Slovenic Publishing Company NEW YORK CITY, H. Y. DIM Buaki apimi Iran 44 Vodite ta« 'J>odvoj«*U> silo ostanem -ta vselej tam!" Potugin nakloni pokorno svoja glavo m obadva se hitro oddaljit«. Prihodnje jutro zgodaj, ko jc (Nadaljevanja.) Irina ponovi Irina s Vi bodete tam... "»ko nočete, da lali. .. Dovoiite tavcu sčasoma... de-staremu hlebe kajti jaz sem, ojoj! blebetave« m nič drugega, — da vam dam en svet za napotek. Vsakokrat, kadar bodete prijeli za delo, vprašajte se: služite-li eivi- bil Lit vino v že cisto pripravi jen; lizaoyi — v točnem in strogem na pot, stopi k njemu v sobo rav- poniami besede, — vstvarujete k> ta Potu gin. Molče se bliža Lit. eno od njenih idej, vprašajte se, vmovu m molče nui poda roko. ali ima vaš trud ta pedsagagični rekel b«tedice. | (vzgojevstel jni) in evropski zna- Tudi Lit vino v ni Oba sta »e začudeno držala in ofba zastonj poskušala poante jati m. * Priiel »etn vam voščit srečno prit", spregovori .naposled Potugin. * Kako sve izvedeli, da jaz danes odidem?" vpraša Lit vino v. PaAugiu pogleda okoli sebe po tlti). "lz\edel aem to, kakor vidite. Najin poslednji razgovor se je bil naposled tako čudno zasuknil... Jaz se nisem hotel od va« ločiti, prej ko »etn vam izrazil svoje iskreno aočutje." • "Vi občutite zdaj e menoj, ko ie odidem?" Potugin pogleda žalostno na Litvinova. *' Ehf (Jregorij Mihajlovič' sočne on; malo se oddahnivši, '' zdaj nsam ni več za to, ne za teai-kusti i«n ne za prepiranje. Vi ste, kolikor aem mogel opaziti, jako navdušeni za domačo književnost in zato mogoče da nimate ni pojma ne o Vaški boslajevem ?" "O kom?" "O Vaški Buslajevem novgo-rodskem pogumjicžu, v spisih Kir-»a Danilova." "Kak Buwlajev?" reče Lstvi-nov, nekoliko strmeč nad tako nepričakovano spremembo v razgovoru. "Jaz ga ne poznam." "No, vae eno. Ilotel sem samo vašo pozomoat na to obrniti. Vsaka BusJajev, ko je vodil pobožne Novgorodeane na božjo pot v Jeruzalem in ae tam v njihov strah kopal z golim životom v sveti reki Jordanu, — on iii držal ne na kihanje, ne na «anje, ne na žvr-»tolenje tiče*', — ta logični Vaška Buslajev je r lezel na goro Tabor; vrh te gore j* ležal velik kamen, preko katerega so ljudje vsakega rodu zaatonj skušali skakati. Tudi Vaaka je hotel poskusiti svojo arečo. Ali ko ae zaleti, pade pred nje^a mrtva glava, človeška kotit. (Jta pa jo pahne z nogo. Glava pa mu je rekla: "Zakaj me pehaš? Mogla sem živeti, z&morem tudi po prahu valjati se — tudi tebe bo kaj takega zadelo." In zares. Vaška se zažene preko kamena in bi ga bil preskočil, ko bi se ne bil a peto zadel ob njega in si zlomil vratu. Tu še moram dostaviti, da naj si moji prijatelji slovanotili, kateri tudi rudi z nogami pehajo mrtve glave m jrnjiJe narode, nekolik o razmislijo to pripovedko.*' "('emu vse to?" vstavi ga na- koi«M- nestrpfjivo i.itvinov. * Me ni m> mudi, dovolite..." "Zato", odgovori Potugiu ter <*-i se mu zasvetijo takega prya-teljakega čustva, kakoršnega se ni Lit vino v uadjal od njega, 4'zato, da ne bodete odfcilikovali mrtv^ človeške glave; morda se vam poda za vašo dobroto, da preskočite nesrečen kamen. Nočem vas več zadriavati, samo to mi dopustite, da vas pri ločitvi objamem." ''Skakati gotovo ne bom tku* šal", reče Litvinov, trikrat poljubi vsi ae a Potuginom in k žalost nim čustvom, ki so še napolnila njegovo dušo, se prime« hitro še sočutje aa tega osumljenega ne-srečnika. "Čas bo, da odidem", s temi besedami ae Litvinov še enkrat ozre po sobi. **Hočete, da vam pootegam nest i nekaj, kar ie bodi t'* vpraša Potugiu, ponudi vai Litvinovu a vojn pomoč. "Ne, hvala vam, ne vznemirite ae, bom ie sam..." Dene ai klobuk na glavo in vzame torbo v roke. "Vi torej veliie", reče, stoječ že na pragu, "da ste jo videli?" "Da, videl sem jo." ".Vo, in kaj počne!" Potugin pomolči. * Včen»j va« je čaka", reče na-posled, "m danes vsa bo zopet čakala." "A! Recite ji... Ne, ne, ne; m treba, nič ni treba. Z Bogom, i i!" I Bogom, brt^onj MAajlo-k ie pur da čaj, ki je edino koristen in ploden za naš čas, pri nas, v Rusiji? Ako je tako, pojdite smelo naprej: vi ste tia pravem potu in vaše delo je plemenito! Slava Bogu! Vi sedaj ne bodete več edini, ne bodete sejač v puščavi; tudi pri nas imamo ie delavcev, pionirjev... Ali zdaj vam ni za to. — Z Bogom, ne pozabite name!" Litvinov se be g um a spusti po stopnicah, sede v kočijo in se pripelje do želdaniške ceste, ne po-gledavši ne enkrat nazaj na me-«to, kjer je OKtalo toliko njegovega življenja... On se je prepustil popolnoma valu, ki ga je vlekel s seboj in je trdo sklenil, da se noče protiviti njegovi sili, odrekel se je vsakega drugega iz-javljevanja svoje volje. Zdaj se vsede v voz. "Gregorij Mihajlovič___ Gregor i j..." zasliši se za njegovim hrbtom proseč glas. Litvinov se potrese___ ALi ni Irina i Zares: ona je bila. Zamotana v šal svoje hišne, s popotnim klobukom na razniršenih laseh je stala v pridvoru in gledala na Lit vino v a z otožnimi očmi. "Vrni se, vrni ee, prišla sem po tebe!" so govorile te oči. Ir. česa, česa ne obetajo one Urina se ni premaknila, ne besedice ni mogla izgovoriti; vse v nji, celo neurejenost njene obleke, vse je bilo, kakor da bi prosilo usmiljenja. .. Litvnov je komaj stal na nogah in malo da ni pribežal k nji. Ali val, kateremu se je bil prepustil, ga je vzel s seboj. Skoči v voz in obrnivši se, pokaže Irini mesto poleg sebe. Ona ga je takoj ra^ umaia. Čas še ni bil čisto potekel. Še en korak, še eno dvignenje in drvila bi bila v negotovo daljavo ter dve življenji bi bili zedinjeni na veke... Ko je še omahovala, razkigne se glasni žvižg in vlak se zmezi. Litvinov pade v nazaj; Irina pa odide, pride omahovaje do neke klopi ter sc zgrudi nanjo v veliko strmem je diplomata, ki je bil slučajno prišel na* železtnit-o. On je bil le malo znan z Irino; ali to ga je jako zanimalo. Vidivši, da leži ona na klopi kakor v omedle-viei, je mislil, da se je kaj ž njo dogodilo, "une attaque de nerfs" (napad n erv ozn osti), zato si je štel za dolžnost, za dolžnost d*un galatit chevalier priti ji na po moč. Pa še ln»lj se začudi, ko se ona pri prvi besedi, a kaftero sc je bil liauyo obrnil, brzo vzdigne, odbije ponujeno roko, abeži po ulici ter se izgubi v nekoliko minutah v gosti megli, ki je toliko svojstvena achwarzwaldskeiTou podnebju prve jesenske dni. XXVI. Nam se je enkrat pripetilo, da snio prišli v izbo neke seljanke, ki je ravnokar izgubila svojega edinega goreče ljubljenega sina ter da stuo v ne malo uaas začudenje našli jo čisto mirno, malo da ne veselo. — "Ne čudite se", reče njen «moz, kateremu ni ostalo sitri-to to zavzetje, "ona je ravnokar okamnela." Tudi Litvinov je tako *4okam-nel". Prve ure njegovega potovanja so prešde povsem mirno. Ali tudi popolnoma uničen in brezupno nesrečen si je vendar zopet od-aočtl od atrahu in potresa zadnjega tedna, po -vseh teh udarcih, ki so drug za drugim padaki na njegovo glavo. Ti udarci so ga tem ailneje pot resi i, čim manj je bil on stvarjen za enake burje. Zdaj se ni več bal takega in skušal odbijati vse spomine na daživ-ljeuo bol. Odšel je v Rusa jo; mors! se je, kamor naj že bo, obrniti. On ni imel ni kake, posebno pa ne take namere, ki bi ne bila ugajala njegovi lastni oscfct. On ni mogel spoznati samega sebe, m razumel m ojih postopkov; izgubil je svoj lasten "jaz" ki sploh on je le malo sočustvoval h tem lartnurt o. da le britko trganje neozdravljive dušne boli ga je včasih spominjalo, da še živi. Čez nekoliko časa ni celo mogel več poj mit i, kako •zamore moška glava — moška! — dopustiti, da ima ženska ljubezen toliko vpliva nanj... "Sramotna slabost!" je večkrat poinrmral in se zavil v smel j (pla«č z rokavi). "Staro je dokončano, začnimo zopet kaj novega." NaAo se gorko nasmeje in čudi samemu sebL Litvinov je gledal skozi okno. Dan je bil ser in vlažen; deževja ni bilo, pa anegla je še stala in nizki oblaki so preniekli celo nebo. Veter je tulil vlaku nasproti. Beikasti oblaki dimla, včasih sami, včasih pomešani z drugimi bolj tomnimi so se vlekli v brezkončni riži mimo okna, pri katerem je sedel Litvinov. On jame z očmi spremljati ta oblak, ta dim. Neprenehoma so se zvijali, vzdihovali in zopet spuščevali. krožili in prevajali se po travi, po grmovju, raziezavali, pa se zopet zgibali, oblak za oblakom: neprenehoma so se menjavali, za vedno ostali eni in isti... enolična, brza, do sadna igra! Kadar se je za veter zasuknil in cesta se zlecuila. je vse izginilo kot da bi pihnil in se precej zopet pokazalo pri nasprot nem oknu. Nato preide zopet na drugo stran gTomadnd rep in zakrije nanovo Litvinovu razgled na široko prirajnsko ravnino. On gleda in gleda in neke čudne misli se mu vzbudijo... Litvinov je sedel sam v vo-zu; nihče g-a ni motil. "Dim, dim", je ponovil nekolikokrat in takoj se mu je zdelo vse kakor dim, vse in posebno vse rusko. Vse: dim iu par, si misli, vse se neprenehoma spreminja, povsod novi obrazi, prikazen bega za prikaznijo, ali v bistvu je vse eno in isto. Vse hiti in drvi nekam — in vse se zopet zgubi brez sledu. Dune tlrug veter, odleti vse na drugo stran in zdaj nastaoie tam tista nemirna, nestalna in — nepotrebna igra. Litvinovu je prišlo mnogo od tega na misel, kar se je poslednje ieto vršilo z gromom in treskom pred njegovimi očmi... Dim — •šeota on, — dim... Spominjal seje na vroče prepire, vike in krike pri Gubarevu, pri drugih visoko in nizko postavljenih, pri napred-njakih in mazadnjakih, pii starih in mladih ljudeh... Dim, je ponavljal on, dim in par. Nakonee se spomni tudi na znameniti piknik, na razlaganja in besede drugih državnikov in celo šo na to, kar mu je pripovedoval Potugin. Dim, dim in nič drugega. A njegova lastna predvzetja, čustva in poskušnje — sanjarije? Litvinov jo saano le mahnil z roko. . Medtem je vlak bežal in bežal; že davno so mu Rastadt, Karlsruhe in Brusal ostali za hrbtom. Gore na desni strani ceste so se bolj in bolj poniževale in izgub-1 je vale v dad javi, Nato so se jede vzdugovati in približevati, pa tako visoke niso več izgledale kot poprej in bile so & redkejšimi šu-mami pokrite. Vlak jo zavije na pravo stran in evo — Heidelberg. Vozovi zagramajo pod pps-tajino streho; začne se kričanje razno-sileev, ki prodajajo vsakovrstne, celo ruske časopise. Popotniki začnejo vstajati in izstopati v pri-dvor. Litvinov ni zapustil svojega kota, ampak sedel dalje s povešeno glavo. Nenadno ga zakliče nekdo po imenu; on vzdigne oči: Roža Bin d asova se prikaže pri oknu in za njim — ali se mu je to le tako zdelo? — ne, zares: vsi badenski znani obrazi: Suhaiičikova, Voro-šilov in Bambajev; vsi se bližajo k njemu. Bindasov zai^jove: "A kje je Pišžalkin? Mi smo ga prišli čakat. Izstopi in vsi poj demo k Gubarevu." "Da, bratee, da, Gubarev nas čaka", potrdi pri vzdigni vši se Bambajev; "isaatopi!" Litvinov bi se bil razsrdil nad njimi, ako ne vina! On ima eno tetko. Od začetka se mi je zdela dobra ženska, — prt-d tremi dnevi pa sem obed vala ž njo. — Komaj je šele prišla v liaden in giej ! že leti nazaj; — no, in sem obedovala ž njo in jela jo izpra-ševati... Verujte mi, ne besedice nisem spravila iz te grdobei" Uboga KaipitolLua Markovna — aristokratkinja ! Ali se je najdjala takega osramotenja ?! Litvinov je še neprestano molčal. Obrnil se je na drugo stran in si potegnil furažko (majhno vojaško kapico) čez oči Naposled se je zopet začel vlak meciti. "Vsaj nekaj na mreci, karkoli hočeš pri ločitvi, ti kameniti člo-veče!" zakriči Bambajev. "Skopuh! Sliznjak! Kopun!" je kričal Bindasov. Vlak začne odhajati brže in br-že, zato je mogel Bindasov umerjati brez kazni. Ali je Bindasov šele zdaj in sani izumil vse te imenitne psovke, ali so mu prišle iz drugih rok, to je sigurno, da m> se jako dopadale dvema mladima blagorodninui človekoma, ki . J917, as required by the act of Oct. 6, 1917. Washington, D. C.. 23. oktobra. Ameriška vlada je danes znova izplačala Francoski 20 miljonov dolarjev posojila. Skupno dosedanje posojilo zaveznikom zna !a $2,776, 400.000. Angleške morske izgub True translation filed with the post master at New York on Oct. 25, 15*17, as required by the act of Oet. G, 1917. London, Anglija, 23. oktobra. Danes se ofiejelno poroča, da je bila v petek torpedirana in potopljena angleška trgovska križarka "Orama". Vsled kolizije pa se je potopil en angleški rušil ce. Z rušilca sta bila rešena dva častnika in 21 mož. Na "Orami" ni bilo nikake ize njegovo prizadevanje je bilo za mati. — Videč, tla l udarci ničesar ne opravi, je hotel doseči svoj uspeii z moralo. — O ti prokleti Judež Iškarjot! — Ali se tako zapušča svojega i;o>fM)darja, ki je lačen iu ima le »e malo do tabora ter do dobre večerje? — Vita ni! — Vstani, prokleta mula! Ker tudi to ni nič pomagalo, je postajal Conho nemiren. Se nI koli ni bila njegova mula tako trmoglava. — Vedno ga je ubogala, že vsaj na deseti poziv. — Nikar ne obračaj gla\e vstran, auipak poglej v lice, poštenemu človeku. Iu zatem je stegnil pred muliniui nosom vseh deset prstov. — Poslušaj, kaj ti bom zdaj jnnedal, zlodjevo seme! — Jaz ti bom /»- izgnal hudiča, če ti ga bo kdo! — Aha. tie že treseš! — Vidiš, to je prav! — Le poglej me še malo! — Le poglej me! — Tako____Tako! — Prokleta bodi, mula! Tedaj se je pa oglasi) nekdo :zza skale: — Kaj pa hudoa uganjaš?! Conho je vztrepetal. Ali »e mu je prikazal hudič v lastni podobi, da bi pobegnil na njgovi muli? Niti toliko poguma ni imel, da bi pogledal za skalo. — Pojdi sem! --je nadaljeval glas. — Nikar ne kriči, prokle-ti apehar! — Ali ne vališ, da si jc žival izvila nogo? Ta novica je Črnka zelo preplašila, pa se mu je kljub temu odvalil veiik kamen tal arra. Žal mu je bilo, da je njegova mula ohro-jbnda in žal mu je bilo, da je revico na tako grd način p&oval. .Šele t"daj si je upal pogledati v smer, odkoder je prihajal glas. Opazil j*1 tuj« a, ki je bil, sodeč po obleki in izgovoru Amerika-jiec. — St./pil je bil izza skale in *e mu je počasi bližal. Neznance je bil visoke mične poatave, obritega zarjavelega O-braza. in na njem bi ne bilo popolnoma nič posebnega, če bi ne imel levega očeaa. Hrez tega očesa bi razodevale njegove obrazne poteze ču»to navadnega, vsakdanjega človeka. Toda njegovo levo oko, je bilo nekaj posebnega. Svetilo se je iu lesketalo kot oko najbolj zagrizenega sovražnika. Corenje trepsdniei namreč ni mogel pregiikati. — Levo oko je b Lo torej vedno napol zastrto kot z neko trajno, nepregibno pre-progo — Kaj delaš? — je vp:aaal tujec — ko je pomagal spraviti Mehikancu mulo na nog«. Mali m se zafebtfa kolen*, omahnila je in padla 1 « Kaj delaš? ^.................. smrt; TAK Al NE POOALliATF DAN 1STC? Bolgari žive dolgo. Mnogo jih je 100 let starih. Njih naravni čaj jih varuje pred strupi, ki povaročijo presgodno starost In bolezni. Bolgari so moeuL Njih bllste^e oei. rdeča lica ln prostost pred bolnim in nervoznim glavobolom, revmatiz-rnooL, zaprtjem in neredom v organih je njih naravna formula. Nad 300.000 ljudi rabi v Ameriki BOLGARSKI KRVNI ČAJ m ga poznajo kot činitelja telesa sa moške, ženske in otroke. Odstrani čez noč prehlad m varuje pred gripo in pljučnico. Gena eni Skatlji BOLGARSKEGA KRVNEGA ČAJA, kl traja pet mesecev $1.00. s poŠto $1.10, Sest Skatelj $5.00. s poŠto $5.25. Naslovite: MARVEL PRODUCTS COMPANY, 9 Marvel BoiMteg, PITTSBURGH, PA. t: Ako hočete zagotoviti poSiljatev, pottjite 10c. več. jm I Išče Iščem svojega brata JTT6TA ČEE3IKU, ki sc nahaja nekje v ruskem ujetništvu. Doina je iz Ustja na Primorskem. Prosim cenjetie rojake-ujetnike, če je koaiu znano njegovo bivali šče, da mi javi. ali naj so pa sam oglasi Svojemu bratu. — John Cermelj. 3583 lndei>cn-denee Road. Cleveland, Ohio. U. S. America. i:24-26—10) — Jaz iščem, seuor. — Kaj pa iščeš? — Senor, jaz iščem srebro in zlato. — V prvi vrsti seveda srebro. — — Ali si sam? — Ne. štirje smo. Tujec se je ozrl. — Naš tabor je tam zgoraj. — Dobro miljo od tukaj — je pojasnjeval Mehikanec. — Ali si kaj našel? Da, našel sem. — Zelo veliko takega. Conho je vzel po teh besedah iz torbe ob sedlu kos sive železne rude, v kateri so se lesketale zvezdiee pirita. Tujec ni rekel nobene besede, toda njegovo oko je razodevalo, da se mu je porodil v duši peklenski načrt. — Ti si pa srečen, srečen, prijatelj špeharL — Zakaj ? — No, to je veirdar srebro. — Kako veste, da je srebro? — Kaj bi ne vedel? — Jaz sem izvedenec v takih stvareh. — In vi mi lahko poveste, v katerem kamnu je srebro in v katerem ga ni? — Da, poglej. Tujec je vzel iz torbe malo škutljico, v kateri je bilo kakih dvanajst malih steklenic. Ena med njimi je-bila zavita v temnomcudTi papir. — To je dvignil ter jo pokazal Conhu. — V tej steklenici je srebrni preparat. Conhu so se sicer za hip zalesketale oči, toda kmalo zatem je razodeval njegov pogled veliko nezaupljivost. — Vlij malo vode v topilni lonec. Conho je nalil v svoj topilni lonec iz stekleniee vode ter ga podal tujcu. Ta je pomočil v steklenico travno bilko in spustil par kpaljifc v vodo. — Voda je ostala neizpremenjena. — Zdaj pa vrži malo soli v vodo — je zapovedal tujec. Conho je ubogal. Takoj se je pojavil nad površino vode majhen oblaček iu voda je zadobila mlečna to barvo. Conho se je hitro trikrat prekrižal ter vzkliknil: — Sveta Mati Božja, to jc copmija! — Ne, to je klorovo srebro, osel! — se jc glasil odgovor. Videč, da ga s tem poskusom še ni dobro prepričal, je pobar. * al tujec kos modrega lakmusovega papirja s solitrno kislino rdeče. — In ko je pomočil zatem papir v solno kislino, da je zadobil ■^vojo modro barvo, ni Mehikanec samega začudenja vedel, kaj bi storil. — Tudi to morate preiskati — jc rekel Conho ter dal tujcu kos železne rude. — Tudi pri tem napravite poskus s srebrom m soljo* — Le počakaj, prijatelj, to pa ne gre tako hitrq. — Najprej moramo rudo stopiti in šele potem bomo videli, kaj bo. Že naprej ti pa povem, da to ne bo zastonj. — AH misliš, da sem se za*»tonj učil in študiral? — Ali misliš, da sem bil zato več let na visokih šolah, da bi podaril svojo znanost prvemu špeharju, katerega srečam na cesti? V r: — Koliko bo pa stalo? Povejte, koliko? — No, plačati boš moral što dolarjev in vse druge stroške; če ti lokažem, da je v tej rudi srebro. — In če ti enkrat dokažem, boš lahdto hitro obogatel. — Dobro — je rekel Mehikanec ves razburjen. — Dobili boste leiar. — Vsi štirje vain bomo plačaii. Toda i»a vsak način morate z •nenoj v naše taborišče. — Tam boste rudo stopili in nam pokazali srebro. — Torej, pojdite z menoj! Po teh besedah ga je začel vleči za suknjo. (Dalje prihodnjič). Ja Gatalo Mane, sada ratni za-rutbljenik u Italiji, želim znati za moga pašanca Mile Ob rado-viča, koji je sada u Americi, a ne znam njegov naslov. Ja sam iss Bugarscla. Želim znati isto za jodnog kuma Petar Tropoviča, koji isto je u Americi; daljo za moga ujaka Aleks Komadiua njogovog sina Nikola Komadi-na i Mitre Koniadina, sin Tane Komadina. S vi su več dugovre ■me u Americi. Obrudo\ič je iz sela Močila, Gravčova glavica, Tropovič iz Bugarsela. ' Koma-dini iz Bugarscla i Sadlotela. Ja sam iz Bugarscla. siu Miloš?. Oatalo, imenom Mane. Moj naslov: Iuf. Mane Gatalo, prigio-niero di guerra, Ostudni di Lecce, Italia. (23-25—10) HARMONIKE .»opravljam po aajplijlh •o VABILO na VELIKO PLESNO VESELICO, katero priredi Slovensko podporno društvo BONAlIfcSKI SLOVENCI čine Plaški, župani je Modruš-Kije-ka-Ogrlin, traži svog brata Petar Ninkoviča, nalazeč se j oš god. 1913 v Kazisaau i ga moli, neka mu odmah odpiše na o vaj naalov: Nikola Ninkovič, pri-gietiiero di guerrta, (iasertaa Umberto L, Sulmona, Italia. Iščem moja prijatelja PETRA JANEŽ in PETRA MUHVIČ, prvi iz Žurk in drugi iz Bele, občina Ošlniee pri Kočevju. Pretim one, ki vedo, da mi javijo. a^i nftg se pa sama oglasi-- — Anton Žnrga, P. O. Box S, Grove Tilfil,' Aia. ■ i *> Omrf H1K Ala praAaaj. itii JOHBI MNim SU POZOR BOJAK1 Krasni Upal KOLEDAR um JAKOB WAH61C, 6702 Bonna Ave., Clevaland, Ohio. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Coloradi. naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik ki je pooblaščen sprejemati naročnino sa "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih ao naši rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. Upati ja, da nsn bodo ili rojaki t vaah odrih na roko, posebno ft*t te um MODERNO UREJENA Tiskarna Glas Naroda VHAXOVBSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH IVI ' DELO OKUSNO, • mm IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. • « ■ UNIJSKO ORGANIZIRANA. POSEBNOST BOl DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. TBA NABOČILA POfiUITI NA: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St, New York, H. T. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa ko. lonijskih posestev vseh velesil. Oblega 11 raznih zemljevidov. CENA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO CELE EVBOPE $3.00. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA |3.00. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALUO. — CENA JE 15 CENTOV. Naročila in denar pošljit« na: Slovenic Publishing Company 83 Cortlandt Strt* New York. N. T. V i ► V h m ni Najnaptlncje mirilo za. lanak« lm. ia-kor tudi u motke brke in brado. Od toga martl« zrastejo ▼ Stih todnUT hi lil foatl ln dol«! lasje kakor tudi moilga krami brki ln brada ln n« bode odpadali ln oalTcU. Revmatlxem, koaUbol aU trzanja T rokah, nozak ln ▼ krito, t osmih dneh popolnoma ozdravim, rana,' opeklin«, bol«, ture, kraste in grlnta. pota« nos*, kurja ofasa. ozebline t par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje - sdravlla brea uspeha rabil mu Jamčim aa H-n. Pmte takoj po cenik, kl aa takoj gnili— CENIK KNJIG latere ima v zalogi Slovenic Publishing: Company •2 COBTIaANDT STn NEW TORK, N. T. rOOdNI KNJIflli I JU m.n Donfl adravnik t hrvatakeae Jestkn —.60 Hitri račonar nemttoamd. m —.40 PoDoddotro - «=J0 Popotni aank o MwiiiOu, tu—a >100 Sadjoraja r poiovodk JI SchlmpffoT aemiko-flloT. ilom $1-9 Trojka ' Vojna aa Balkana lt ftodtfilM e. la k. t IT na arstr. dvora ali Smrt ceaarjevlča Badotti (Tracedlja w MejarUasa) «a.TI e erotika«!, rlatlčne, bo&ča*, n pa bftnel (a a^ad Kranjako VolTodlnJo m IN BAZNI Na krivih potih Poč Bobom 8L VeCernic« rJ0 f^JO —J30 Rtt Avatro-ItaMjaMka Avatro-ogrrid velik vezan Celi svet mali Oil rret veliki Vojna Vojni atlas Zemljevidi: Now Tort, -M .2» Oblo, Pensajlranla, Wlacooato, W jomlng ta W« Vlrsfatia la 10 Združenih driav mali Zdruienih driav veliki —.2» Združenih držav ateoaki na drogi strani pa celi avet $3.00 > prtUrn tlMoran vrednost, bodi* T fotorinl. * ottalaa je pri BOJAKL NAROČAJTE SE XA "OLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI UE1VN1R ¥ ZDRUŽENIH URtAVAH. ............. - — -