Obzor Zdr N 1996; 30: 197-203 197 SLADKORNA BOLEZEN IN ZDRAVA PREHRANA DIABETES AND HEALTHY DIET Milena Bohnec, Mateja Tomažin-Šporar UDK/UDC 616.379-008.64:612.2 DESKRIPTORS: diabetes mellitus; prehrana Izvleček - Članek obravnava pomen zdrave prehrane v zdravljenju sladkorne bolezn.. Brez nje nobena druga metoda zdravljenja ni dovolj učinkovita. Prehrana sladkornega bolnika je zdrava, uravnotežena prehrana, ki je priporočljiva tudi za vsakega zdravega posameznika. Namen zdrave prehrane pri sladkorni bolezni je znižanje sladkorja v krvi in njegovega porasta po obroku, zmanjšanee maščob v krvi in znižanje krvnega tlaka. Zdravstvenovzgojno delo - svetovanje bolnikom o zdravi prehrani - izvaja ustrezno izobraženo osebje (medicinska sestra, dietetik, zdravnik). Vsak bolnik ee deležen svetovanja v diabeto-loški ambulanti. V začetku julija 1996 je v centru Stefano Frascini potekal 14. mednarodni kongres o sladkorni bolezni in prehran.. Prirejen je bil v kongresnem središču na griču Monte Verita nad mestom Ascona. Študijska skupina za sladkorno bolezen in prehrano se sestaja že štirinajtt let. Prvi predsednkk teh srečanj je bil Jim Mann, ki je proučevll vlogo vlaknin v prehrani sladkornega bolnika. Glavni namen dela te skupine je: - spodbuaanje raziskav na področju vpliva prehrane na stanje bolnika s sladkorno boleznijo; - interdisciplinarne razprave o strokovnhh rezultatih študij; - priprava evropskhh priporočil za prehrano sladkonega bolnika; - izdelava meril za izdelke, ki so naprodjj za sladkone bolnike. Sladkorna bolezen ee stanje kronične hiperglikemi-je, ki nastane zaradi pomanjkanja insulina ali odpora proti njegovemu delovanju. Posledica je motnja presnove ogljikovhh hidratov, maščob in beljakovin, ki povzroča trajne okvare malih žil, ledvic in oči, velikih žil v obliki ateroskleroze ter drugih tkiv ali organskhh sistemov. Če ta osnovna presnovaa motnja traja dlje, nastaneoo številne težave aterosklerotičnega tipa. Naj- DESCRIPTOR:: diabetes mellitus; nutrition Abstract - The article deals with the importance oj healthy diet in the treatment oj diabetes. Without it, no other method oj treatment is efficient enough. The diet oj a diabetic patient is a healthy, balanced diet which can be recommenddd to every healthy individua.. By means oj a healthy diet, high blood sugar and its postprandial rise can be lowered, as well as the level oj Jats in blood and blood pressure in diabeiic patients. Health education - counseiing on healthy eating - is carried out by properly trained personnll (nurses, dieticians, physicians). Each patient is included into counseiing in a clinic Jor diabetes. pogosteje lahko sladkorno bolezen opredelimo kot pospešeno aterosklerotično bolezen z raznovrstnimi zapleti na krvnih žílah, živcih in organih. Na krvne žile se nalagajo maščobne obloge, ki jih pozneje pretkejo kalcijeve soli. Tako postaneoo žíle ožje in neelastične in ne morejo več prehranjevati tkiv, ki zaradi tega začnejo počasi odmirati. V krvi je višek sladkorja, ki običajno služi prehrani oziroma dovaja energjjo celicam, pa vendar se ta sladkor ne more izkoristiti v ta namen - celo nasprotno: ta višek sladkorja sproži na videz nezaustavljiv plaz presnovnih moten,, ki po daljšem času škodljivo vplivajo na zdravje vsega organizm.. Vzrok za vse te težave je nepravilno delovanee trebušne slinavke, kjer odmirajo celice, odgovorne za izločanje insulina, ki uravnava oziroma znižuje raven glukoze v krvi. Znano je, da je to bolezen razviiih okolij, kjer prevladuje hrana z veliko vsebnostjo rafiniranhh ogljikovih hidratov (bel sladkor in bela moka ter proizvoii iz njih) in z veliko količino beljakovnn (pogosteje v obliki mesnih izdelkov, ki vsebujeoo številne umetne dodatke.. V različnih študijah ee potrjeno, da sladkorni bolniki trpijo zaradi številnih hipovttaminoz. Največkrat je ugotovljeno pomanjkanje vitamina B6, magnezija, vitaminov C in E, možno pa je tudi pomanjkanje Milena Bohnec, vms, prof. soc. ped., Klinični center, Klinika za endokrinologijo in bolezni presnove, Zaloška 7, 1000 Ljubljana Mateja Tomažin-Špor,r, vms, Klinični center, Klinika za endokrinologijo in bolezni presnove, Zaloška 7, 1000 Ljubljana 198 Obzor Zdr N 1996; 30 mnogih drugih (vitaminov A, Bl, B2, BI2, inozitola idr.). V Sloveniji je registriranih približno 77 000 sladkornih bolnikov ali 4 % prebivalstva, domnevno jih ee veliko več, približno 120000. Med registriranimi sladkornimi bolniki jih ima pri nas 75 % sladkorno bolezen in 25 % moteno toleranco za glukozo. Znotraj skupine sladkorne bolezni jih ima 96 % sladkorno bolezen tipa 2, 3 % tip 1, 1 % sekundarni in gestacijski diabetes. Bolezen tipa 1 ponavadi odkrijejo pred tridesetim letom starosti, odkrivanee tipa 2 pa izraztto naraste po štirideseeem letu. Pri sladkorni bolezni tipa 2 prevladujejo ženske. Ker je sladkorna bolezen kronična bolezen, trajanje-no zdravljenee vse življenje, torej tudi več desetletij. V zdravjjenee so vključeni ves čas bo1nik, njegovi svojci, njegov osebni zdravnik, diabetolog, drugi specialisti, dietetiki, edukatorji, medicinske sestre, kiropod,, psihologi, fizioterapevti, socia1na služba. Pri zdrav1jenju sladkorne bolezni so na voljo naslednja sredstva in metode: - vzgoja bolnika, - vzgoja zdravstvenih delavcev, - zdrava prehran,, - oralna antidiabetična zdravila, - insulinsko zdravjjenje, - samokontrola in telesna dejavnost. Sodobna prehrana sladkornega bolnika temelji na načeiih zdrave, uravnotežene prehran.. Prilagojena je bo1nikovim potrebam in zmožnostim. Prehrana sladkornega bolnika ee najpomembnejša metoda zdravljenja, saj brez nje ni učinkovita nobena druga. Pravilno izvajanee prehrane sladkornega bolnika zahteva od njega potrebno znanje in morebitne spremembe v dotedaneem načinu prehranjevanja. Svetovna zdravstvena organizacija je pripravila priporočila za zdravo (varovalno) prehran,, ki so zelo podobna priporočilom za prehrano sladkornih bolnikov. Prehrana sladkornih bolnikov se ne imenuje več dieta, poseben način prehran,, na katerega je sladkorni bolnik obsojen za vse življenje, ampak zdrava uravnotežena prehran,, ki je priporočljiva tudi vsakemu še zdravemu človeku. To je hrana, ki vsebuje malo mineralne umetne hrane (bel sladko,, umetni dodatki, bela moka, umetna sladila, kamena sol) in veliko sadja in zelenjave (vitaminov in mineralov). Osnovne značilnosti prehrane sladkornega bolnika so: - Dnevna energijska potreba bolnika ee količina energije, ki jo bo1nik potrebuee v enem dnevu. Pri merjeni prehran,, kijo uporabljamo pri sladkornih bolnikih, zdravjjenhh z insulinom, jo predpišemo na- tančno. Pri nemerjeni prehran,, ki je najbojj zastopana, pa je ne določamo natančn.. Opiramo se predvsem na preglednico za menjavo enakovrednih živil. - Dnevna razporeditev energijskih potreb: hrano običajno razdelimo na tri do pet obrokov. Smisel razporeditve hrane je enakomerna obremenitev presnove čez dan. Bolnikom, ki se zdravjjo z insulinom, pa tako zagotovimo enakomeren priliv energije, ter preprečimo nastanek hipoglikemij in prevelika nihanja krvnega sladkorja. - Glede zastopanosti posameznih hranil v dnevni prehrani lahko rečemo, da zdrava prehran,, ki nam da toliko energije, ko1ikor jo potrebujemo, vsebuje vse hranilne snovi: beljakovine, maščob,, ogljikove hidrate, vitamine in rudnine v pravilnih razmerjih, zadostno količino zaščitnih snovi - vitamino,, rudnin in drugih naravnih snovi (antioksidantov) - ter balastnih snovi in vode. Prehransko zdravljenje sladkorne bolezni ima dva glavna cilja 1. Prehrana mora zadovoljiti priporočene dnevne potrebe vsakega posameznika po vseh hranilih. Potrebno je upoštevati prehranske potrebe posameznih skupin: starejših, otrok, mladostnikov, nosečih in doječih žensk, v okviru teh pa prilagoditi prehrano potrebam posameznika. 2. Hrana, kijo zaužije sladkorni bolnik, naj bo sestavljena tako, da uravnovesi presnovee motnje obeh tipov sladkorne bolezn.. Pri določanuu prehranskih ciljev je treba upoštevati kakovott življenaa posameznika. Zdravstveni delavci morajo doseči ravnotežje med zahtevami presnovee kontrole, obvladovanja dejavnikov tvegana,, bolnikovega dobrega počutja in varnosti. Prehransko svetovanee potrebuee vsak sladkorni bolnik. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo naj v prvi vrsti usklajuee farmokinetiko eksogenega insulina s tipom in ko1ičino zaužiiih ogljikovih hidratov. Večina ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 ima preveliko telesno težo. V teh primerih je zmanjševanje energije, redukcija količine nasičenih maščobnhh kislin, alkohola in enostavnhh sladkorjev najvažnejši del pre-hranskeaa svetovanja. Priporočila so primerna tudi za zmanjšanee tveganja obolevnosti in smrtnosti zaradi presnovnega sindroma, ki vključuee hiperinsulinemijo, hipertrigliceri-demijo, hipertenzijo in centralno debelost, koncentriranD v trebuhu. Večino prehranskih priporočil lahko uporabljamo pri obeh tipih sladkorne bolezn.. Sladkorni bolnik lahko pogosto vsej družini pokaže, kako je treba spremeniti prehranske navade. Bohnec M, Tomažin-Šporar M. Sladkorna bolezen in zdrava prehrana 199 Priporočila Energija in telesna teža Priporočila, ki zahtevajo natančen izračun energije, za bolnike z indeksom telesne teže (ITT) v sprejemljivem območju (19-25 kg/m) niso potrebn.. Predebeii bolniki naj zmanjšaoo telesno težo tako, da se njihov ITT čim bolj približa tem vrednostim. V naši prehran,, ki je v veliki večini energijsko prebogata, dajejo preveč energjje prav maščob.. Potrebno je zmanjšati količino maščob, in to količino skritih maščob iz mastnih živil, pa tudi količino maščob za namaz in pripravo hrane, omejiti druga visoko energijska živila in povečati telesno dejavnost. Energijske potrebe posameznika, s katerimi vzdržuje svojo telesno težo in dobi dovolj energjje za rast, nosečnott in dojenje, se običajno določajo fiziološko z apetitom. Zato je nepotrebno, da natančno računamo potrebno energijo, razen če bolnik preveč tehta. Razmerje hranil Priporočeno razmerje hranll za sladkorne bolnike se ne razlikuje od priporočll za preventivno zdravo prehrano zdravega prebivalstva. Nasičene maščobne kisline in transnenasičene maščobne kisline naj bi dajale manj kot 10 % energije. Večkrat nenasičene maščobne kisline naj ne bi presegle 10 % prehranske energije. Beljakovine naj bi dajale 15-20 % skupne energije. Večina energjje naj bi izvirala iz kombinacije cis-mo-no-nenasičenih maščobnhh kislin in ogljikovhh hidratov. Ogljikohidratna hrana, ki ima veliko topnih vlaknin ali ima nizek glikemični indeks, je posebno priporočljiva. Zastopana naj bo v 50-60 % dnevne energijske potrebe organizma po hran.. Maščobe Zaradi aterogenega pomena maščob in zaradi zniževanja tveganja za kardiovaskularna obolenaanaj prehrana sladkornih bolnikov tako kot prehrana zdravih vsebuje čim manjšo količino maščob, te naj bodo kakovostne, količina holesterola v hrani pa naj bo omejena. Sladkorna bolezen je možen neodvisni dejavnik tveganaa za kardiovaskularna obolena.. Visoka stopnja obolevnosti za koronarnimi srčnimi boleznimi pri sladkornih bolnikih potrjuje pomen redukcije nasičenih in transnenasičenih maščobnhh kislin. Te so večinoma v industrijsko izdelanih slaščicah, v piškotih, raznih kolačih in čokolad,, v nekaterih vrstah margarine in v ocvrti hrani. Taki hrani naj se sladkorni bolnik izogiba. Bolniki s povečanim holesterolom LDL naj bi količino nasičenhh maščobnih kislin še omejili na manj kot 7 % energije in manj kot 200 mg holesterola v hrani, pri bolnikih s povečanimi trigliceridi pa je poleg zmanjaanja telesne teže in povečanaa telesne dejavno- sti tudi priporočljivo povečaii vnos enkrat nenasičenih maščobnhh kislin. Holesterol v hrani je, če se omejijo nasičene maščobne kisline, relativno nizek - do 300 mg na dan. Priporočljivo je uživanje rib, in to zato, ker pomaga zmanjševati količino nasičenih maščobnhh kislin in ker je iz epidemioloških študij razvidno, da uživanee rib lahko zmanjša tveganje kardiovaskularnih bolezn.. Varovalni vpliv ribjih maščob nastane zlasti zaradi večkrat nenasičenih kislin tipa omega-3. Eikosapen-tanojska kislina (maščobna kislina omega-3), v ribjih oljih znižuje v plazmi koncentracijo lipoproteinov zelo nizke gostote, kar je pomemboo za preprečevanje razvoja ateroskleroze, h kateri so sladkorni bolniki še posebej nagnjen.. Maščobaa kislina omega33 vpliva na zniževanje vsebnosti arahidonske kisline v fosfolipidnih trombocitih in levkocitnih membranah ter na porast koncentracijske eikosapentanojske kisline v teh strukturah, ki zavirajo strjevanee krvi, natančneje adhezivnost in agregabilnost trombocitov. Za takšno delovanee kislin omega-3 iz ribjih olj zadošča dnevno od 30 do 40 g ribjega olja. Čeprav je v preventivi številnih bolezni sorazmeno malo znan varovalni vpliv uživanaa ribjega mesa, lahko iz navedenhh študij (J. Luo, S. W. Rizkala, H. Vida,, Long Term Moderaee Dose of Fish Oil Intake Decreases Plasma Triacyglycerols without Affecting Glycaemcc Control in NIDDM, Ascona, 1996) povzamemo, da je uživanee ribjega mesa za zdravje ljudi lahko prej koristno kot škodljivo, zlasti v primerjavi z mesom klavnih žival.. Zelo pomembaa pa je seveda priprava rib. Tukaj velja načelo, da bolj mastne ribe (na primer skuša, tuna, losos, sardela) pripravljamo s pečenjem, pečenjem na žaru, praženeem ter kuhanjem v vodi in pari. Bolj puste ribe (morski pes, oslič, polenovk,, list, postrv itn.) pa so primernejše za dušenje, kuhanje v vodi in pari ter za mikrovalovno segrevanje. Pred pečenjem ribe (cele ali fileje) povaljamo v moki; tako dosežemo lepši videz ter boljšo strukturo in aromo. Na kakovott pečene ribe močno vpliva tudi uporabljena maščob.. Ribje jedi pečemo v olju. Uporabimo do 3 žlice olja, pečemo pa v teflonski posod.. Večkrana uporaba istega olja za pečenje ni priporočljiva oziroma je lahko tudi škodljiva za zdravje. Na isti način pripravljamo tudi vse drugo meso, tako da že prej odstranimo vso vidno maščobo. Sprememee v sestavi maščob dosežemo z zmanjševanjem vidne in skrite maščob,, z izborom ustreznih maščob za pripravo hrane, izborom živil, ki vsebujejo čim manj skrite maščobe in holesterola, z načini priprave hrane, ki ne potrebujejo veliko maščob, in podobno. Posebno vlogo pri sprememii strukture maščob ima uporaba kakovostnih nerafiniranih olj (hladno stisnjeno olivno olje, to je olje, ki se samo izcedi iz oliv, je svetlo rumene do zelenkaste barve). To olje 200 Obzor Zdr N 1996; 30 je hitro pokvarljivo, zato ga prodajaoo v rjavo obarvanih steklenicah. Zelo priporočljivo je tudi olje iz novih sort ogrščice (olje repice) in sončnično olje, pridobljeno iz gensko spremenjenih sončnic. Kot namaz za kruh (nametto surovega masla) lahko uporabimo maslo »ghee« ker ne vsebuje holesterola in ker ima ugodno razmerje med zasičenimi in nezasiče-nimi maščobnimi kislinam.. Maslo »ghee« si lahko pripravimo sami. V posodi raztopimo surovo maslo na blagi vročini in ga segrevam,, dokler se na površini ne pojavjjo bele pene. Odstavimo ga z ognja in odstranmo peno. Postopek segrevanaa in odstranjevanja ponovimo še dvakra.. Ogljikovi hidrati Osnovna naloga ogljikovhh hidratov je, da krijejo energijske potrebe organizm,, so pa tudi osnovno gradivo za snovi, kijih organizem sam sintetizira. Ogljikovi hidraii naj bi dali 60 % celotne energije, ki jo človek potrebuee na dan. Zato človeški organizem potrebuje 5-7 g ogljikovhh hidratov na kilogram telesne teže. Živila, ki vsebujeoo sestavljene ogljikove hidrate (na primer žita, stročnice, krompir), so v prehrani sladkonega bolnika bolj priporočljiva. Sestavljeni ogljikovi hidraii v obliki škroba ali dekstrinov se med prebavo tudi razgradjjo do glukoze, ki se vsrka v prebavila. Vendar traja prebava dalj časa, glukoza se zato počasneee vsrkava, porast glukoze v krvi je zato tudi manjši in počasnejši. Priporočljiva so škrobna živila. Škrob je glavni predstavnkk ogljikovhh hidratov v prehran.. Na}več gaje v gomoljih krompirja in semenih žitaric. Nobenih razlogov ni, da bi priporočali posebno velike količine enega ali drugega hranila. Sadje, zelenjava, stročnice in čim manj predelana škrobna živila so najustreznejši viri ogljikovhh hidratov, ker vsebujejo tudi veliko topih vlaknin, mineralov in vitamnov. Hrana z nizkim glikemičnim indeksom - na primer stročnice, oves, testenine, ajda in nekatere vrste sadja - lahko izboljšaoo glikemično kontrolo in raven lipidov. Najlažje je prebavljiv dekstrin, ki je v vodi topljiv. Celuloz,, hemiceluloza, pektin in lignin so stalna sestavina rastlinskih živil in so neprebavljivi ogljikovi hidrati. Človeški organizem teh snovi ne more izkorstiti za energijo, ker jih črevesje ne resorbira, zato jim pravimo tudi balastne snovi. Vendar pa so za zdravo prehrano izredno pomembne. Balastne snovi povzročajo počasnejše praznjenee želodca, hrana je dalj časa pod vplivom ustnih in želodčnih sokov, kar daje daljši občutek sitost.. Balastne snovi v črevesju nabreknejo, kar sproži močnejše peristaltično gibanje črevesja. Imajo tudi izredno absorpcijsko sposobnost, vežejo razne črevesne strupe, produkee gnilobnih bakterij in tudi mehanično čistijo črevesno sluznico. Zaradi ugodnih učinkov naj bi bilo v prehrani sladkornih bolnikov čim več vlaknin različneaa izvora. Znanstvene raziskave so pokazale, da saharoza kot sestavni del obrokov ne slabša kontrole krvnega sladkorja pri obeh tipih sladkornih bolnikov. Če bolniki želijo in niso predebeli, lahko uživajo zmerne količine sladkorja (manj kot 10 % skupne energije). Večje količine saharoze pa lahko povzročijo povečanee trigli-ceridov v krvi. Saharoza se mora vklučiti v obroke in računaii kot sestavni del prehran,, vpliv na glikemijo pa je potrebno nadzorovati s samokontro.o. Pijače, ki vsebujejo veliko saharoze in drugih enostavnih sladkorjev, se lahko uživajo kot pomoč pri hi-poglikemi.i. Saharoza ni življenjsko pomembna, daje prazno energijo, vendar tega sladkorja naspIoh zaužijemo preveč. Pridobivamo ga iz sladkorne pese in trsa in je kemično čista snov. Za bolnike, ki se zdravijo z insulinom ali oralnimi zdravili, je pomembno, da so obroki približno enako obilni in ob določenem času, da se izognejo hipoglike-mijam in prevelikim postprandialnim hiperglikemijam. Pri načrtovanju količine in časa posameznih obrokov je treba upoštevaii tudi dodatno telesno dejavnost. Možnost za nastanek nočne hipoglikemije pri sladkornih bolnikih tipa 1 zmanjšamo tako, da pred spanjem za-užijejo ustrezno količino počasi absorbirajočih se ogljikovih hidratov. Beljakovine Beljakovine so pomembnn del človekove prehrane in so sestavni del živil rastlinskega in živalskega izvora. Količina beljakovnn v hrani naj ne presega 10-20 % skupne energije. Pri bolnikih z začetno ali že dokazano nefropatijo naj bi bila vsebnott beljakovnn bližje 10%. Navajao,, da ljudje po svetu zaužijejo okoli 71 g beljakovnn na dan, od tega 65 % rastlinskih in 35 % živalskih beljakovin, kar je seveda preveč. Najpomembnejši del beljakovnn so življenjsko pomembne aminokisline. Beljakovine živalskega izvora so kakovostnejše in jih telo bolje izkoristi kot rastlinske beljakovine. Izjema so le beljakovine soje, ki so polnovredne. Dnevna potreba beljakovnn znaša 1-2 g na kilogram telesne teže, v razmejju dve tretjini rastlinskega in tretjina živalskega izvora. V naših prehranskih razmerah so še najustreznejše kombinacije živil žitih izdelkov (na primer pšeničn,, koruzne beljakovine) in stročnic (fižol, soja itn.). Beljakovine živalskega izvora dobimo iz delno posnetega mleka, mlečnih izdelkov in iz pustega mesa klavnih živali (piščančje, puranje belo meso brez kože, junetina, goveje meso ribe). Ker je v rastlinskih živilih količina beljakovnn majhna, njihova biološka vrednott pa manjša, je treba zaužiti več rastlinske hrane, da dobimo zadostno količino esencialnih aminokislin. Bohnec M, Tomažin-Šporar M. Sladkorna bolezen in zdrava prehrana 201 Vitamini in minerali Mineralne snovi v organizmu gradijo kostno tkivo in so sestavnine biokatalizatorjev in telesnih tekočin. Od mineralnih snovi, kijih potrebuje človeško telo, je zelo pomembnih pet: železo, kalcij, jod, fosfor in baker. V organizmu so zastopani v različnih količinah. Človek jih dobi s hrano. Naravna količina mineralnih snovi v živilih se pri pripravljanju hrane ne sme zmanjšati. Večina mineralnih snovi v živi1ihje v vodi lahko topljiva. Z nepravilnim pranjem in kuhanjem zmanjšamo njihovo količino. Zivila je priporočljivo prati hitro, v hladni vodi, nerazkosana, da se v vodi ne izlužijo mineralne snovi. Če ni nujno, živil ne lupimo na debelo. Živila kuhajmo v čim manjši količini vode. Ne iztiskajmo in ne zavrzimo zelenjavih sokov (kumar, buč). Marsikatere vrste zelenjave sploh ni treba kuhati, ampak je koristneje, če jo uživamo surovo. Vitamini so hranilne snovi, ki jih človek potrebuje v zelo majhnih količinah, vendar morajo biti nujno prisotni v naši hrani, ker so sestavni deli encimov in tako vplivajo na presnovo in na delovanje celic. Vitamini so naravni antioksidanti, ki onesposobijo oksidante, še preden ti lahko v telesu škodljivo delujejo. Naravni antioksidanti so predvsem vitamini C, E in A. Odrasel človek bi moral zaužiti vsaj 400 g sadja in ali zelenjave na dan, in to čim več surovega. Ta količina vsebuje dovolj zaščitnih snovi, se pravije vitaminov, mineralov, različnih antioksidantov in balastih snovi, ki varujejo organizem pred nastankom različnih civilizacijskih bolezni. V sadju in zelenjavi so vlaknine, ki dajejo občutek sitosti in izboljšujejo prebavo. Sladkorni bolniki naj uživajo vse vrste sadja, ki naj ga enakomerno razdelijo čez ves dan. Izogibajo naj se večji količini sadja naenkrat. Sladkorni bolniki tipa 2 imajo pogosto porušeno ravnotežje med oksidanti in antioksidanti, zato jim priporočamo uživanje hrane, kije bogata z naravnimi antioksidanti (tokoferoli, karotenoidi, askorbin-sko kislino in flavonoidi). Priporočila za večino mineralov, ki naj jih zaužijejo sladkorni bolniki se ne razlikujejo od priporočil za zdrave ljudi. Sol Sol je začimba, ki jo dodajamo jedem predvsem zaradi okusa, hkrati pa je vir natrija in klora. Svetovna zdravstvena organizacija v svojih priporočilih omejuje količino natrija v hrani na 3 g oziroma kuhinjske soli na 6 g na dan, kar pomeni, da bi bilo treba hrano pripravljati brez dodatka kuhinjske soli. Ta navodila veljajo tudi za sladkorne bolnike. Pri bolnikih, katerih krvni tlak je stalno nad 140/85 mm Hg, pa se priporoča omejitev kuhinjske soli na 3 g. Uživanje slanih jedi ustvarja nagnjenost k povišanemu krvnemu tlaku, zaradi katerega trpijo številni sladkorni bolniki. Bolje je uporabljati manjše količine nerafinirane morske soli; ta poleg natrijevega klorida vsebuje tudi vrsto mikroelementov, ki so potrebni za normalno delovanje organizma. Pijače Alkohol Pijače so sestavi del naše vsakdanje prehrane. Po pomenu jih delimo v dve skupini: 1. Pijače, ki jih uživamo zaradi hranilnih snovi in jih zato obravnavamo kot živila, te nam krijejo potrebo po vodi, vsebujejo pa tudi druge hranilne snovi, zlasti minerale in vitamine. V to skupino spadajo naravni sadni sokovi, mineralne vode, brezalkoholne pijače brez dodanih sladkorjev, rdeče vino, navadna voda, čaji vseh vrst in kompoti. 2. Poživila, ki vsebujejo večje količine alkohola; to so žgane pijače in likerji, ki niti za sladkorne bolnike niti za zdrave ljudi niso priporočljivi. Uživanje vinaje sestavni del našega življenja in prehrane. Osnovni problem pri uživanju vina je ugotoviti zdravo in varno količino popitega vina na dan in na teden. Pri nas je socialnoekonomski položaj ljudi še razmeroma nizek, pivska klima (pridelava vina in ponudba alkoholnih pijač) pa zelo ugodna. Prav taka previdnost pri uživanju alkohola kot za splošno populacijo velja tudi za sladkorne bolnike. Alkohol daje energijo ter zvišuje trigliceride in krvni tlak, zato je uživanje večjih količin posebno za sladkorne bolnike tipa 2lahko nevarno. Po drugi strani pa je zmerno pitje do dveh kozarcev rdečega vina na dan lahko pozitivno, saj povečuje holesterol HDL, zmanjšuje ko-agulabilnost in s pomočjo taninov zmanjšuje oksida-cijo lipidov. V vinu so odkrili oksidirane lipoproteine majhne gostote (LDL prenašalce maščob v krvi), ki so v primerjavi z ugodnimi lipoproteini z veliko gostoto (HDL) povzročitelji teh bolezni. Potrebno je zmanjšati peroksidacijo lipoproteinov LDL; kar lahko dosežemo s pravilno prehrano, ki naj vključuje tudi vino. V živilih, zlasti sadju in zelenjavi, se nahajajo antioksidanti: vitamin E, vitamin C, karotinoidi in fenolne snovi - flavonoidi. Ti so še zlasti zastopani v kožicah grozdnih jagod. Flavonoidi so učinkovitejši antioksidanti kot vitamin E. Rdeča vina jih vsebujejo do štirikrat več kot bela. Veliko več jih je v vinu kot v pivu ali čaju. Ugotovili so, da imajo flavonoidi biološke učinke, delujejo na primer antioksidativno. S poskusi so dokazali, da se z zmernim pitjem (2 dl rdečega vina na dan) poveča serumska antioksidativna dejavnost, ki doseže višek 90 minut po zaužitju vina, nato pa pada, vendar je zaznavna še po štirih urah. Pri bolnikih, ki se zdravijo s sulfanilurejo ali insulinom, lahko alkohol povzroča globoke in dolgotrajne hipoglikemije (predvsem pri podhranjenih), zato gaje 202 Obzor Zdr N 1996; 30 vedno treba uživaii skupaj s hrano, ki vsebuje ogljikove hidrate. Pivo je zelo pri1jubljena pijača, ki vsebuje 2,5-7 % alkohola. Prav tako vsebuje še celo vrsto hranilnih snovi, ki so sestavina izvlečka piva. Največ je ogljikovhh hidratov (dekstrini, maltoza, pentoze,, nekaj je beljakovin, mineralov in vitamino.. Osnovne sestavine za proizvodnjo piva so ječmen, hmelj, kvas in voda. Pivo ima precejšnjo energijsko vrednost: 1600-2000 Kl na liter. Energija izvira pretežno iz ogljikovhh hidratov. Zaradi tega kot pijača za sladkorne bolnike ni preveč priporočljivo. Že nekaj časa paje na trgu pivo z največ 2 % alkohola. To pivo prav tako ni priporočljivo za sladkorne bolnike. Sladila in posebni izdelki za diabetike Sladkdor je sicer ogljikov hidrat (saharoza), ki je kemično čista snov. Ni živ1jenjsko pomemben, daje prazno energijo, zato ga dodajamo predvsem zaradi okusa. Kot nadomestek saharoze za slajenje pogosto uporabljamo fruktozo (sadni sladkor). Ta ima sicer veliko nižji glikemični indeks kot saharoza in je slajša. Vendar večje količine fruktoze povzročajo povečanee tri-gliceridov in holesterola LDL v krvi. Umetna sladila, ki so na prodaj, so v količinah, ki so dovoljena za uživanje, popolnoma varna. Med umetna sladila štejemo Natreen, Dieka,, Aspartam. Natreen ee dieteiično sla-dilo brez kalorij in ogljikovhh hidratov, ne redi in je prijetneaa okusa. Nadomešča sladkor v nizkokalorič-ni prehrani sladkornih bolnikov. Vedeii moramo, daje natreen 100 krat slajši od sladkorja. Ena tabletka ali 8 kapljic tekočine natreen nadomesti eno žličko sladkorja. Tabletke Natreen uporabljamo za tople napitke, tekočino pa za pripravo hladnih pijač, sadnih solat, sladic, vkuhanega sadja in marmelad. Pri hipoenergijskih načinih prehrane lahko pomagaoo zniževaii količino ogljikovhh hidratov v hrani in s tem tudi celotno energijsko vrednost. »Diabetične« in »dieteiičn«« izdelke, ki so običajno nadomestilo za konditorske izdelke (čokolad,, bonbone, piškote in marmelade), priporočila odsvetujejo. Ti izdelki vsebujeoo več maščob kot običajn,, nadomeščanee saharoze z drugimi sladili nima znanstvene osnove, njihova cena je nesorazmerno visoka, njihovo agresivno trženje pa daje lažni občutek, da so v prehrani sladkornih bolnikov koristni. Sklep Vsi sladkorni bolniki naj bi ob diagnozi in med zdravljenjem dobili individualni prehranski nasve,, ki temelji na presnovnhh in prehranskih zahtevah in na zahtevahkakovosti življena.. Individualni prehranski nasvet naj bi bil vključen v standarde storitev v prvem letu za vse tipe sladkorne bolezn,, v prihodnjih letih pa ob pojavih zapletov, ki so povezani z neustrezno prehrano. Pri varovanuu pred civilizacijskimi boleznimi, poleg različnih postopkov za odpravjjanee dejavnikov tveganja odločilno vplivaoo zaščitni dejavniki, ki so v našem okolju; mednee sodi predveem uživanee več zaščitnih snovi, ki so v sadju, zelenjavi in črnem kruhu ter pitje rdečega vina (do 2 dcl na dan). Vemo, da slabe prehranske navade prizadenejo zdravstveno stanje ljudi, vplivajo pa tudi na slabše počutje. Slabe prehranske navade so lahko posledica slabše poučenosti ljudi opomenu prehrane za dobro zdravje, oglaševanje »hitre« hrane in napitkov, pomanjkanja znanja o pravilni prehrani in pripravi zdrave hrane ter nenehne naglice, tempa življena.. Ker tempo življenaa v urbanem svetu zahteva zgodnje vstajanje, hiter odhod na delo in še bolj naglo vrnitev domov, smo prisiljeni jutranii obrok hrane, malico ali celo kosilo pripraviti in kaj od tega zaužiii kar med potjo. Tako je nastala hitra prehrana (fast food), ki jo prodajajo kar na cesti. Taka hrana je hitro pripravljena in postrežena, preprosto pa jo je tudi zaužit.. Tempo življenaa v sodobni družb,, ki je povezan z neredno prehrano in neustreznim življenjskim slogom, je pomembnn vzrok za nastanek debelosti. Vse skupaj pa kaj hitro pripejje do nastanka sladkorne in drugih sodobnih socialnih bolezn.. Zato je cilj svetovalca, da ljudi čim temeljiteje pouči o pomenu zdrave prehran.. Tako znanje bolnikom omogoč,, da se pri obvladovanju bolezni čutijo sposobni in gotovi in so kos tudi potovanjem, športu, drugim boleznim. Svetovanee o zdravi prehrani naj izvaja le ustrezno izobraženo osebje, ker se pogosto dogaja, da pridejo v svetovalno ambulanoo ljudje, ki so bili nekje napačno poučeni o zdravi prehran.. Opisana zdrava prehrana ni priporočljiva samo za sladkorne bolnike, ampak tudi za vse še zdrave ljudi. Raziskaee po svetu so pokazale, daje manj obolenj srca in ožilja, manj rakasiih obolenj in manj sladkorne bolezni tam, kjer uživajo hrano, bogato z vlakninami (zelenjav,, sadje, neo1uščena žita, stročnice), veliko škroba in malo maščob ter malo sladkorja in soli. Za obrok sije treba vzeti dovolj časa. Uživanee hrane naj bo prijeten obred. Miza in pogrinjek naj bosta lepů pripravljena, tako da bo hrana teknila. Hranllno in energijsko uravnotežena prehrana s pravilnim dnevnim režimom tako hrane kot življenaa nasploh je osnova za dobro zdravje in norma1no telesno težo. Literatura 1. J. Luo, S. W. Rizkala, H. Vidal. Long Term Moderte Dose ofFish Oil lntake Decreases Plasma Triacylglycerols without Affeciing Glycaemcc Control in NIDDM. V: 14th lnternational Symposium on Diabetes and Nutrition. Ascona, 1996: 28. 2. Kocijanččč A, Mrevlje F. Interna medicina. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1993: 499-54.. Bohnec M, Tomažin-Šporar M. Sladkorna bolezen in zdrava prehrana 203 3. Medveščkk M. Življenje s sladkorno boleznijo. Ljubljan:: Littera-pieta, Planprint, 1995. 4. Pavčič M. Medvešček M. Zdrava prehrana pri sladkorni bolezn:: varovalna prehrana za sree in ožilje. Ljubljana: Kmečki glas, 1992. 5. Pokom D. Zdrava prehrana in Slovenci. Za sree 1996, 4: 3-6. 6. Pokom D. Zdrava prehrana in dietni jedilniki. Samostojna zdrav-stvenovzgojna priloga revije Zdrav. Vestn. Ljubljana, 1995: 14. 7. Renner E. Milk and dairy products in human nutrition. Münehen: Volkswirtschaftlicher Verlag, 1983. 8. Svetovna zdravstveaa organizacija. Smernice za oblikovanee nacionalnega programa za sladkorno bolezen. Ženeva, 1991. 9. Wondra M. Zdravstveni učinki vina. V: Tehnologija-hrana-zdravje. 1. slovenski kongres o hrani in prehran.. Bled: april 1996, 65.