FOR F random AND Justice
NO.67
Ameriška
=1 n \
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100' Tuesday, September 9, 1986	_VOL. LXXXVIII
7
TNA
St;


Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
Sovjeti pripravljajo sodni proces zoper novinarja Nicholasa Daniloffa — Reagan: Incident utegne imeti hude posledice
MOSKVA, ZSSR — Sovjetska zveza je uradno izjavila, da pripravlja sodni proces zoper ameriškega novinarja Nicholasa Dani-ki je obtožen vohunjenja. Sovjetski Predstavniki vztrajajo pri stališču, da je Da-niloff res vohun in da zadeva ni nikakor izmišljena oz. umetno zrežirana od KGB. Vče-raj je Izvestija, vodilni vladni list, objavila Poročilo, v katerem skuša prepričati svoje bralce o Daniloffovi krivdi. Do sojenja pred vojaškim sodiščem naj bi prišlo v treh do šest mesecev.
Včeraj je predsednik Reagan prvič oseb-n° komentiral o Daniloffu. Trdil je, da ne bo prišlo do kake izmenjave Daniloffa za nekega sovjetskega vohuna. Sovjetsko obnašanje je nezaslišno in necivilizirano. Ako Sovjeti ne bodo kmalu izpustili Daniloffa, bo to ‘melo hude posledice za odnose med ZDA in ZSSR. Danes se bo Reagan posvetoval s svo-j'm kabinetom o možnih ukrepih zoper ZSSR. Nekateri njegovi svetovalci predlagajo naj bi se prekinile vse priprave za srečale na vrhu med Reaganom in sovjetskim voditeljem Mihailom Gorbačovom. Bolj konkretno, naj bi ZDA ne pristale na napovedano srečanje med državnim sekretarjem Georgeem Shultzem in sovjetskim zunanjim ministrom Edvardom Ševardnadzejem, do katerega naj bi prišlo v Washingtonu 19. in 20. septembra.
Znano je, da Reagan zelo želi ponovno Srečanje z Gorbačovom, politični analitiki Pa menijo, da bo težko, morda celo nemogo-® imeti takšno srečanje, ako zadeva v zvezi z Ganiloffom ne bo rešena na za ZDA zado-v°ijiv način.
^ *adnjem tednu več terorističnih napadov v faznih državah — Več kot 40 nedolžnih
oseb ubitih v Pakistanu in Turčiji
Karači, Pak. — V pakistanskem pri-b°ru so štirje arabski teroristi, ki so pretekli !eden ugrabili Pan Am letalo Boeing 747, ko |e čakalo na letališču v tem mestu. Pakistan r<h. da so teroristi Palestinci, vendar njiho-Va tntena še niso znana. Teroristi so začeli streljati na potnike v letalu, vrgli so tudi več r°Čnih granat med nje. Potniki so takoj ^feli bežati iz letala in šele nato so se poja-11 Pakistanski komandosi, ki si teroriste Jeu. V streljanju in eksplozijah ic bilo ubi-*7 potnikov in neka junaška ndijska ste-Vardesa, ki je vstala sredi streljanja in odprla Vrata, da so mogli drugi potniki letalo zapu-‘h. Krogla jo je zadela in ubila Po zadnjih b0točilih je bilo v terorističnem napadu ra-nJen‘b 127 potnikov.
Pakistanski predsednik Mohamed Zia ak je dejal, da bodo prijeti teroristi soje-, v Pakistanu in da bodo dobili primerno azen. v prejšnjih primerih terorizma v Pa-lstanu so storilci končali na vislicah.
Preteklo sredo sta dva neznana terorista rla v sinagogo v turškem mestu Istanbulu, ,ata zaklenila, nato pa začela streljati na rane vernike. Predno sta si vzela življenje r . nimi granatami, sta ubila 21 Židov, 3 pa “a. Turški preiskovalci še niso mogli ugo-'h identitete teroristov, pravijo pa, da sta st' a arabskega rodu. V večini so bile žrtve ^ reJši moški, po svojem obnašanju pa sta 0rista vedela, da svojega dejanja ne bosta preživela.
ral ^eraJ Je v pariški mestni hiši eksplodi-a bomba, ki je ubila neko žensko, 19 dru-
Otr
gih oseb pa ranila. Bomba je bila nastavljena v prostorih poštnega urada v mestni hiši, identiteta storilcev pa še ni znana. Pred dnevi bomba, nastavljena v potniškem vlaku v Parizu, k sreči ni eksplodirala. Predsednik francoske vlade Jacques Chirac, ki je hkrati pariški župan, je pozval Francoze na vojno zoper terorizem.
Včeraj zjutraj pa so teroristi eksplodirali bombo, ki je razdejala prostore zahodno-nemške protiobveščevalne agencije v mestu Kolnu. V eksploziji je bila ena oseba lažje ranjena. Dejanje pripisujejo pripadnikom Rdeče vojske teroristične skupine.
Čilejski predsednik Augusto Pinochet preživel atentat, v katerem je bilo ubitih 5 njegovih stražarjev — Mnogi aretirani
SANTIAGO, Čile — Preteklo sredo je čilejski predsednik Augusto Pinochet preživel dobro organiziran atentat, v katerem pa je padlo pet njegovih osebnih stražarjev, 11 drugih pa je bilo ranjenih. Pinochet sam je bil lažje ranjen v roki. Atentatorji so bili zbrani pri nekem mostu blizu Santiago in so rabili strelno orožje in granate. Po napadu so se napadalci srečno umaknili, vendar svojega cilja niso dosegli.
V zadnjih dneh je čilska policija aretirana več oseb, med njimi je tudi najmanj šest katoliških duhovnikov. Vlada je tudi zaprla šest od vseh osem opozicijskih revij v Čileju. Duhovniki delujejo v revnejših četrtih glavnega mesta, kjer so levičarji najmočnejši. Dva priprta 'duhovnika, Maryknollca, sta Thomas Henahan in Terry Cambias, oba Američana, trije drugi so Francozi in šesti duhovnik je Čilejec.
Predsednik Pinochet vodi Čile zadnjih 13 let. Vodil je državni udar, v katerem je bil strmoglavljen in ubit prejšnji zelo levičarski, a na svobodnih volitvah izvoljen predsednik Salvador AUende.
— Kratke vesti —
Jeruzalem, Izr. — Izraelska vladu je potrdila, da do napovedanega s Čanja med predsednikom vlade Šimonon Peresom in egiptskim predsednikom Hosmjem Mubarakom ne bo prišlo. Državi nista mo^’’ oblikovati kompromisne rešitve glede sp‘ ga kosa zemlje.
Tokio, Jap. — Japonska vlada je izjavila, da je pripravljena v omejenem oziru sodelovati v raziskovanjih, povezanih z »Vojno zvezd« načrtom predsednika Reagana. Odločitev je na Japonskem zelo sporna, ker mnogi Japonci menijo, da bo njih država s tem povezana z oboroževalno tekmo med ZDA in ZSSR.
Pretekli teden je bil črnski škof Desmond Tutu umeščen kot škof Capetowna. To pomeni, da Tutu vodi anglikansko Cerkev v deželi. Navzoči so bili številni gostje, med njimi Coretta Scott King, vdova Martina Luthra Kinga. Kingova namerava srečati se tudi z južnoafriškim predsednikom Pie-trom Botha, kar pa protestirajo vodilni južnoafriški črnci. Ti Kingovo moTSno kriti zirajo in trdijo, da se z njo ne bodo sestali, ako bo res obiskala Botho.
San Salvador, El Sal. —- Poročila iz te
dežele soglašajo, da vladne in demokratične sile stalno napredujejo zoper levičarske gverilce, ki jih podpirajo Kuba, Nikaragva in druge komunistične države. O zmagi gveril cev menda sedaj ni več govora, čeprav državljanska vojna še traja.
Iz Clevelanda in okolice
Koncert—
Fantje na vasi slovensko javnost vljudno vabijo na svoj celovečerni koncert, ki bo v soboto, 13. septembra, ob 7. uri zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Na koncertu bo sodeloval Alpski sekstet, ki bo igral za ples po koncertu. Vstopnice so v predprodaji in jih lahko dobite pri članih ali če pokličete eno sledečih tel. številk: 391-7225, 946-9607, ali 289-2559.
Lepo priznanje—
Bralci včerajšnjega Cleveland Plain Dealerja so bili presenečeni, ko so videli kar na prvi strani lep članek o sveto-vidskem faranu Mike Vidmarju z njegovo sliko vred. Ob njegovem 90. rojstnem dnevu so mu njegova družina in številni prijatelji priredili sprejem v farni dvorani. Navzočih je bilo 200 gostov in tudi novinar Ted Wendling, ki je napisal res dober članek. Mike Vidmarju ob njegovem visokem življenjskem jubileju čestitamo tudi mi pri AD!
Novi grobovi
Jakub Žakelj
Umrl je 50 let stari Jakob Žakelj, sin že pok. Jakoba in Marije (roj. Bogataj), brat Mimi Stefančič, Maria (N.Y.), Johna in Gabriela (Ind.). Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave., danes, v torek, v cerkev sv. Vida dop. ob 10. in od tam na pokopališče Vernih duš.
Angela Stražar V soboto, 6. sept., zvečer je v Sl. Alexis bolnišnici po dolgi bolezni umrla 88 let stara Angela Stražar, rojena Hren v vasi Zagrič, Slovenija, od koder je prišla v ZDA pred več kot 65 leti, vdova po oktobra lani umrlem Franku, mati Franka ml. (u. maja 1984), Albina, Antona, Raymonda in Angele LeMut, 21-krat stara mati, 18-krat prastara mati, vsi bratje in sestre so že pok., zelo aktivna na društvenem polju kot članica društva Mir št. 10 ADZ, sv. Lovrenca št. 63 KSKJ, SŽZ št. 15, Blessed Sacrament Society pri Sv. Lovrencu, in Kluba slov. upokojencev v Nevburgu-Maple Hts. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Ave. jutri, v sredo, v cerkev sv. Lovrenca dop. ob 10. in od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9.
Bernice K. Blatnik
Umrla je Bernice K. Blatnik, žena Albina J., sestra Evelyn Roderman in Eileen Haltuch. Družina priporoča darove v pokojničin spomin Slovenskemu domu za ostarele ali The Cancer Society.
Maša za gen. Rupnika—
To nedeljo dop. ob 10.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za gen. Leona Rupnika ob 40. obletnici njegove muče-niške smrti. Tabor DSPB vabi svoje člane in vse Slovence, da se te sv. maše udeleže.
Vinska trgatev na SP—
Vabljeni ste to nedeljo popoldne in zvečer na Slovensko pristavo na tradicionalno Vinsko trgatev. Pridite!
Romanje v Frank—
Na avtobusih, ki bodo peljali romarje 21. septembra v Frank, Ohio, je še nekaj prostih mest. Za prijave, glejte na str. 2. Odhod avtobusov bo ob 7.45 zj. izpred cerkve Marije Vnebovzete, ob 8.30 pa izpred Baragovega doma, 6304 St. Clair Ave.
Zanimiv večer—
Sinoči je bilo v dvorani Litovske vasi na E. 185 St. srečanje s clevelandskim litovskim avtorjem Alex Ruksina-som, ki je napisal knjigo o črnem humorju v ZSSR. Knjiga gre dobro v prodaj. Ruksi-nas je navzoče spravil v smeh, ko je prebral več šal, vključenih v knjigi.
Za koroške študente—
Namesto cvetja na grob umrli Heleni Mauser so darovali za študente v Mohorjevih domovih sledeči: $25 je poklonil Frank Šega, po $20 sta darovala ga. Tončka Urbančič in Janez M. Prosen, $10 pa ga. Ljudmila Bohinc. Za darove se prisrčno zahvaljuje pov. Mohorjeve J. Prosen.
Kartna zabava—
Ta petek bo v šolski jedilnici pri Mariji Vnebovzeti kartna zabava, ki jo sponzorira pomožni odsek Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd. Kartna zabava se bo pričela ob 7h zvečer. Med igrami bo tudi priljubljeni »bingo«, seveda z denarnimi nagradami. Vstopnina za kartno zabavo, katere prebitek bo uporabljen k nakupu televizorja z velikim ekranom in VCR za stanovalce tega zavetišča, je samo $2.50. Vstopnice bodo prodajale pri vhodu. Pridite!
Službo dobite—
Pri Slovenskem domu za ostarele iščejo medicinske sestre raznih kvalifikacijskih stopenj. Ako se zanimate za podrobnosti, oglasite se pri upravnici Doma ge. Agnes Pace.
VREME
Pretežno sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 76° F. Pretežno oblačno jutri z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 78° F. V četrtek spremenljivo oblačno, zopet z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 11° F
AMERIŠKA DOMOVINA
6W1 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor
Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons:
Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and IrmaTelich. Frank J. Lausche
NAROČNINA:
Združene države:
$33 na leto; $18 za 6 mesecev; $1 5 za 3 mesece Kanada:
$42 na leto; $27 za 6 mesecev; $17 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$25
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada:
$42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign:
$45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00-year; Canada: $22.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas.
No. 67 Tuesday, September 9, 1986	®83
Končna beseda o narodni spravi
i.
Vladimir Kos, jezuit, teološki in filozofski učenjak, vseuči-liški profesor v Tokiu na Japonskem, Kristusov misijonar, priznan pesnik in pisatelj in velik Slovenec, je v reviji Slovenske kulturne akcije Meddobje (XXI - 1 985 - 3/4) na podlati mojega članka o spravi v AD (1 7. sept. 1985) dokončno razčistil pojme o vsebini osrednjega slovenskega vprašanja, o narodni spravi. Na podlagi obširnih citatov iz sv. pisma in učiteljskega nauka katoliške Cerkve je definiral, kako in pod kakšnimi pogoji do take sprave more priti in kako ne more.
Sam Rev. Kos ugotavlja, da »problem ljubezni do sovražnika ni bil dosti obdelan v spisih krščanskega razmotrivanja, posebno ne, v kolikor zavzame narodne razsežnosti«. Prepričan je, da problem zahteva razčiščenje tudi v luči danosti, ki jih je nanizal v svoji razpravi, saj ta naravnava pozornost na »nekaj, kar nemalo vznemirja naš slovenski svet«.
Rev. Kos takole začenja svojo razpravo: » V AD od 17. sept. t.l., v članku pod naslovom ,,Dano v premislek", poroča L. P., da je neki slovenski duhovni gospod ob 25-letnici svojega posvečenja v duhovnika, napisal v Slovenijo pismo morilcu svojega brata med vojno, da bi mu rad osebno izrazil odpuščanje, če mu bo uspelo oditi v Slovenijo. Duhovniku je bilo dovoljeno, da obišče rodno Slovenijo in nekdanjega (komunističnega) komisarja. ,,Sprava odpuščanja je bila potrjena z objemom obeh prizadetih, nakar so se vsedli k mizam in v napitnici proslavili spomin na vse žrtve med vojno in revolucijo." ... ,,V zgoraj omenjenem opisu, kako je duhovnik odpustil brezpogojno morilcu svojega brata, ni o kakem obžalovanju ali kesanju, kaj šele o prošnji za odpuščanje od strani morilca, niti ene same besede..." K čemur L. P. čisto pravilno doda: ,,Brez smisla je v tem primeru citat iz prve epistole sv. Janeza: Brez ljubezni do našega brata nismo kristjani in sledivci Jezusa Kristusa."« Razpravo rev. Kosa bom mogel uporabiti tu le v izvlečku, kjer bom skušal podati njeno vsebino kar mogoče točno, vendar razumljivo.
P. Kos potem nadaljuje: »Vprašanje ljubezni do sovražnika je tako rekoč posebno poglavje ljubezni do bližnjega, ki je po zapovedi ljubezni do Boga druga največja zapoved. Bližnjega moramo ljubiti kakor samega sebe, ne več ne manj; (a) ljubezen do sovražnika ne sme in ne more biti v nasprotju z ljubeznijo do ostalih bližnjih (podčrtal jaz) - v našem narodnem primeru to pomeni, da moramo ohraniti ljubezen do tiste večine, ki se je za določene narodne vrednote borila proti usužnjenosti totalitarnemu komunizmu. Med vojno in po vojni je partija skušala kar se da temeljito likvidirati svojega nasprotnika, to je tisti del naroda, ki ga ni mogla tako ali tako sebi pokoriti. Pri tem jo je vodila etika komunizma, ki razlikuje med dobrim in zlim edino v luči čisto človeških interesov partije: s tega vidika ji je vse dostopno in vse dovoljeno. Njen protikomunistični nasprotnik pa se je čutil in se še čuti vezanega na pravni zakon, ki ima svoj izvor v Bogu. Protikomunistični, t.j. ogromni del našega naroda je dejansko utrpel silno škodo na telesu in življenju in imetju. Odgovorni povzročitelji revolucije in sedanje diktature
Poromajmo k Žalostni materi božji v Frank, Ohio!
CLEVELAND, O. — Društvo slovenskih protikomunističnih borcev že dolga leta prireja vsako jesen romanje k Žalostni materi božji v Frank, Ohio, kjer njegovi člani in njihovi prija telji pomolijo za one, ki so tekom državljanske vojne v Sloveniji dali svoja življenja za ohranitev krščanskih načel, za ohranitev očetovih izročil, za ohranitev svojih domov, za svobodo slovenske domovine ter njenih sinov in hčera.
Peto desetletje se že izteka od onih dni, čas je marsikaj prekril z obledelostjo nekdaj tako živih podob, spomin na naše soborce, misel na nje in na naše skupne ideale pa \e ostala živa, kot je bila v onih dneh strahot revolucije in vojne.
Poromajmo v nedeljo, 21. septembra, skupno k Žalostni materi božji v Frank, Ohio, molimo tam za naše pokojne brate in sestre, prosimo pa tudi za vse naše žive brate in sestre, prosimo našo nebeško Mater za našo slovensko domovino, da bi jo Bog čimprcj® rešil iz sedanje stiske, ji pokazal pot v prostost in svobodol
Prijave za avtobuse sprejemajo Lojze Bajc (486-351 5), Vinko Rozman (881-2852), in Mary Kokal (851-4901).
Opoldne bo v romarski cerkvi sv. maša, ki jo bodo skupno darovali škof A. Edvvar Pevec, župnik sv. Cirila in Metoda v Lorainu č.g. Pavel Krajnik in p. Fortunat iz Lemonta. Po sv. maši bo na razpolago kosilo (cena: $5.25). Popoldne ob 2.30 bo Križev pot, nato Pa pete litanije Matere božje z blagoslovom.
Na svidenje v nedeljo, 21. septembra 1986, v Franku!
dspb
Mimogrede iz Milwaukeeja
MILWAUKEE, Wis. - Letošnji mesec avgust je bil, vsaj pri nas v Milwaukeeju, bolj moker kot sončen, bolj hladen, kot smo navajeni prenašati vročino v pasjih dneh. Upamo, da bo jesen, ki se prične v sredi septembra, bolj naklonjena lepemu vremenu. Če pa je jesen podvržena slabemu vremenu, vpliva na nas starejše zemljane in zemljanke zelo slabo. Prime nas neka melanholija, ko z žalostnim srcem gledamo, kako z vetrom odpada listje raz drevja, ko vidimo ovenele rože in porjavele travnike. Toda zavedati se moramo, če ne bi bilo jeseni in jesenskih poljskih in drugih pridelkov, bi bilo oko sito od jesenske lepote, želodec pa prazen!
Avgust ima več starih slovenskih imen: kimavec, jese-nik, malomašnik, zadnik, sadjar, jesenski mesec in devetnik. Mnogo let nazaj ni nihče obveščal prebivalstva, kakšno bo vreme, ali bo sončno ali deževno, tudi ni nihče obveščal, katero uro in minuto med 21. in 23. septembrom se bo začela astronomska jesen, kot to delajo danes. Takrat so si ljudje pomagali s svojimi revmatizmi ali pa kar s svojim stalnim svetnikom: Če je pred Mihe-lom jasna noč, bo tudi zime
velika moč. — Do Mihaela na soncu, potem se na peči otava suši. — Grom in tresk o Miheli hude vetrove pomeni. — Če o Mihaelu žerjavi še ne gredo, pred božičem zime k nam ne bo. — Za pašo Mihael leto zapre, Jurij potem ga šele odpre. — Če o Mihaelu sneg naletuje, dolga se zima obljubuje.
Nič ne pomaga, ta mesec bo konec poletja in znašli se bomo v jeseni, ki je po splošnem mnenju najlepši, najbogatejši letni čas, razen spomladi za zaljubljence, poletja za kopalce in zima za smučarje. Zato še nekaj pregovorov za jesensko rabo: Če jeseni ni kam devati, spomladi ni kje jemati. — Jesen je čas, ki pride darove dajat. — Topla jesen oznanjuje, da se spomladi zima težko odmikuje.
Čeprav se do konca septembra dnevna svetloba skrajša že kar za 1 uro in 34 minut, nam ne sme vzeti dobre volje in upanja na lepšo prihodnost. In zavedajmo se, da življenje in ljubezen tečeta vedno takole: Ogledujeta se tri tedne, ljubita se štiri mesece, prepirata se pet
Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znancem!
so se izkazali za resnične sovražnike naroda; in vendar pravi Kristus, da jih moramo ljubiti (Mt 5:44). Nikjer pa ne pravi: Ne imejte zlega dejanja za zlo. (Moj poudarek). V smislu teh zapovedi kristjanu ni dovoljeno, da sovraži svojega sovražnika-člo-veka, božjo podobo, a zlu se mora upreti. Sam evangelist ljubezni sv. Janez svari v svojem drugem pismu: ,,Če te obišče kdo, da ti prinese nekrščansko oznanilo, ga ne vzemi pod streho: niti pozdrava mu ne vrni; kdor mu zares odzdravlja, z njim soustvarja zlo."
Ni nujno, da sovraštvo zmeraj ostane — človek se namreč lahko kesa in resničen kes vsebuje voljo, da povzročeno škodo po možnosti poravna. Tako skesanemu človeku-dolžniku moramo iz srca odpustiti, saj v Očenašu molimo: Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom. Kristus je prosil za vse, ki so sodelovali pri njegovem ubijanju, svojega Očeta odpuščanja, to je milosti, da se svojega dejanja skesajo. Od mrtvih vstali Kristus je poslal sv. Duha, da nadaljuje Jezusovo oznanjevanja bistvene razlike med dobrim in zlim, apostolom in njihovim naslednikom pa je dal oblast grehe (zlo) odpuščati ali pa neodpuščati v zvezi z vsem Njegovim naukom o dobrem in o zlu.
Toda nasledniki apostolov, škofje in njihovi duhovniki imajo moč greh odpustiti samo pod pogojem, da grešnik svoje zlo dejanje prizna, ga obžaluje, in se skesa.« Kako Cerkev na podlagi božjega razodetja gleda na zla dejanja, ki se tičejo javne blaginje, bomo obravnavali v prihodnjem sestavku.
L. P.
t in prenašata se šestdeset e - otroci pa začenjajo vse iz ava.
Triglavski kotiček
ep uspeh Triglavskega iknika. — Pretekli meseci • /gusta) je društvo Trig nel drugi piknik v tej se^°n
ljub dopoldanskemu nalV ’
: je popoldan nasmejalo so ; in piknik je žel velik uspe'’' ia je to res dokazuje Pr’cUJ v
i slika nasmejanih °^Z„ skrbnika parka Franka Mej a in predsednika Tnglav ožeta Kunovarja.
Sv. maša ob 11. uri doP°_
ne se je vršila v društvene omu, daroval jo je dru^''® uhovni vodja dr. rev. iole ob spremljavi mešan ^ evskega zbora. Že pri ma*
; udeležilo lepo Število n ojakov in rojakinj, P°P0 $e a so prihiteli še tisti, kis (dalje na str. 3)
Karmeličanke
FOWLER, Kans. - Ve5 .^jj kov, ki so to poletje o 1 v domovino, se je ustavilo ^ ^ Sori na Gorenjskem, da s . j ogledali novi karmehca
samostan. Dobil sem ve^ ročil, v katerih obisko^ samostana ga kar ne . s prehvaliti. Govorili so sestro prednico, ki je P^V jn izjavila, da brez amen ^
kanadskih dobrotnikov. ^
mostana ne bi nikdar bi °-^ no so nam hvaležne j,, vsak dan v njihovih mo 1 Vse vaše želje in namen^e. njim sporočim. D°^r0^eaS in ti, da nekdo moli za u naše potrebe.
V zadnjih mesecih sern^
id sledeče darove. *
Paul Gorolametta, |rnada. 620 kan.; Mary Kebe’^3kjjffe. 610 kan.; N.N., W£anSaS. Dhio, $100; N.N-, * pjtts. 6100; Mary Kovačič- ope. burg. Pa., $10; Francka ka, Waukegan, I11’
N.N., Pittsburg, Pa- ^
Vsem dobrotnikom PT' ^ zahvala. Vaše darove i prošnje tudi v bodo e pošiljate na moj naslov i poslal naprej sestram-Fr. John Lavrih P.O.Box 38 Fowler, Kansas 67““"
Ha-Hec-Hi-Ho-Humor!

v ki

^ v
Skuhal^_____
an pogrel ”an
R' RESNIČNA ZGODBICA (!)
Gospod Zaplonkar je imel zelo uspešno leto in si je gospodarsko tako opomogel, da je kupil hišo v Pepper Pike. Njegovi novi sosedje so bili sami odvetniki in zdravniki. Ko je nekoč imel goste v hiši, je gospa Zaplonkar najprej vsem lePo postregla, nato pa je pogovor nanesel na Mozarta.
»O, ja!« je pripomnila ga. Zaplonkar, »prejšnji teden sem videla gospoda Mozarta na štev. 5 avtobusu, ko sta se z ženo peljala na West Side Market.«
Za nekaj trenutkov je nastala mučna tišina, nato pa so se gostje razšli.
»Ali ti nisem že stokrat zabičal, da se ne vtikaj v pogo-Vore drugih in ne opletaj s svojim dolgim jezikom, zlasti, če ne veš kaj govoriš!« jo je nahrulil mož takoj, ko je zadnji gost ZaPrl vrata.
»Kaj pa sem rekla takega, da je bilo narobe?« je vpraša-a užaljena žena in si obrisala debelo solzo.
»Poslušaj, gofla,« ji je rekel. »Vsak cepec ve, da avto-Us štev. 5 ne vozi na West Side Market!«
Učitelj: »Kadar ena ženska govori, je to monolog. Kdo Ve M je, če govorita dve ženski?«
Učenec: »Katalog.«
Neki finančnik je svojemu advokatu naročil, naj ga takoj vesti o izidu sodne obravnave.
Odvetnikov telegram: »Pravica je zmagala!«
Finančnikov telegram: »Vložite takoj priziv!«
V mestu New York so začeli zelo strogo izvajati pro-Jpetrie predpise. Tako je neki voznik, ki je imel 78 prestop-0v 2a parkiranje, bil obsojen na tri mesece zapora, njegov Vo|ksvagen pa je bil deportiran.
. Neki znanstvenik je imel na svojem domu ukročenega Va- da je lahko proučeval njegovo obnašanje (znanstvenik ev°vo). Navadil ga je, da je jedel samo, kadar je zaslišal zvo-ec- Navadno je bilo to po trikrat na dan; za vsak obrok je bl1 okrog osem funtov surovega mesa.
treh
Ugodilo pa se je, da je nekega dne, povrhu svojih rednih °brokov, pojedel še »Avon Lady«.
;	^ družini je bilo 1 6 otrok in nobenih igrač. Otroci so se
'9rali ka, s štorkljo.
Nekdo me je vprašal, če še vedno hodim vsak dan na p °' ko pa sem vendar upokojen. On je slišal, da nam je
letje zagotovilo $1,200.- na mesec in to je že lepa vs°ta.
p P°iasnil sem mu, da je številka sicer pravilna, ampak Jetje ni imelo v mislih dolarjev, pač pa kalorije.
Po |^eka šest let stara punčka, ki je po cele dneve rada S ušala radio, je takole zaključila svojo večerno molitev: Ancj^ b'ess Mommy, and Daddy and Sister. Amen —
—----------------
!	Josef's
i Now Featuring
I Back to School I HAIRCUTS
i 5235 Wilson Mills Rd., Richmond Hts., O I	461-8544 — 461-8545
Mimogrede iz Milwaukeeja
Levo na sliki je oskrbnik Triglavskega parka Frank Mejač, na njegovi desni je pa predsednik Triglava Jože Kunovar. Slika je bila posneta 10. avgusta letos.
bali slabega vremena. Po mašnem obredu so delavne in vesele kuharice s pomočniki pripravile obilno domače kosilo, prodajalke peciva in srečelova ter točajev pa so veliko pripomogli k dobro uspelemu pikniku.
Vsi sodelujoči brez izjeme zaslužijo za njih nesebično društveno delo, vso našo zahvalo. Vso zahvalo zaslužijo tudi naši rojaki in rojakinje ter prijatelji, ki prihajajo iz drugih držav na društvene piknike in na druge društvene prireditve. Za ples in zabavo je igral Slovenian Heritage orkester iz Chicaga. Hvala Vam in na svidenje zopet drugo leto 1987! Vinska trgatev — Društvo Triglav priredi v veselje in zabavo naših ljudi vsakoletno tradicionalno Vinsko trgatev in to v nedeljo, 28. septembra, popoldne. Za jedačo, pijačo, zabavo in ples bo dobro preskrbljeno. Vsi prijateljsko vabljeni!
Sv. Janeza Evangelista festival Pretekli mesec 2. in 3. avgusta se je vršil na širnih prostorih farni festival, katerega se je udeležilo ogromno število faranov in farank, mladih ljudi in prijateljev. Pri štantih se je gnetlo polno ljudi, ki so pridno kupovali razne razstavljene stvari. Zelo pridni so bili prodajalci listkov za tombolo in drugih srečelovov. Tudi za jedačo in pijačo je bilo odlično pripravljeno. Za prvovrstno organizirani farni festival in s tem lep finančni uspeh, gre predvsem zasluga župniku rev.
ZAHVALA
FRANKLIN, Wis. - Za pomoč zidave cerkve sv. Neže v Libojah pri Celju so se pridružili še naslednji dobrotniki:
Angela Zapušek, Cleveland, Ohio, $100; F. M., Euclid, Ohio, $100; Rev. Emil Hodnik, Abbotsford, Wis., $50; Rezi Pučko, Gilbert, Minn., $50 (že prej $50); M. Simčič, Franklin, Wis., $50 (skupaj $230); Rezi Kotar, Milwaukee, Wis., $20 (skupaj $50); Mary Mernik, Franklin, Wis., $20 (skupaj $60); Štefan Zorc, Rye, Colo., $10; Mici Coffelt, Milwaukee, $10 (skupaj $35); Tončka Cimermančič, Milwaukee, $10; Albert Zigoy, Milwaukee, $5; Mary Grom, Waukegan, III., $5.
Blagoslovitev gradbene jame je bila 6. julija. Slovesno bogoslužje je opravil opat Friderik Kolšek. G. Jože Planinc, ki vodi gradnjo cerkve sv. Neže, je 15. avgusta postal župnik na fari Griže, pod katero spada Sv. Neža. G. Planinc tem potom izreka prisrčno zahvalo vsem, ki ste mu prišli na pomoč, isto se vam zahvaljujejo njegovi farani. Naj vam Bog tisočero povrne, to je tudi moja želja. Poslala sem g. Planincu nabranih $1000.00.
Matilda Simčič 7371 So. 49 Sl., Franklin, Wis.
53132
Lovrencu Gromu in vsem sodelujočim. Med njimi je bilo lepo število pridnih in delavnih faranov Slovencev in Slovenk. Hvala vsem!
Medeni piknik v Lemontu —
Slovenska čikaška fara Sv. Štefana ima vsako leto en teden pred delavskim praznikom svoj medeni piknik v Lemontu, pri slovenskih očetih frančiškanih. Letos je padel na nedeljo, 24. avgusta. Ob krasnem vremenu se je dopoldne ob 11. uri vršila na oltarju pred votlino sv. Marije sv. maša, katero je daroval oče frančiškan iz Ljubljane, soma-ševala pa sta p. dr. Vendelin Špendov in urednik Ave Maria p. Fortunat Zorman. Mašo je spremljal mešani pevski zbor s petjem naših nabožnih pesmi. Nato je bilo v domu pripravljeno okusno in obilno kosilo, katerega se je udeležilo veliko število naših ljudi v popolno zadovoljstvo.
Popoldne sva z ženo obiskala z rožami okrašeni grob pokojnega ljubljanskega škofa dr. Rožmana, in grob bivšega župnika sv. Janeza v Milwau-keeju p. Aleksandra Urankarja, ter grob p. Klavdija Okorna. Med tem pa se je na griču okoli točilnice razvila prijateljska zabava, mladina se je predala športu. Bil je lep dan v Lemontu, katerega se je udeležilo tudi nekaj Triglavanov iz Milwaukeeja.
Delavski dan — Na delavski praznik 1. septembra je sijalo sonce v pozdrav delavskim in umskim rokam. Z ženo sva jo ubrala kot vsako leto na romarsko pot na Holy Hill. Ob
11.	uri dop. je bila sv. maša pred glavnim oltarjem in prav pri lepem obisku vernikov obojega spola, mladih in starejših. Šele nekaj let nazaj seje na ta dan v isti cerkvi brala slovenska maša in na koru so prepevali pevci in pevke cerkvenega zbora sv. Janeza Evangelista pod taktirko danes že pokojnega organista Ernesta Majheniča. Kaj hočemo? Čas beži, mi se staramo, a na Sveti gori v Wisconsinu je še vedno lepo in prijetno!
Po dobrem kosilu v cerkveni restavraciji sva jo ubrala na drugo stran Holy Hilla, na
žegnanje in sejem fare sv. Martina. Nešteto avtomobilov in še več ljudi se je drenjalo okrog štantov in pivnic, s tem pa ustvarjalo tako gnečo, da sva se s težavo prerinila do svojega avtomobila in tako srečno odvozila proti Triglavskemu parku, ki ga že krasijo jesenske barve in rože.
V parku so nekateri člani in članice energično balinali, drugi so se kopali v malem jezeru, tretji pa so v senci hrastov raz-govarjali o lepem in grdem svetu. Utrujeni Jože nas je pogostil z dobrim sirom, in okusno šunko, z vsem tistim, kar nam je zdravnik prepovedal. Zato pa so bili prazniki veseli in prijetni!
Občni zbor Tabora
30. in 31. avgusta se je vršil v Triglavskem parku v društvenem domu letni občni zbor glavnega odbora ZSPB Tabor. Predsednik Tabora, Milwaukee, Frank Mejač, je po okusni večerji pozdravil vse navzoče delegate in goste iz Clevelanda in Kanade. Predsednik glavnega odbora ZSPB Tabor Ludvig Kolman, je s pozdravom zaželel vsem iskreno dobrodošlico. Nato je glavni tajnik Tabora S. Slak bral letno tajniško poročilo, ki je bilo soglasno sprejeto. Preds. L. Kolman se je zahvalil tajniku za njegovo lepo poročilo.
Sledilo je poročilo organizacijskega in gospodarskega tajnika Ivana Palčiča iz Kanade, ki je bral razna poročila. Med drugimi sta vzbudili pozornost blagajniško poročilo in poročilo zgodovinskega odseka ZSPB Tabor. Vsa poročila so bila sprejeta soglasno. Pri slučajnostih je predsednik Kolman v kratkem govoru razložil, daje poizkusil izenačiti vse borce v enotno fronto. Pri tej debati so se poleg odbornikov oglasili še predsednik Tabora-Cleveland Milan Zajc in odbornik L Dolinar, iz Kanade pa Ludvik Jamnik.
Po izčrpanem sporedu je g. Kolman z molitvijo zaključil letošnji uspeli občni zbor. Domačin Frank Mejač je povabil vse navzoče h kapelici sv. Cirila in Metoda, ki je posvečena vsem padlim domobrancem. Takoj pri kapelici stoji spomenik v čast Materi božji, (dalje na str. 4)
Delokrog generalnega konzula SFRJ
Pogovor z Ivom Vajglom v Clevelandu
Omenil sem že v AD, da se je bil mudi! v Clevelandu pred meseci Mitja Meršol, eden od urednikov ljubljanskega »Dela«. Po vrnitvi domov objavlja Meršol članke v sobotnih prilogah tega lista, v katerih na široko opisuje svoja srečanja. Spodaj je ponatisnjen članek, ki je izšel 23. avgusta, nameravam pa ponatisniti ob priliki tudi članek, v katerem opisuje Meršol intervju z dr. Karlom Bonuttijem. Oba članka sta pisana za bralce v Sloveniji in zato zvenita drugače, kot če bi izšli v »Rodni grudi« ali letnem »Koledarju SIM«. V teku pri SIM sedaj je akcija, katere cilj je nabiranje čimveč naročnikov za novo revijo z naslovom »Echo from Slovenia«. SIM se je obrnila na bratske in najbrž tudi druge slovenske organizacije, naj ji le-te posredujejo seznam naslovov njih članov, da bi jim mogla SIM poslati na brezplačen ogled prvo številko te revije. Sezname članov želi SIM, trdi v prošnji, da bi ne na isti naslov poslala dva, tri ali več izvodov revije. Glavno je, da bi SIM dobila v roke popolne sezname vseh članov raznih slovenskih organizacij. Presenečen sem bil, ko sem sam dobil od Matjaža Jančarja podpisane prošnje, naj bi tudi A.D. sodelovala v tej akciji. Takega sodelovanja ne bo, pač bom pa poroča! o vsebini revije, ko jo bom dobil v roke. Zaenkrat še nisem. Omenil pa bi, da bodo po vsej verjetnosti mnoge organizacije s to akcijo sodelovale in sicer ne toliko iz kakega političnega stališča, ampak iz dobrosrčne vljudnosti in v prepričanju, da pomagajo pri dobri kulturni in nepolitični zadevi. Sledi Meršolov intervju z Vajglom, ki vsebuje kar precej zanimivih točk. Ur.
V sprejemnici konzulata v Clevelandu sta čakala dva moška. Bila sta iz slovenskega narodnega doma v Euclidu blizu Clevelanda. Prišla sta po slovensko zastavo. Poleg njiju sedi neka ženska, ki še ni povedala, zakaj je prišla, potem je tu še ena, ki je prišla zaradi izjave o dediščini.
H generalnemu konzulu SFRJ v Clevelandu, Ivu Vajglu, pride na dan povprečno po kakih petnajst strank, so pa tudi dnevi, ko jih sprejme po 40. Med obiski teh strank je tekel pogovor z Ivom Vajglom.
Kakšen je sploh delokrog generalnega konzula SFRJ v Clevelandu, ki je izrazito etnično mešano mesto, z zelo visokim številom slovenskega življa ...
Osnovni razlog za obstoj generalnega konzulata v Clevelandu, odgovarja Ivo Vajgl, je seveda ogromno število izseljencev iz Slovenije oziroma Jugoslavije. Težko je reči natančno, koliko jih je tukaj, vendar se število giblje okrog 160 do 180 tisoč ljudi jugoslovanskega rodu. Od tega je
kakih 90 tisoč izseljencev slovenskega rodu, približno 25 tisoč izseljencev je srbskega, kakih 30 do 40 tisoč izseljencev pa hrvaškega rodu. Potem je tu nekaj tisoč Makedoncev, nekaj manj Albancev in kakih sto izseljencev iz Črne gore in Bosne in Hercegovine.
Te skupine se med seboj nedvomno razlikujejo. Eni so, kot bi lahko rekli, izseljenci z dolgim stažem, drugi pa so tukaj bolj začasno?
Da, izseljence bi lahko razdelili v več skupin. Značilno je pravzaprav, da te skupine med seboj tako rekoč ne komunicirajo. Vsaka zase ima močno razvito kulturno, družabno in tudi gospodarsko življenje. Vsaka ima stike z Jugoslavijo oziroma s krajem, kamor pripadnike take skupine vleče poreklo, tukaj pa med njimi ne prihaja do zbližanja.
Ali morate kot generalni konzul poleg rednih opravil prilagajati svoje delo tem različnim strukturam?
Seveda. Že sama problematika dela je taka, da z različnimi skupinami pač opravljaš
različne pravne, upravne in druge posle. Ljudje se pogosto sprašujejo, kaj pravzaprav dela generalni konzulat. Pri tem si predstavljajo, da gre bolj ali manj za protokolarno predstavljanje Jugoslavije. V resnici gre za zelo konkretne stvari. Tu smo nekako v eni osebi občina in to vsakič drugačna, ker gre pač za različne skupine ljudi iz različnih občin.
Tu polnomočno opravljamo matične zadeve, pravno zastopanje naših državljanov, ki živijo v Jugoslaviji, nekoč pa so živeli tukaj, ali pa njihovih sorodnikov, ki živijo v Jugoslaviji, pred tukajšnjimi sodišči. Zastopamo jih v raznih premoženjskih, zapuščinskih in drugih zadevah.
Kot nadgradnja vsakdanjega dela konzulata pa je seveda tudi tisto klasično predstavljanje države — se pravi krepitev meddržavnih odnosov, povezovanje poslovnih in sploh gospodarskih dejavnikov, dajanje splošnih in posebnih informacij, od turističnih do kulturnih, organiziranje obiskov raznih znanstvenikov, novinarjev ...
Marsikdaj prevladuje mnenje, da je generalni konzul tukaj predvsem zaradi slovenskega življa?
Dejstvo je, da je v tem mestu slovensko izseljenstvo najštevilnejše in že zaradi tega nekako najbolje postavljeno v javnem, kulturno političnem življenju mesta. Kljub temu pa bi bilo zelo zmotno, če bi mislili, da je to predvsem slovenski konzulat. To je predstavništvo celotne SFRJ in moram reči, da v našem vsakdanjem delu mnogo več delamo s predstavniki drugih jugoslovanskih narodov kot pa s slovenskimi izseljenci.
Vzrok za to je v tem, da je mnogo intenzivnejše tisto delo, ki ga opravljamo z novejšimi izseljenci, s tistimi, ki so tukaj praktično skoraj v enakem položaju, kot so naši delavci na začasnem delu v Evropi. Po naših grobih ocenah je takšnih ljudi v Clevelandu okrog 20 tisoč. Seveda pa jih tudi ne imenujejo delavci na začasnem delu v tujini, saj ZDA niso in dajo tudi praktično vedeti, da ne želijo biti dežela začasnega priseljevanja.
Dragi rojaki, potujete v Evropo?
Na pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PALACE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvoposteljna soba $39.00. Cenjenim gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restavracija v začasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU bo poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK:
DOBRODOŠLI!
PH-PALACE HOTEL, Corso Italiana 63 34 170 Gorizia-Gorica, Italy; Tel.: 0481-82166; Telex 461154 PAL GO I
Govorila sva že o izseljencih in njihovem raznolikem kulturnem, družabnem življenju. Kakšno in kolikšno je?
Ena izmed stvari, ki nas vse delavce na tem generalnem konzulatu zelo zaposluje, je naša obveznost in tudi zadovoljstvo, da smo navzoči na izseljenskih prireditvah. Kaj to pomeni? V Clevelandu imamo vsako soboto, vsako nedeljo po več kulturno-zabavnih izseljenskih prireditev in to takšnih, na katerih se zbere po 500 in tudi po tisoč ljudi.
Izredno zadovoljstvo je biti na takih prireditvah, saj vedno izražajo trdoživost, plodovi-tost in bogastvo kulture vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti na ameriških tleh. Po drugi strani pa je to tudi trda delovna obveznost, saj kakšno soboto dobesedno tečemo z ene prireditve na drugo.
Generalni konzulat skrbi tudi za kulturno izmenjavo med ZDA in Jugoslavijo...
No, veliko je takšne menjave, ki teče mimo vseh naših uradnih ustanov, organizirajo pa jo na poklicno zelo visoki ravni zasebni managerji. Ti znajo tukaj predstaviti tiste kulturne vrednote, ki pri nas res nekaj štejejo. Gre za glasbo, slikarstvo, za razne folklorne skupne. Veliko je tudi narodnozabavne ponudbe.
Da, tudi iz Slovenije, čeprav od tam manj. Dejstvo pa je, da sta bila lani tukaj oba najbolj znana slovenska narodnozabavna ansambla, Avseniki in Slaki, ki sta sem prišla povsem v zasebnem aranžmaju. Enega je v Cleveland pripeljal tukajšnji slovenski gostilničar Frank Sterle, drugega pa organizacija United Slovenian Society.
Seveda se tudi konzulat trudi, da bi sem pripeljal nekaj slovenske in jugoslovanske kulture. Če govoriva najprej o slovenski kulturi, je treba reči, da ima ta zelo globoke korenine v Clevelandu. Ko sem prihajal sem, sem komajda vedel, da je v Clevelandu kar deset zidanih kulturnih domov. Zidanih poudarjam s posebnim razlogom. Tu naokoli je vse polno lesenih stavb, tudi v samem središču mesta so. Še več jih je bilo pred desetletji, toda Slovenci so že tedaj s trdno gradnjo hoteli poudariti trajnost svojega tukajšnjega kulturnega izročila. Reči pa seveda moram, da so tudi srbski izseljenci pripomogli k lepšemu videzu mesta z nekaterimi svojimi cerkvami in domovi.
Naj dodam še to, da so imeli Slovenci na svoji Clevelandski aveniji St. Clair že pred vojno redne operne in dramske predstave, da so imeli že tedaj svoje pevske zbore, od katerih danes še vedno obstajajo zelo dobri, kot so Zarja, Jadran, Planina, zbor Glasbene matice... Sem so prihajali tešit kulturne potrebe naših ljudi slikarji, kot je bil na primer Božidar Jakac, sem so prihajali dramski igralci...
... prihajajo pa (udi še danes, mar ne?
Seveda. Prav te dni se dogo-
varjamo o obisku Slovenske Filharmonije, potem načrtujemo skupaj z izseljenci gostovanje Tria Lorenz, to naj bi bilo predvidoma spomladi ali jeseni 1987. Začeli smo se pogovarjati o razstavi sodobne slovenske grafike, ki naj bi bila v eni izmed tukajšnjih boljših galerij prihodnje leto. Imeli smo že prvo proslavo Prešernovega dneva... Sam sem prinesel sem kakih 180 originalnih umetniških del iz Jugoslavije, da jih tukaj razstavimo. To smo že storili na izredno uspelem festivalu narodnosti v Daytonu.
V	kulturno dejavnost lahko štejemo razna predavanja. Prl nekaterih — na primer pri pre' davanju dr. Emila Milana PiU' tarja o gospodarskem in družbenem razvoju Slovenije m Jugoslavije — smo neposre dno sodelovali.
V	Sloveniji in Jugoslaviji imamo večkrat napačne pr® stave o razširjenosti kulturne ga delovanja tukajšnjih izse Ijencev in njihovih potomcev. Zato tudi prihaja to razni paternalističnih, pa tudi zgre šenih posegov v njihovo življ®
nje, kajne?
Tudi sam sem potrebova (dalje na str. 6)_________
Mimogrede iz Milwaukeeja
(Nadaljevanje s str. 3) ki ga je za ta večer članica An tonija Butinar lepo okrasila z rožami in gorečimi lučkami-Po končani molitvi pa so bore in ostali navzoči zapeli dome bransko pesem »Bog, Naro Domovina«!
Ker pa je imel ta večer oz. m dan predsednik ZSPB Tabor Ludvig Kolman rojstni Pr** znik, so mu v Triglavske domu borci in vsi ostali ‘s r no Čestitali in zapeli »HapP Birthday«. Njegova Prl . žena Mara pa mu je z doma ^ mi pripravila veliko torto > druge dobrote. Nato se je r vila domača prijateljska za ^ va in razgovor, ki je traja U ^ pozno noč. Gostje so presp v ličnih triglavskih hišica
Drugi dan občnega 31. avgusta, so bile po zaj ^ razne seje in pomenki vse opoldanskega kosila, ki s ^ zopet pripravile ^rU^koSi-člani in članice. Malo po . lu pa so se gostje zače i P pravljati za odhod. Zaže ^ jim srečno pot in na sviden upanju, da so bili ^e*e®a).e[n gostje z ženami v TriglavS ^ parku zadovoljni in da so . nesli s seboj prijateljske m ietne vtise. PozdravU^111
im je znana

e doigu žjv. ldovol^kiČesti'
tej PrlUk Lici "ici inza
Kanadska Domovina
BORUT
Čiltagong, Bangladeš
Matherdi
Na južni strani reke Sangu, ne-aleč od ceste v Cox’s Bazaar, muslimanska in hindu vasica Matherdi.
P°d britansko upravo so ži-tu izključno Anglos in lndi* a po veliki delitvi Indije v etu 1947 so se naselili tu tudi
muslimani.
An8los, mešanica Portugal-Cev’ Per>galcev in Angležev, so ^ takrat odselili v Burmo, ^°o ali pa v Čiltagong, le por-galska imena vasi nemo pri-žaJ0 o njih.
Hindujci so se večidel tudi stegnili ven, oni v zaledju ažungle pa so ostali.
in^0 Sec^ oboji, hindujci in i”1115*'01311'* pasejo govedo °ze po robovih čittagong-r hribovja in sadijo riž po 2 y.nin' vse do bengalskega
lat'IVa ^rn ne treba ^e' 1 na stara leta, imajo druži-nes kopico otrok.
Do i ^evec*a> džungla je za vse gih ediCe tega’ kakor tudi dru-Ta te^av’ dokončna rešitev. Vn. Je drevje, katero se da l^ovčiti v (jenar> hrana za '° 80vedo* tam raste les st Urjavo, tam je bambus za ue hiš in ratan za strehe.
Dri °^v'rja med gričevjem so MaPr[avna za riževa polja, dr ,J1Vo sekajo debelo in gri^Hp* da se že pojavlja golo Se ^Vje> na katerem pobočju Saj ase^0 nove črede goveda. Ver|Je °d vedno in bo za *no’ mislijo.
temeS.to Požigajo goščo in pri inr,SfPo uničujejo živalstvo na ^v°. Ko pride dežev-voda°~a -in 2 nj° Povodnje,
^doba in
dna3 0dplavlia bregove, plo-Strm!emlja se spira s polja. in j2 . .ene hribovja se rušijo P° ‘ujajo v nabreklih rekah. koče ICe S0 o^'tne. Lesa za bolj 'n Ce*0 kurjavo čedalje duje Pr'nianjkuje. Navseza-gle Znianjkuje že tudi džun-
g
mešanica Dravi-tiah .. r'kev, žive le v ravni-
t^manje,
lrbo 14. se
i40r'>nto,oi
PoldnePtembra’
>sk,
s.	—
ujoV>nce’
Vo|Uciio in k uasiinf lnta»
tej Sn^rti.
ie
s?rred
O.M.
je usmerjeno v pridelavo riža. Zaverovani so v svoj prav, množijo se hitro, saj imajo muslimani po več žena, pridno prideljujejo in se še pridneje plodijo.
Po gričih pa žive plemena mongolskega izvora: Chakma, Marma, Rama, Tipura in Monk. Kot budisti preproste žive v gozdovih tropične džungle. V svoji preprostosti vedo, da jim je džungla rešitev, če jo uničijo, da bo konec njihovega idiličnega življenja.
Svoja zelišča gojijo med drevjem, njih govedo se pase v senci košatih garjonov. Njihove družine rastejo in hirajo z ozirom na obilico pridelkov. Če je zemlja neplodovitna, so tudi družine majhne.
Majhna razlika med prebivalce te dežele, a zelo usodna.
Prvi so se naplodili v milijone in postajajo s prenatrpanostjo svetovni problem, a drugi niso nikomur v napotje.
Ob veliki delitvi Indije so muslimani potegnili kratko; le prostrano ravnino je zajel East Pakistan, vse ostalo so dobili Hindujci.
Bilo je govora tudi o budističnem in krščanskem delu Indije. Čittagongski kot naj bi bil krščanski del. Zaledje Mizoram, Manipur, Nagaland pa budistični del bivšega indijskega imperija. Anglos vedo povedati, da je bilo govora celo o Andamanskih otokih, kjer da naj bi imeli svoje zatočišče.
Iz tega ni bilo nič. Angleži niso za kristjane ničesar poskrbeli. Zgodovina nam govori, da ko se je ves svet boril proti Turkom, je Wellington ubranil Gazo in s tem rešil Turke. V drugi svetovni vojni so rešili komunizem.
Predeli vzhodno od Čitta-gonga, kakor tudi sosednje dežele Mizoram, Manipur, Nagaland, Tipura in Meghaleya so le redko naseljene. Prebivalci so budisti, veliko je pa kristjanov. Srednji sloji so jim vzgojili misijonarji, angleščina je prevladujoči jezik.
Pokrajinske vlade vodijo v veliki večini kristjani, ki se trudijo za izobrazbo in socialno ureditev ter napredek budističnega podeželja. Seveda napredek do gotove meje. Ko jim je »Congress Party« vsiljevala železnico, so to odklonili. Z njo bi namreč prišlo na tisoče novih naseljencev, verjetno na milijone Bengalcev, ki bi zagospodarili po svoje.
Te dežele so preproste, a ne-natrpane. Zlepa in zgrda so poskrbeli, da se je dotok Bengalcev ustavil in izjalovil. Pojavili so se Shanti Bahini. V Assamu, kjer so v 75-odstotni večini hindujci, je javna kampanja proti 5 milijonom Ben-
galcev, v veliko zadrego vlade v New Delhiju, saj gre kar za 20% prebivalstva.
Bengalski muslimani, dosle-dnji v svoji veri v Alaha, so se vse od delitve Indije naseljevali sem naokrog. Krčili in zažigali so bambusove goščave, ravnali zemljo in jo spreminjali v riževa polja. Za to pridno delo so potrebovali velike družine, da je bilo tako več delovne sile. Kdo se je brigal takrat, če se je krčila džungla?
Vse lepo, a zelo enostransko. Sledilo jim je uničevanje naravne uravnovešenosti in množica prebivalstva je slej ko prej obubožala in zdrsnila na stopnjo beračev. To je rodilo tudi odbor sosedov in lahko vodi celo v masivni pokol.
Shanti Bahini, gverilci goratega predela, požigajo često vasi in potolčejo prebivalstvo; uspeh tega je prekinitev naseljevanja vsaj za nekaj časa. Kruto, a resnično.
No, v taki hindustanski vasici živi Rascal.
Mala hišica — »hati« — sredi ducata datelj novih palm. Stene so iz blata, nekaj lukenj
v	stenah služi za okna. Streha je riževa slama, borna, a kljub temu daje nekaj topline bornemu stanu.
Ko so kopali mali bajer za vodo, so posuli okrog zemljo v za za ped visoko ploščad, katere voda ne zalije v deževju monsuna. Tja gor so postavili »hati«. Kopica slame na tisti krpi dvorišča in guru privezan ob njej, jim jemlje še tisti prostor, katerega bi sicer lahko imeli.
Vse naokrog se drenjajo druge hati, prav tako skromne in uboge. Stranišč sploh ni, dober poljedelec gre na polje, katero obdaja tako vasico.
Na tistem malem dvorišču je kopica nagih otrok, prirastek za bodočnost. Prerivajo se in podijo vsi smrkavi in umazani. Smejejo se dokler me ne zagledajo, nakar buljijo v radovednosti vame.
Sami čez dan, se razveseljujejo zvečer, ko se povrnejo ženske s polja. Bab je pa veliko v tistih vasicah. Vsaj 7 jih je prilezlo ven iz črne luknje, katera služi za vrata v Rascalo-
vi	koči, ko sem odprl steklenico. Stare in mlade, lepe in grde.
Na tisto krpo dvorišča so dala bambusovo preprogo, kamor so posedli Anglos lovci. To ni kar tako, če počaste malo vasico taki gospodje iz Čittagonga, ki žive v velikih
Kanadski rojaki! Dopisujte v Ameriško Domovino!
ZAHVALA
TORONTO, Ont. - Po enomesečni bolezni in težki operaciji je v Sunnybrook bolnišnici umrla naša mati in stara mati Helena Mauser, ki bi prihodnje leto 10.marca praznovala svoj 90-ti rojstni dan. Bog jo je poklical k Sebi v sredo popoldne ob 4h na dan 27. avgusta 1986 in ji prihranil nadaljnje trpljenje.
Tem potom bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam v dneh naše žalosti stali ob strani in nam bili s svojo dobroto v veliko pomoč in tolažbo.
Naša zahvala gre č.g. J. Časlu C.M., ki je našo nezavestno mater mazilil za smrt in jo tako pripravil na srečanje z njenim Stvarnikom. Hvala č.g. I. Janu C.M., ki je v pogrebnem zavodu vodil molitve ob odprti krsti naše drage mame. Iskrena hvala župniku župnije Marije Pomagaj č.g. I. Plazarju C.M. za opravljeno pogrebno sv. mašo in lepo pridigo, ter za pogrebne molitve na pokopališču. Nadalje prisrčna hvala organistu J. Erženu za cerkveno'glasbo na orglah in za njegovo petje. Prav tako iskrena hvala nosačem, ki so nosili krsto in s tem materi izkazali svoje spoštovanje. Iskrena hvala vsem, ki ste prišli v pogrebni zavod, za našo mamo molili in jo pospremili na njeni zadnji poti do groba in se tam od nje poslovili. Lepa hvala tistim, ki ste darovali cvetje, in tistim, ki ste po naši želji v spomin na našo mamo darovali v sklad za starostni dom Lipa. Iz srca smo vsem hvaležni za vso izkazano dobroto in ljubezen.
Prav tako prisrčna hvala ge. Dolenc in njeni hčerki Mariji, ki sta za pogrebce pripravili tako okusno kosilo. Nadalje, bi se radi zahvalili č.g. J. Kopaču, da nam je dal na razpolago cerkveno dvorano Brezmadežne v New Torontu za pogrebšči-no, ter oskrbniku g. Tinetu Končanu, ki je dvorano pripravil kljub kratkemu času, in poskrbel, da se je lahko tudi pijača točila. Hvaležni smo Petru Markežu, ki nas je po potrebi prevažal s svojim avtomobilom in nam bil v veliko pomoč. Vsem zares lep boglonaj za vso pomoč, za vse izraze sožalja in tolažbe. Bog Vam povrni!
Naša dobra in nepozabna mama in stara mama pa naj se spočije v tuji zemlji po dolgem in napornem romanju skozi življenje, ki ji ni bilo z rožami posuto, a je bilo plodno in ( Bogu po volji. Zato sem v eni svojih pesnitev nekoč z vsem prepričanjem lahko zapisal: Mati! Eno vem: Tebi na stežaj odprta so nebesa!« Zdaj naj ji bo Bog obilen plačnik za vso ljubezen, ki jo je nam otrokom vselej izkazovala. Naj počiva v miru in v družbi članov naše družine, ki so pred njo odšli v večnost.
Ostali: Sinova Otmar in Ivan, hčerki Julka in Filipina, snahe Anica, Olga, Francka in Kristina, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo.
Torotuo, Om., 9. septembra 1986.
hišah.
Vse pije iz moje zelenke, moški si tudi prižigajo cigarete. Zelenka je prazna, predno pride enkrat naokrog. Francis jo zažene v bajer.
No, to pa že ne, ga pokre-gam, to jim je pitna voda, dasi je vsa zelena od alg. Pri priči ga napodim, da jo pobere.
Rascal se smeje. V bajerju ima celo krape, kar ni kar tako. Prija mu, da pohvalimo njegovo »kmetijo«. Če ne veš, kako si ubog, si vedno bogat!
Veseli so, smejejo se. Starka »mathi« prinese riž in ga postavi na sredo bambusove preproge. Vse jč; zajemajo kar z rokami seveda.
Kako primitivno in enostavno je lahko življenje! Naši pradedje so živeli tako.
Šele ob desetih smo stopili v gosji red in odrinili proti džungli. Čez reko, mimo muslimanske vasice, k velikemu bajerju na robu džungle smo pešačili.
Pod košatim drevjem smo posedli. Naprej od tod je džungla. »Hup-hu« nas je po-
zdravil kuščar z drevesa, na drugi strani vode je lajal srnjak.
Quinton, Steve in Orlando so udarili na svoje. Malarwi, hindujski vodič, je šel z njimi. Ostala sva sama z Rascalom. Rascal je poznal zakotne njivice, močvirja, livade in vodnjake sredi goščav.
Džungla, grmovje nizkega drevja, vse večje je izginilo. Takoj po osvoboditvi oz. neodvisnosti države se je bila raztezala vse proti vzhodu. V daljavi so se videli temni obrisi hribovja nad Banderbanom, prestolice prebivalcev z gora: Chakma, Marma in Monk.
»Shanti Bahini?« sem vprašal, ko sva zakoračila v grmovje.
»Nei, nei! Ne v tem delu, sicer pa kdo ve?« se je zasmejal Rascal in kazal bele zobe.
Šla sva čez hrib, tiho in previdno. Rascal je dobro poznal pot, ponoči je videl kar deset korakov predse. Počakal je, če je bila kaka zapreka na poti. Zadržal me je z roko, če je čul žival v grmovju ali če je zalajal
(dalje na str. 6)

KOLEDAR
PRIREDITEV
Kanadska Domovina
Matherdi
(Nadaljevanje s str. 5)
»itv.t
V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost.
SEPTEMBER
12.	— Ženski odsek pri Slovenskem domu za ostarele priredi kartno zabavo v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti.
13.	— Fantje na vasi priredijo koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Po koncertu ples. Igra Alpski sekstet.
14.	— Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
21. — Društvo SPD Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio.
21. — Slovenski dom na West parku priredi ples. Igra Jeff Pecon orkester.
28. — Oltarno drušvto pri Sv.
Vidu priredi kosilo v avditoriju.
28. — St. Clair lovsko društvo priredi pečenje školjk na Lovski farmi, 6599 Ravenna Rd. 28. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi Vinsko trgatev. Kosilo opoldne, sledi veselica.
OKTOBER
18. — Tabor, DSPB Cleveland
priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
18. — Glasbena Matica poda večerjo, koncert in ples v SND na St. Clair Ave. Igra Don Slogar orkester.
18.	— Klub slov. upokojencev v Nevburgu-Maple Hts. priredi večerjo s plesom v SND na E. 80 St.
19.	— DNU pri Sv. Vidu priredi kosilo v avditoriju, od 11. do 2. pop.
26. — Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 pop.
26. — Občni zbor Slovenske
pristave.
26. — Pevski zbor Zarja priredi koncert z banketom in plesom ob zborovi 70-letnici obstoja in sicer v SDD na Recher Ave. Igra Ray Polantz orkester.
26. — Podr. št. 50 SŽZ priredi kosilo ob svoji 55-letnici v Slov. domu na Holmes Ave. Pričetek ob 3. pop.
NOVEMBER
8. — Belokranjski klub
priredi martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra orkester Veseli Slovenci.
8. — Pevski zbor Jadran pri-
te
redi koncert z večerjo in plesom v SDD na Waterloo Rd. Za ples igra Tony Klepec orkester.
9. — Slovenski dom na West parku priredi ples. Igra Ray Champa orkester.
15.	— Štajerski klub priredi
martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci.
DECEMBER
5.	— Slovensko-ameriški kulturni svet priredi srečanje s škofom A. Edwardom Pevcem v semenišču Borromeo.
6.	— Slovenski Dom št 6 ADZ praznuje 75-letnico z večerjo in plesom v SDD na Recher Ave. Igra Joe Fedor-chak orkester.
- 1987 -JANUAR
31. — Tradicionalna »Pri-
stavska noč« v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
FEBRUAR
21. — St. Clair lovsko društvo
priredi Lovsko večerjo v Slov. nar. domu na St. Clairju.
APRIL
4. — Pevski zbor Zarja priredi pomladni koncert v SDD na Recher Ave.
Delokrog generalnega konzula SFRJ...
(Nadaljevanje s str. 7) precej časa, da sem dojel vrednostne kriterije kulture in kulturnih potreb naših ljudi tukaj. Ti kriteriji so zagotovo drugačni od vrednostnih kriterijev kulture v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji. Tukajšnja kultura je seveda amerikanizi-rana kultura naših ljudi. V veliki meri je to ljudska kultura, ki se je porodila iz tukajšnjih potreb in se tem potrebam tudi prilagodila. Rodila se je iz tukajšnjega kulturnega in izobrazbenega okolja.
Torej gre za resnično posebno vrsto kulture in človek se ji mora približati in jo sprejemati tako, kot je. Ne moremo je spreminjati in krojiti po naših željah in okusih. A to se večkrat primeri. Nekateri naši kulturniki, ki so bili tukaj s svojimi visokimi estetskimi kriteriji, so napisali nekaj neljubeznivih člankov, ki se jih naši izseljenci še danes dobro spomnijo in so jih vzeli za žaljivo podcenjevanje, saj so ti kulturniki vso tukajšnjo pristno kulturno izražanje ocenili kot diletantizem in populizem. Mislim, da ni tako in da so taka pisanja škodljiva in tudi boleča.
Kar zadeva kulturno dejavnost predstavnikov drugih narodov in narodnosti, naj omenim, da smo imeli lanj zelo uspel festival makedonske kulture v Lorainu, ki je kakih 30
srnjak.
Tu je bila luknja z vodo, tam zopet trnje. Dober je bil kot vodič, saj ga nisem slišal hoditi. Dihal je tiho in ni po-kašljeval.
Noč je bila temna, mesec je bil v zatonu, le na milijone zvezd je utripalo na žametastem nebu. Sčasoma sem razložil polje pred nama. Riževe mladike so bile za spoznanje svetlejše, vse naokrog se je vlekel pas črne džungle.
Hodila sva po robovih med riževim poljem. Bosa. Rascal
km od Clevelanda. Dogovarjamo se tudi s Hrvaško o tem, da bi tukaj pripravili razstavo dubrovniških kapitanov. Za to si tudi osebno zelo prizadevam, saj je bila konec koncev moja mati iz Dubrovnika in vsi moji predniki po njeni stra- * ni so bili v vseh pokolenjih zadnjih 500 let dubrovniški kapitani.
Ameriškemu občinstvu poskušate nedvomno predstaviti turistične lepote Jugoslavije. Vam to uspeva?
Kadrovsko niti številčno niti sicer nismo sestavljeni tako, da bi lahko igrali vlogo ne vem kako močnih povezovalcev, vendar smo v neposrednem stiku s tukajšnjimi turističnimi agencijami in jim poskušamo dati kakšen nasvet, kako popestriti turistično sodelovanje z Jugoslavijo. Poskušamo doseči, da Američani ne bi potovali v Jugoslavijo kar tako, ampak da bi bil v njihovem paketu resen vsebinski program spoznavanja naravnih in zgodovinskih lepot Bosne in Hercegovine, srbski samostanov, slovenskih kulturnih spomenikov, zdravilišč... Ljudje, ki so bili že štirikrat, petkrat pri nas, ne čutijo vedno vnovič potrebe, da gredo še petič na blejski grad ali da si še šestič ogledajo Postojnsko jamo.
To je že del gospodarske ponudbe. Kaj pa sicer vaše delo na gospodarskem področju?
Američan najprej vpraša nasprotno stran, koliko denarja namerava vreči na mizo. Mi pa imamo tega denarja zelo malo. Za sedaj v glavnem razmišljamo o tem, da bi tukaj pripravili prodajni sejem slovenskega oziroma jugoslovanskega gospodarstva. Z njim naj bi predstavili naše dosežke, z njim naj bi nadomestili marsikateri težko prisjuženi dolar, ki ga je treba sicer dati za promocijo posamičnih proizvodov. Z gospodarsko zbornico in nekaterimi drugimi dejavniki poskušamo sedaj uresničiti zamisel o tem prodajnem sejmu. O drugih zamislih, ki jih je seveda tudi še veliko, pa sedaj ne blgovoril, ker še ni mogoče predvideti njihove uresničitve.
je nosil moje mokasine v roki. Zdaj in zdaj sem spodrsnil v blato in se rotil, zakaj, da nisem vzel škornjev.
»Tiho, tiho,« je opozarjal Rascal. Prišla sva do košatega drevesa. Rascal je počenil in prisluhnil. Slišal je nekaj.
Kakih 70 metrov proč so vstale na polju črne sence.
Shukars! Merjasci!«
Plazila sva se po trebuhu bližje. Črne sence so postale bolj ostre.
Pok!« je počilo na moji levi. Kdo vendar strelja?
Bilo je le za streljaj proč. Gotovo sta Quinton in Orlando. Prašiči, trije, štirje so se pognali v tek. Saj je bilo predaleč. Pa kaj hočeš, prvi strel, kateri ni bil moj, jih je že splašil.
Za bregom se je posvetila svetilka. Quinton? Kregala sta se, ko sta prihajala bližje.
»Kako si vendar mogel zgrešiti? Saj je bil le 50 metrov od tebe.«
Quinton je bil ves iz sebe. »Dal sem mu kroglo, edino, katero sem imel od očeta za samoobrambo, pa mi hudič takole zgreši!«
Quintonov oče, tudi navdušen lovec, je preminul le leto poprej. Prišel je iz džungle z vročino, legel in v treh dneh umrl. Malarija z visoko vročino. Smrt preži v džungli v tej ali oni obliki.
»Saj ti je dal dve krogli,« sem posegel vmes; vsi smo že vedeli za njegovo samoobrambo proti tigrom.
»Drugo sem tudi takole izgubil. Prekleto!«
Rotil se je in škripal z zobmi. Ni čudno, če ga kličejo »Hitler« v pisarni.
»Potolaži se, naredili bomo druge iz svinca.«
Seveda, čisto gotov o tem nisem bil. Moja Larona puška je tako fina, raznese mi lahko cev. Quinton pa je imel cel kanon, nemška dvocevka Seelin-ger je težka, kot bi bila vsa iz železa. Tudi, če je krogla malo večja, ima zadosti debelo cev, da je ne raznese.
Orlando je imel nakremžen obraz. Celo v Kanado se bo razneslo, da je zgrešil tako velikega prašiča.
»Imel je kar 1000 funtov,« je godrnjal Quinton.
Potegnili smo se v bližnji hati in polegli v šupo na slamo.
Ovce in koze so se kmalu pojavile iz kota in mi prišle lizat roke. Ostali so hitro zasmrčali. Drobnica je polegla kar mednje. Čudil sem se, zakaj da jih zapirajo kar v Stalo.
Vstal sem in se podal na pohod. Takole nisem mogel spati. Ura je bila ena. Za riževim poljem se je vil črn rob, drevje
je krilo nizko gričevje. Dalje se je zasvetila jasa.
»Bah, bah,« sta zadrla jelena, ko sta me dobila v vonj. Bilo je predaleč za šrotarico. Šel sem ob robu in skoraj stopil na zavaljeno žival, katera je kopala po riževi njivi. Divje je zarenčala, da sem bliskovito odskočil. Verjetno je t0 »mol«, sem pomislil, nekaj jazbecu in prašiču podobnega-
Vrgel sem puško in sprožil. Žival je padla, se obrnila in e žala v džunglo. Trdoživa, da je kaj. Moral sem ji dati še en strel. Pobrali jo bomo zjutraj-Šel sem naprej in zopet spla 1 jelena. Iz džungle seje oglasi a nočna ptica.
»Predaleč ne smem,« senl pomislil.
Obrnil sem se in iskal hati, kjer so prenočevali. Že sem vi del slamnato streho. Posve i sem po polju. Oči so se zasve tile. Krava, majhna mogoče. Oči so se bleščale kot dva žaro meta. To že ne bo krava, ^ koza. A kaj drugega bo ta blizu hiše?
Maček? Pa tako velik!
Maček se obrne naravtios proti meni. Požene se v s o V svitu luči razločim P1 kolobarje na repu.
»Leopard!« me prišin »Napada!«	,
Bliskovito sem pomeril i pritisnil. Strel je razblinil P^. kazen v nič. Iskal sem, talTI , moral ležati. V cevi sem 1 LGSG. Zadet je gotovo. ^
Prihitela sta Orlando Quinton.
»Kaj?«
»Leopard.«
»Tukaj pri hati?« . .
Iskali smo in iskali še v sl t jutro. Leopard je izg11?1 ijjC kafra. Šop dlake in par i0 krvi je bilo vse, kar je 0 od njega. Leoparda ni 1
Šele pozno popoldne jc ^ ^ cal našel leoparda v SraP a potoku. Zadet je bil dve šibri sta tičali v plju 1 tj je manj kot 100 funtov, a ^ velik, da bi mi Pokaza,:’cj in zna. Bil je nevaren 0 ° ob. pospravil je bil že dos ^ nice. Zato so se zapira ^0$\\\ in iz strahu ponoči niso ven. Rascal ga je odr in sem končno dobil**1' , ,
Vse to sem seveda , šele pozneje. Takrat sem ^ vlekel nazaj med ^oze ]0v. Quinton pa je šel ven j jU. Moral sem zadremati P jn.
tru, da nisgip 2ul.fre tam.
ton je počifrprašiča, ^oO kjer je Orlando zgreši-funtov. Dosti lep-	ne.
Rascal in Monori staJLi_a« sla na palici zjutraj- }> n0t\ (jazbeca), ki sem ga ^ e[ ga ustrelil, pa ni bilo. Odnes je verjetno leopard.	al0
Tisto jutro smo dah *
(dalje na str. 7)
SPOMINI IN PRIČEVANJA
OB POGOVORU Z JANEZOM BRULOM
(Ta članek je izšel v reviji Duhovno življenje (avgust 1986, str. 424-428). Zdet se mi je koristen in zanimiv tudi za mnoge naše bralce in jim ga torej na tem mestu posredujem v celoti. Bodoči raziskovalci slovenske zgodovine najnovejše dobe bodo brez dvo-va brskali po letnikih Ameriške Domovine, lahko pa spregledali druge slovenske revije, in tako ne našli veliko izvirnih dokumentov, kot je ta, ki ga spodaj objavljam. Ur.
~~ Intervju je pripravil, vprašanja stavljal in svoje ko-mentarje dodal g. Stane Snoj.
^ejstvo, da komunisti ni-majo lepe besede o domobran-C1 *n vseh, ki so se jim odloč-n° postavili po robu, je razu-m Jivo. Tudi njihovega pisanja ° Osvobodilni fronti, »po
osvoboditvi«, itd. kot politič-o® Propagande ni jemati re-Čudno pa zveni »osvobo-JpV«’ ki naj bi jo prinesla desetletja komunistične 1 Mature v Sloveniji s to bese-
0	označuje demokrat in še ve-ren Povrhu.
V tisku iz domovine in iz za-y ej^Va Pogosto srečamo tak-e kristjane, ki se z nekim po-som sklicujejo na svojo par-Koatn,sko in ofarsko preteklost, a bi njihovo sodelovanje Komunistično stranko res zlo? .Osv°bodilo! Po tolikih zask' j'h je komunizem dor? nat* s*ovenskim naro-»kr* Pfav zaradi pomoči teh
1	'stjanov«, bi bilo na mestu ^ kesanje!
stičn	l50 ^1- lotih komuni-
ega ideološkega in politi-gib? m0n°pola Se gleda v OF tev nle za narodno osvobodi-zar’Je vreden pomilovanja, radi ! neP°uCenosti ali pa za-dj * eP°te. če so drugi naro-b0(jni 0C*ne Evrope danes svo-niso iL? to Prav zato- ker 'Jane n* P° komunistih zape-r>es	kot trti Slovenci! Da-
1ienisekila2Vijajo z višjim živ-
PokoJ ^Hdardom - brez
^ajalčev? beguncev’ brez
n'ku'oK b^0 slovenskemu ver-težko nastanku OF res tako PodobPrep°Znat' rtjono pravo genij h 'n cilie? do moral biti 'ipoocv V6 2a donečimi naro-
komuni0«-xdilnimi gesli odkril to vDr lCn° revolucij°? Na 0sebni^,anje	odgovoril z
P° nau1 sP°mini človek, ki je
so se v U Padel med liudi* tizani asneie imenovali par-
lil1 otrokBrU,a’ 65 let» oče Pe’ vnukov 'n trenutno ded šestih ^an na» P°Znan kot delaven l'ni, o e skuPnosti (v Argen-iev Slom*u	eden pionir-
Meirk0Ve8a doma v Rajnik . ln ojegov prvi pred-'ioiivljJe nast°P Partizanstva v odmaknjeni Beli
krajini kot dvajsetletni fant. Njemu sem zastavil vprašanje:
Vaš prvi stik s partizani? Kako ste zašli mednje?
Leta 1941 so me zaprli Italijani in po nedolžnem obsodili zaradi treh pušk, ki so bile izginile iz Prosvetnega doma v Črnomlju. Enega od ključev tega doma sem hranil jaz. Po nekaj tednih mučne negotovosti v črnomeljskih sodnijskih zaporih sem ušel Italijanom in se zatekel v Mitlarske hribe k »četnikom«. V resnici pa so bili partizani. Od avgusta do konca novembra 1941 sem živel med njimi.
Opišite nam jih! Kdo so bili to? Kaj so hoteli?
Vseh je bilo 21. Približno polovica je bilo komunistov, pol pa njihovih somišljenikov. Nekatere sem poznal še od prej. Bili so med njimi falirani študentje pa tudi nekaj kmečkih fantov, dva hlapca in nekaj meščanov. Bili so to »borci za narodovo svobodo«, besede »partizan« tedaj še nisem slišal, pač pa so že pozdravljali s stisnjeno pestjo in s »Smrt fašizmu, svoboda narodu«.
Glavno naše delo je bilo dobavljanje hrane iz okoliških vasi, kjer so jo tedaj vaščani Še sami prostovoljno zbirali. Velikokrat smo šli tudi na jago za divjačino. Med nas so hodili razlagat marksistično ideologi* jo razni govorniki. Veliko je bilo besed o enakosti vseh ljudi, o šesturnem delavniku pa o raju na zemlji, ki ga bo komunizem prinesel zatiranim in revnim, in o tem, da bo zgodovina z zlatimi črkami zapisala imena prvih borcev za svobodo naroda. Čakala nas bi zato tudi visoka in obetajoča mesta v bližnji, lepši politični ureditvi, za katere zmago je treba napeti vse sile. Že takrat so govorili o narodnih izdajalcih, katere je treba pobiti.
Že leta 1941 so vas hoteli »likvidirati«. Zakaj?
Kdor me pozna, ve, da navadno mislim s svojo glavo in da povem svoje mnenje tudi takrat, kadar bi mnogi molčali — zaradi ljubega miru ali pa zaradi strahu pred posledicami. Ves čas bivanja med partizani sem bil edini, ki sem jim ugovarjal. Ko sem nekoč slišal
“SLOVENIA
Radio program”
heard coast to coast
to 7 on Saturday evening E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems.
PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd.
Cleveland, Ohio 44119
govoriti o likvidaciji nekega »izdajalca«, katerega sem osebno dobro poznal, sem ga pred vsemi odločno branil, da ni izdajalec.
Težave sem imel tudi, ko sem ugovarjal nekemu »filozofu«, kot so ga partizani imenovali, ki nam je prišel razlagat o nastanku sveta in prepričevat, da ni Boga. Mož se je za svoje dokazovanje poslužil tudi tiste teorije, ki pravi, da tisto, česar ne vidimo, ne obstaja. Torej, ni Boga! Kdo ga je pa videl? Ker se mi je zdela ta razlaga preveč otročja, sem zastavil »filozofu« nekaj vprašanj, s katerimi ga pa nisem spravil samo v zadrego, ampak tudi ob živce.
Ko mi ni mogel dati odgovora in ko se je zavedel, da sem ga osmešil, je podivjal, skočil k meni in mi bodalo nastavil na vrat. V trenutku sem mu ga iztrgal iz rok in ga vrgel na tla. Jasno, moje že do tedaj napeto razmerje do uradne linije v odredu je po tej epizodi terjalo od vodstva energičen ukrep. Sklenilo je, da me potihem, brez hrupa pošlje na »drug svet«. In res, trikrat so to poskusili. Določili so likvidatorja, kraj, poiskali okoliščine, a vedno sem se jim kako izmuznil. Zmeraj me je kdo pravočasno obvestil.
To se je zgodilo jeseni I. 1941. Torej so se komunisti že od začetka pokazali takšni, kakršni so: brezbožni in diktatorski?
Res, prav takšni. Šli so, brez ozira na levo in desno, za svojim ciljem: dosego oblasti. Medtem ko so govorili in pisali o narodnoosvobodilni borbi proti okupatorju, so pobijali Slovence, ki so jim bili »na poti«, neoborožene civiliste, duhovnike, celo ženske in otroke.
Dvajsetletnemu Janezu finalu se je po štirih mesecih življenja v hribih med partizani posrečilo uiti. Kot dvakratni ubežnik se je skrival okrog Črnomlja, dokler ni dobil zveze z Legijo smrti, kot so imenovali tam vaške straže. Kot član se-miške posadke legionarjev je ob italijanskem razpadu ponovno padel med partizane, jim spet ušel in se rešil v Ljubljano k domobrancem. Od tu je šel kmalu v Velike Lašče v laški udarni bataljon, kjer je ostal do umika na Koroško. Z ostalimi domobranci je bil maja 1945 vrnjen skozi Pliberk v Titovino in si tretji dan po angleški predaji partizanom blizu Velenja z begom ponovno rešil življenje. Po devetmesečnem skrivanju v domačem kraju se je odločil za tvegano pot v Italijo, v servigliansko taborišče, v svobodo.
Ob Brulovem pripovedova-
Matherdi
(Nadaljevanje s str. 6)
nekaj. Mesa pri Rascalu niso videli, razen če so bili lovci naokrog. Ženske in goli otroci so skakali od veselja.
V tem je pridrl šofer, ves razjarjen je bil. Izginilo je pivo in moje škornje, iz Kanade. Razdražilo nas je. Nekdo je bil vdrl v avto.
Prekleta banda! Kje je policija? Red mora biti. Okoli nas se je nabrala gneča ljudi.
»Chairman, chairman!« je kričal Quinton.
Pred malo, slikovito mošejo je stal mož s častitljivo brado. Da, da. Krasti se ne sme. Sklical bo »meeting«.
Posedli smo v dukhan in čakali, da so se častitljivi možaki zbrali. Naročil sem jim čaja, jajca in prepečenega testa. Morda dobim škornje nazaj.
Kmalu je bila občinska srenja zbrana.
Ta dukhan pri mošeji je verjetno služil tudi za občinsko hišo. Tudi radovedneži so se nabrali pred mošejo.
»Balo adsem.«
Quinton je bil tožnik, povedal je, kaj je bilo ukradeno.
»Koga sumite?«
»Enega vaših iz vasi, gotovo. Trije mulci so tekli za nami in hoteli pivo.«
»To so bili gotovo hindujci, muslimanci ne pijejo,« je pribil častitljivi mož.
Kmalu so štirje mladci v zelenih srajcah, a sicer v lungi, privlekli dolgega fantina.
»Da, ta je bil že eden, ki je tekel za nami,« je zinil Quinton.
»Da li si kriv?«
Predsednik je zapičil oči v fantina, ki je smelo zrl predse. Priznal je, da je tekel za nami, a vlomil v avto on ni.
Fantje v zelenih srajcah so ga zagrabili in vrgli na mizo. Potegnili so mu lungi visoko gor, da je kazal golo plat. Smrkavi mulci in dekline, ki so se trle naokrog, so se zarežale. Sedaj ga pa bodo. Privlekli so palice, cele bambusove kole. V hipu so udarci začeli padati po zadnjici nesrečnega fantina. Vse se je drenjalo, da bodo videli, kako to gre. Fantin gotovo ni bil priljubljen.
Spomnil sem se na kavbojske filme in »Hanging Tonight«. Babe in dedci so zares uživali.
Z mešanimi občutki smo gledali kruto početje.
Fant je dolgo kljuboval, navsezadnje pa je zagnal glasen krik.
»Kriv!« možje so kimali z glavami. Množica je odgovorila z odobravanjem. Umaknil sem se s klopi, da ne bi več gle-
nju se spominjam, kako sem kot devetletni šolar doživljal nemški napad na Jugoslavijo. Nemško-italijanska meja je šla skozi našo vas. Dobro se spominjam dne, ko so Nemci zažgali vas Rašico. Sam sem se napotil na polje v sosednje Savlje, da sem od tam bolje videl dim, ki se je pošastno dvi-(Dalje na str. 8)
dal to »traparijo pravice«.
»Upam, da ne bomo to burko tirali predaleč,« me je ogovoril možak iz gneče.
»Kdo?« Profesor iz čitta-gongske univerze. Hindujec.
»Ti osli mu lahko odsekajo roko!«
»Kaj storiti?« sem vprašal. Zgrozil sem se ob misli, kaj se fantu lahko zgodi.
»Ti si tožitelj,« so tiščali vame.
Nekaj je bilo treba pač storiti, da se ne zalete preveč. Dvignil sem roko.
»Stop, stop! To ni noben civiliziran način! Saj nismo v kameni dobi!
Fant se je vrgel predme na kolena.
»Mi imamo svojo pravico,« je kričal predsednik, ves svest v svoji pravičnosti. »Ni lahko izvrševati pravico v vasi poleg džungle.«
Vlekli so ga nazaj na mizo. Fant je govoril. On je vzel pivo, a škornje in orodje sta pa pobrala dva muslimana.
»Kdo? Govori!«
»Ne morem, požgeta mi hišo, edino kar imam.«
Tolkli so dalje. Lungu mu je padel na tla. Palice so tolkle po kolenih, kamor je priletelo. Zvalil se je pod mizo.
»Zadosti!« Sedaj sem razjarjen udaril po mizi. »Kar imejte škornje, samo pustite ga!«
No, zaenkrat je bilo zadosti.
. Policaji so bili namreč že utrujeni. Ko sem se obrnil, so mu hitro vžgali še znamenje na glavo, da je zasmrdelo po za-smojeni koži. Fant je obupno kričal. Porezali so mu tudi lase za sramoto.
Anglos so se zgražali. Kaj takega tudi sami že dolgo niso videli.
Občinskemu svetu sem naročil še čaja in piškotov, da so se potolažili v svoji ihti pravice. Policaji so seveda zahtevali »bakšiš«, saj so hitro in dobro izvršili nalogo. Mar niso dobili tatu in tako kmalu?! Občinski očetje so si tudi zadovoljno gladili brade. Naročil sem zajtrk tudi fantinu, ki je ječal pod mizo.
V dukhanu sem plačal 300 Taka. Ostalo je še nekaj piškotov, za katere so se stepli otroci. Pritekel je še kužek in poprosil; vrgel sem mu zadnja dva piškota v blato.
Iz gneče se je tedaj iztrgala ženska, kakor blazna pošast je udarila psička s palico, da ga je skoraj presekala na dvoje. Vrgla se je v blato na piškote, z obema rokama si jih je mašila v usta. Še mlada, a vsa v capah, je gledala z belino svojih oči, kakor da bi bila blazna. Vsi smo ostrmeli, celo Anglos so bili presunjeni.
»Blazna!« se je pridružil profesor.
»Blazna vsekakor, kaj pa ostali?«
Tisto noč sem sanjal o pravici, ki je imela dolgo sivo brado, na glavi pa roge, kakor hudič.
Ob pogovoru z Janezom Brulom
(Nadaljevanje s str. 7)
ZORA PIŠČANC
PASTIRICA URŠKA
>X‘ ‘jsi' St* ‘jt4 ‘jat* “jt* *£t‘ *iSt‘ *4* *&* 'it' ‘Ž* *4* 'i*
Nadaljevanje
gal proti nebu. Kako sem trpel, ko sem mislil na uboge ljudi! Takšnega sovraštva nikdar prej ne poslej nisem začutil v srcu, kakršnega je ta dogodek zbudil v meni do Nemcev. Zlasti še, ko smo drugi dan gledali žalostni sprevod avtobusov, natrpanih žensk in otrok skozi našo vas, ki je bil namenjen v Srbijo.
Ko so se pa pojavili partizani in začeli pobijati ljudi v naši občini, nisem čutil'do njih sovraštva, ampak grozo, strah. Verjetno zato, ker je bila nevarnost bližja, v vasi, ne pa onstran meje na »nemški« strani. Zaradi partizanskih nočnih napadov na hiše smo začeli pri nas doma zvečer zakrivati vsa okna od znotraj z debelimi deskami, hišna vrata pa s hrastovim lesom. Čeprav smo živeli samo sto metrov stran od italijanske karabiner-ske postojanke! S tem barika-diranjem smo prenehali šele po nastopu vaških stražarjev v »smrekcah«, precej daleč od nas. Nikoli ne bom pozabil tistih hudih dni, ko smo se bolj bali domačih partizanov kot laških okupatorjev.
Ob teh spominih ne morem mimo dveh besed, kateri je zapisal znani tržaški pisatelj, ko je ocenjeval zadržanje slovenske duhovščine, škofa Gregorija Rožmana in papeža Pija XI. do komunizma: protikomunistična histerija! Upravičeno se človek vpraša: Kje ta gospod živi? Koliko bi jih pa morali komunisti še pobiti, da Rožmanova svarila ne bi bila več »histerija«? Ali ni to žalitev spomina desettisočev nedolžnih žrtev komunistične revolucije, ki še danes leže v neznanih grobovih križem Slovenije? Ali ni to opravičevanje zločina? Da ne govorimo o nasilnem ustoličenju brezboštva, ki je v Slomškovi domovini proglasil vero za zaostalost ter jo izrinil iz šol in javnega življenja! Kakšno ogorčenje bi v svetu izzval tisti, ki bi si držnil govoriti o protinacistični histeriji, omalovažujoč vse žrtve Dachaua, Auschwitza io drugih taborišč! Res, nedopustna slepota!
Če so bili v življenjski nevarnosti tisti nasprotniki komunizma, ki so živeli v zastraženi Ljubljani in njeni okolici, so bili iz oddaljenejših krajev, zlasti tistih, blizu gozdov in hribov, prepuščeni na milost in nemilost partizanov, če se niso umaknili na varno. Talčji vrh pri Črnomlju, rojstna vas Janez Brule, je bil tak oddaljen kraj. Zato sem ga vprašal:
Kako je vaša družina preživela leta tuje okupacije in revolucije?
V naši družini nas je odraslo sedem otrok: štiri sestre in trije bratje. Brata Jožeta so Italijani odpeljali v internacijo, kjer je ostal do italijanske kapitulacije. Ko se je vračal domov, so ga zajeli Nemci in ga odpeljali v Dachau. Brat Tone je bil kot domobranec v nekem boju težko ranjen, ujet, nato pa ubit. Najmlajšo devetnajstlet-
no sestro Pepco so leta 1943 odvedli v gozd partizani in jo po hudem mučenju umorili.
Tudi za vas je bilo vse pripravljeno v Teharjah...
V nevarnosti za življenje sem bil najprej pred Italijani, potem dvakrat, ko sem padel med partizane, nato spet kot domobranec udarnega bataljona skozi leto in pol na neprestanih hajkah... Sigurna in huda smrt me je čakala po angleški izročitvi v Teharjah, pa sem se rešil, ker sem še pravočasno skočil iz kolone v grmovje.
Bežal sem proti Dolenjski. Na poti skozi gozdove sem se dvakrat znašel pred oboroženimi partizani, pa tudi ušel smrti. Nevarna je bila tudi kasneje pot iz Titovine v Italijo. Tu so me Angleži hoteli še enkrat proti moji volji vrniti. Pa sem spet imel srečo.
Poznam veliko dogodkov iz vašega življenja legionarja in domobranca, ki jih, žal, tu ni mogoče vseh objaviti. Kako doživetje bi pa le zapisal. Kako je bilo z ognjem, zakurjenim z zadnjo vžigalico?
Zgodilo se je devet dni po mojem pobegu partizanom na poti proti Velenju. Ko sem na poti s Štajerskega na Dolenjsko že prišel čez Savo. Bolje rečeno: prišla čez Savo, ker sva bila dva. Lani v Berazate-guiju umrli Jože Hočevar in jaz. Že dopoldne je bilo pusto, oblačno vreme. Popoldne seje pa vlilo in močno nepretrgoma, deževalo, da sva bila premočena do kože in naju ni bila niti ene nitke suhe. Bila sva v gozdu, ko mi Jože pravi:
»Če bi imel vžigalice, bi zakuril ogenj, da se posušiva.«
Dež je začel polagoma ponehavati, ko mi spet reče:
»Jaz pa imam eno vžigalico, samo mokra je...«
Brez besed sem začel nabirati dračje in ga pripravljati, da ga zakurim. Prosil sem ga za tisto edino vžigalico, ki mi jo da, rekoč:
»Moral bi se zgoditi čudež, da boš lahko zakuril z mokro vžigalico mokra drva.«
Brez besed sem pokleknil, podrsal ob razmočeno škatlji-co in »čudež« seje zgodil. Vžigalica se je prižgala. Podtaknil sem jo pod mokro dračje, da je tudi to začelo goreti kot da je prepojeno s smolo in ne z vodo. In gorelo je brez dima.
Tudi Jože je brez besed zdrknil na kolena in oba sva se z gorečo molitvijo zahvalila Bogu in Materi božji za ta ogenj, ob katerem sva se lahko popolnoma pošila.
Ob zgodbah naših ljudi ali ob branju njihovih spominov iz časa komunistične revolucije se more vzbuditi v mladem, neizkušenem človeku vprašanje: Kaj neki so ti ljudje zakrivili, da jim je bilo treba tolikokrat bežati in se skrivati? In kdor ne pozna komunizma ali ga noče poznati, tistega bo težko prepričati, da so bili prav dobri, pošteni, zavedni
»Urška, ali ti je Mati božja povedala, da nas bo rešila tlake in desetine, če ji sezidamo hišo?«
»Ne, tega ni dejala. Rekla je samo, da bo na gori delila milosti vsem, ki jo bodo za to prosili.«
Žene so se nejevoljno ozrle v starega Dreja. Kakšen ajd je to, da ne veruje!
»Jaz tega ne bom doživel. Le zidajte, ljudje, in iztisnite iz svojih izmozganih teles še zadnje kaplje krvi.« Počasi je odkorakal proti prvi hiši in sedel na klop, medtem ko so žene še ostale na trgu.
»In kaj naj naredimo, Urška?« so spraševale.
»Vse, kar je potrebno za zidavo, bo treba spraviti na goro. Opeko, les, pesek, vodo, apno.«
»Pomagale bomo tudi me. Z možmi se bomo pogovorile. Vrni se zvečer, ko bodo moški doma.«
Žene so odšle na polje, Urška pa je usmerila korak proti hiši, kjer je na klopi sedel stari Dreja z globoko sklonjeno glavo.
»Boter Dreja, kako vam gre?« se mu je približala in sedla k njemu na klop.
»Eh, Urška,« je bil njegov glas manj trd in odmaknil se je, da ji je pripravil prostor. »Le sedi, kam nameravaš?«
»Dalje, do ljudi, vsem moram povedati, kar mi je Mati božja naročila.« Njen glas je bil tako mil in obenem gotov svojega poslanstva, da jo je starec začudeno pogledal.
»Torej se ti je Mati božja res prikazala?«
»Če bi se mi ne, bi sedaj ne bila tu. Pasla bi ovce kakor vsak dan in bila brez skrbi kot
rojaki v tistih časih najbolj preganjani. Pri komunistih si čez noč postal izdajalec, sumljiv, nevaren in zato zaslužil smrt. Dovolj je, da misliš s svojo glavo in da si upaš svoje mnenje naglas povedati. Tak človek jim je v napoto pri dosegi oblasti ali pa jo ogroža, če jo imajo že v rokah. Tu je vzrok, da ima slovenski narod pod komunistično oblastjo toliko »izdajalcev«, toliko pomorjenih in toliko beguncev po svetu.
Kako dolgo bo še trajala ta burka?
Stane Snoj
Anton M. Lavrisha
ATTORNEY-AT-LAW
(Odvetnik)
Complete Legal Services Income Tax-Notary Public
18975 Villaview Road at Neff 692-1172
ptiček na veji.«
»Te zelo skrbi naročilo?« »Da, zelo.«
»In se nisi prevzela? Ne čutiš, da si več kot mi, da si izbrana od nebes za velike stvari?«
»Ne, boter Dreja, vsega tega ne čutim. Samo dolžnost, ki me kliče, da čimprej izvršim Marijino naročilo. To je resna zadeva in v njej ni prostora za prevzetnost.«
»Pa boš zmogla, Urška? Časi so težki, kako naj si ljudje naložijo še novo tlako?«
»To bo božja tlaka in nebesa jo bodo tisočkrat povrnila.«
Starčeve oči so se zazrle v Urško. Iz njenih oči je sijala nedolžnost in odločnost. Ne bo se ustavila pred nobeno oviro, je doumel.
»Le pojdi, Urška, po poti, ki ti je bila zaukazana, tudi jaz ti bom pomagal, vsaj z besedo. Sedaj ti verjamem.«
»Hvala, boter Dreja, saj sem vedela, da mi boste verjeli.«
Vesela je Urška odhitela dalje. Sedaj je šele uvidela, kako dolga bo pot, ki jo še čaka. Napotila se je skozi Gorenjo vas proti Bitežu. Hodila je hitro, notranji ogenj jo je razvnemal, da ni čutila ne utrujenosti ne žeje ne lakote. Le Marijino naročilo ji je lebdelo pred očmi.
Na njivi pred Bitežom so kopali prvi krompir.
»Bog daj srečo!« je pozdravila Urška.
»Glej, glej, ali nisi ti Urška? Kaj se ti je res prikazala Mati božja?«
Dekleta in žene so popustile krompir in še moški so se vzravnali in radovedni zrli v Urško.
»Resnično se mi je prikazala in tudi vam velja naročilo. Pomagajte, da bo na Skalnici čimprej stala cerkev kakor želi Mati božja.«
»Dekle, ali misliš, da je to lahko? Kdo pa bo znosil na goro vse potrebno? Poti ni. Naša ramena pa so zgarana do mozga,« je rekel Bitežnjak in se spet sklonil k delu. Nihče ga ni posnemal, zato je še sam odložil motiko in zastrmel v Urško.
»Če je Mati božja to naročila, je to znamenje, da ni nemogoče.«
»Seveda, Urška ima prav. Delali bomo, vsi bomo pomagali,« so bile žene enoglasne.
»Saj sploh ne veste, kaj govorite,« je Bitežnjak vztrajal v svojem.
»Pomenite se med seboj in določite, kaj boste žrtvovali za Marijino svetišče. Jaz moram dalje,« je pozdravila Urška in odhitela proti Vasi.
(Dalje prihodnji rorek)
Ameriška Domovina je Vaš list!
MALI OGLASI
LASTNIK PRODAJA
Na Mayfield Hts. Bungalov z dvema spalnicama. Kličita
442-1618
DOUBLE COMING SOON Call now. Be the first to see-Evelyn: 261 -2561 ■
George Knaus Real Estate
For Rent
5 room apt., up- Near
Vitus church. Garage-
Call
946-8714 after 6 p.m
(66-69*
Part-time legal secreta shorthand & typinfl'
Mr. Turk
SLOVENIAN HOME BLDG-391-4000	(x)
FENCES — OGRAJE ^
Postavljam nove ograje^ popravljam stare. Pr po zmerni ceni potrebni terial za ograje in ga °0 Ijam brezplačno. *marnp0|<|i-metra za merjenje vrta' čite vsaki čas na 391-05-»^)
For Rent
Lake Shore Blvd., off E-St. Newly remodeled. OU ' dead-end street. 2	&
dn. Adults. No pets. utilities. Call 531-9590
ju iŠče 3b?žini
,nic0V,J n*
HILD ^need^ Mer woman t0
... q
>iaer vvgm"- ^ iv
sit nights, 8 p't,tjme ull-time or P oWn
I	MUSt oBO P6' tation.
II	481-9154*	{66.69<
--------" &
ion investors » This
! St. Mary's ar®a. re-om, beautiful'^
>ZSe9^\0t>
eller offers	21,
ty. Call Centom r* - - ask f°r
951-810E	69i
amo m	f ju
in kopaln|ce |zars*’
iidarska i" m'Z TONY
a 423-4444 ali w)