pobožnib crkveaib in niolitvenih pesnii ie v St. Vrazovi zbirki |)rccejšll0 Stevii0> to da jUl ve^ (iei J8e ne more med Naše narudne pesmi. Spisal F. Kočevar. umetui poeziji ni tnlikc-f cl.kveniu uesuij_ ijčite[jj f,j  božja kvea< narodac pestni šteti, aaipak spada uied uiuetae; raviio kakor .so tudi v Knritkoveia izdaaju skoro vse pcsrui te baže le uaietae, ia ne aarodne pesnu. Narodaib crkveaib pesmi je celo iikUo, iu če je ktera uarodaa, ni tolikaaj crkveaa, kakor sploli pobožaa ali aiolitvena. Du daaas aiisliia se aikjer aa Sloveaskcin pruve aarodae pesaii pri crkveaili obredih več ae pojejo, kakor ao se morebiti aekdaj ; - ainetae so jih celo spodriaole. Le aa božjili potiii bi se še dala aiorebiti, ktera vjeti V aobeai stroki se pa pri aas riloveacib \ aasilja delalo, kakor v stioki crkveaib pesitii. Učitelji ia niežaarji ia voditelji procesij aa pota so bili jih oficielai kovači. Pa kako ae! Crveae pcsini so velika potreba za naš aarod, vsak daa tako rekoč se rabijo, in ker aobedea uašili poeiov do zdaj še ai to stroko obdeloval, so tisti, ki so to potrebo, to potaanjkaaje v narodu uaj bo]j živo ^- iio6eš, nočeš, se ua polje po dali ia ti so bili ,)0sel)no učitelji nkšib ljudskih šol. Tisti  učitelj, ki posebno v prejšnib časib ni zaal dobro orgljati, lepo peti ia aovecrkvuae ptismice slagati, tisti pri aašihkiaetib ai bil priliubljea. Ib v aekterib krajih je aaš narod bil v teai pogledu že tako razvajen, da so se Ijudje ob velikib prazaikib kar aa kor ogledavali, češ, ali bodeiao daaas kako novo Peser" čuli! Ia če je ai bilo, je bilo obče aegodovaaje, ol)če »nrmrauje proti učitelju. V jeseai pa, kadar je učitelj z žakljetn pnšel, ai dobil tolike mence, kakor je bi bil dobil inace- Kdo l)1 tedaj aašiai učiteljem zaiaenl, če so sein ter 1!6 ^aksao napačao skovah o cartaai Manji ah o sv. Fran- čišku. Kar se vi btelo z lepa striajati, se je s silo zvevalo. Ia tako sino zelo obogateli aa crkveaili pcsiaih, ki so Ba pol aarodaega, aa pol pa umetaega rečeao: pravi poetičai spaki. zaačaja, ali z eao besedo Kdo bi vse te pesiai zbrojil! Naj boljc je, če ret:enio, da jib iaianio na ceate. Vsaka fara iaia svoje. luieaa pesaikova so se pozabila, ia to je že uiarsikterega zapeljalo, da jih je za. aarodae iinel, kar pa aiso. Kakor sern že gori rekcl, in še eakrat poaoviui: da pravib naroduin crkveaib pesaii prav malo iiaauio. Njib aaj ljubši predtuct je Marija. Kadar Kristjaai boj s Turki bi- JeJ°» ]»'» MariJa v oblakib aa poaioč stoji. ,,Seiu pa gre mi bela megia v iiiej Ii gce mi devica Mnrija!" tako pravi narodna pcseai pride Marija verae iu pobožae tolažit. Kiaahi za ajoj pa priUe poguba iieveraun : aiegla — v inegli gre ftroiuska strela". Sem pa gre 'aa siva  Tudi za vstanovljenje aaše aarodae raitologije se laarsi- ktero zrno aajde v aašili aarodaih pe^aiib. V tcni obziru se tukaj pozivain aa tiste aarodne pesrai, ki setu jib iz St. Vrazovo zbirke v Glasaiku ia poteia v Novicab priobčil. Tukaj omeaiai saiuo eao po gospodu M. Majarju zapisaao aarodao peseni z naslovoai: aiolitev sopcr sovražaika, v kterej se tc le vrstice aahajajo: Boug in sveta Taša je (sovražnike) potaši, Boug in sveta Kropa je pokropi, Boug in sveta Klepa je zakleni Vse hude uste in jeziče itd. Kakošae .se te avetice Tasa, Kropa ia Klepa, to še ni aobedea preiskaval. Meaiogiede pri tej priliki oaieaiai, da v Okiča blizo Jaske časte aekega svetaika Kluka, ter prvo aedeljo po malej aiaši iaieaujejo Klučko aedeljo, iu soaieaj, ki se tačas taai obdržava: Klučki aoiaeBJ. Pobližjega o tem avetaika do zdaj aiseai iaogel zvedeti. Nagajive aaae aarodue pesmi niso brez zbadljivoati iu pikavaosti, ia aeke ao za labkoiaiselao čud aašega aaroda zelo zaačajae. Tn'iaj-le eao za kratek čas ia dobro voljo: Digo digo dačka, Kožico prodati, Moja žena j' mačka, Za petdeset dukati Da bi štela vmreti, Peneze zapiti Da bi jo odreti, Pa drugoč se ženiti. Če bi se od tega spisa o aašib aarodaih pesraib zahtevalo, da je vsestraaski popolea, bi aioral posebea oddelek odaieriti aašim ljubljeakam, aasim erotičaira pesmiai, ki jib Med besedovaajeai se iz kolodvora obadva zgata. Svojposle poteni opravim ter se vraem doiau. Zapazim, da siaaašetar ia žid jako pri gostilaici z besedami tepeta. Pristo pim bliže, ter vidira, da je žid maašetarja le za aos vodia se ma aa kolodvora lepo zlagal. Maaaetar odstopivje kazal žida pest ia rekel: ,,Dises jad, tes sein luaip!" Politicni ogled. Delegacije cis- ia traaslajtaaska ste v Pešti svoje sejzdaj končale. Pri ti priliki je vojai miaister na vprašaajkaj misli vlada storiti, da se vojakom državljaaske pravice obvanijejo, rekel da Ba vprašaaje zdaj še ae more dati odgovorker ta zadeva ne pripada samo jedai ali dragi državapolovici in da se bode o ti reči še prej z aiiBisterstvomobeb državaih polovic sporazumel. Na to poprime državapečatnik Beust (kteri je te dni, da aiimo grede rečeaio, zsvoje zaslage v grofa bil povišan) besedo ia je rekel, da jz delovaajem obeh delegacij zadovoljea, kajti zadostile ste ale željam vladinim, anipak tudi saiislu obeb državBih zboroker ste brambovsko postavo sprejele in tako za obraBib