Jezusova cvetka
Glejte jo, ljubko, nedolžno deklico v prvoobhajilni sreči. Tako io je gledal solnčni majnik 1910. leta, ko je pri-stopila prvikrat k mizi Gospodovi, letošnji majnik pa ji bo natrosil svojega cvetja na svežo gomilo.
Minka Voduškova je bila rojena 13. junija 1899 v Ljubljani. Obiskovala je vscskozi notranjo uršu-linsko šolo v Ljubljani in posečala letos drugi meščanski razred.
Minka je bila izredno pridna, vzorna deklica1. Z vso iskrenostjo svoje detinske duše je bila ljubeče vdana svo-jim blagim staršem. Ata in mamo osrečevati, njima na-pravljati veselje, to ji je bila vedno najsvetejša naloga. Zato so jo pa tudi starši zelo Ijubili, da, ne rečem preveč,
f Minka Vodušek (28. aprila 1910).
45
tiho spoštovali. In to spoštovanje je Minka zaslužila. Nežna, rahločutna, je razbrala svojim roditeljera vsako željo z obraza, hoteč jih v vsem kar najpopolneje zado-voljiti. Z otroško preprostostjo jim je zaupavala vse, kar jo je težilo in radostilo, skrivnosti ni poznalo njeno od-krito srce.
Posebno se je odlikovala Minka po svoji pobožnosti. Goreče se je pripravljala na prvo sveto obhajilo, in ko je prišel Jezus prvikrat v njeno srce, je bila vsa izpre-menjena, nekako poveličana; nekaj angelskolepega je plavalo na njenem obrazu. Teden dni po prvem svetem obhajilu je pritekla k svoji materi tcr ji rekla: »Mamica, moj  srček je še brez vsake lise«   (brez madeža).
Odkar je okusila nebeško hrano, je pristopala prav pogosto k mizi Gospodovi, to posebno vsak praznik Matere božje, ki ji je bila tudi iskreno vdana.
V šoli je bila Minka veselje in ponos svojih učiteljic. Nadarjena, pa tudi jako marljiva, vestna in skrajno na-tančna, je vršila svoje dolžnosti kar najbolj zadovoljivo. V občevanju prijazna, ljubezniva in preprosta, je bila ljubljenka vseh svojih součenk. Nad vse ljubka pa je bila Minka v svoji nedolžnosti. Veselje jo je bilo gledati in poslušati, kadar je bila v šoli vprašana. Njen plemenito mirni nastop, njena prikupljiva skromnost, njeno pametro odgovarjanje, vse, vse je pričalo učiteljici in učenkam, da je Minka res vzorna učenka. Posebno rada je deklamirala pesmi, saj ji je pa tudi vsaka deklamacija izvrstno uspela.
Taka je bila Minka, ko je prišel 30. januarja Jezus ponjo. Prišel je nenadno, a našel jo je pripravljeno za odhod. Prejela j.e z ganljivo pobožnostjo sveto Popotnico. Nič ni tožila o svojih bolečinah, saj jc imela samo eno skrb, da ne bi povzročila svojim staršem prevelike bolesti. Ko so se bližali zadnji trenutki, je uprla oko v steno bol-niške sobe, obraz ji je lepote zažarel in je zaklicala ne-popisno vesela: »Mamica, kako jaz lepo vidim, kako je lep!« Krnalu nato je mirno zaspala, Jezus je odnesel lilijo v raj. Blagor ti, naša ljubljenka! Raduj se v Bogu! j Pa prosi za nasf                                             M. Elizabeta