JESENSKI NAKUPI Gorenjska^* Banka Banka d poAubom S POMOČJO GORENJSKE BANKE Gregorčičeva 10 4000 Kranj, Slovenija tel.: 064 360 060 fax: 064 223 229 P05LOVMA IM PROMOCIJSKA DARIL£ KOLEDARJI, ROKOV/MIKI, OBE5KI, SVIHCMIKI in še 5000 drugih daril KO JF% JfVOJ DErV/^R DOBITE VEC! od ideje do izvedbe VODOVOD,CENTRALNA, KERAMIKA @©mHM[JJ©IEEGLAS Leto L - ISSN 0352 - 6666 - št. 73 - CENA 130 SIT (10 HRK) Kranj, torek, 16. septembra 1997 Preddvorski župan in kmetijski minister odprla cesto Asfalt do dveh domačij Kokra, 14. septembra - V nedeljo sta Minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj ter preddvorski župan Miran Zadnikar svečano odprla obnovljen in asfaltiran skoraj kilometer in pol dolg odsek ceste do domačij Pestotnik in Roblek. Obnova ceste je veljala nekaj več kot osem milijonov tolarjev, denar pa so poleg Ministrstva za kmetijstvo, občine Preddvor in Krajevne skupnosti Kokra prispevali tudi njeni neposredni uporabniki. Neposredno pred odprtjem ceste pa je bila v kokrški cerkvi ob njeni dvestoletnici svečana maša, ki jo je vodil škof Jožef Kvas. • J.K. Letos že več kot 13 km cest Vopovlje, 15. septembra - V občini Cerklje so lani uredili in asfaltirali okrog 16 kilometrov cest, letos pa do zdaj tudi že več kot 13 kilometrov. Trenutno pa urejajo odsek od Češnjevka proti Trati. V soboto popoldne pa so svečanost ob odprtju skoraj pol-drug kilometer dolgega asfaltiranega odseka ceste od Vopovelj proti Zalogu pripravili krajani v Vopovljah. V programu so se nastopu Cerkvenega pevskega zbora Spodnji Brnik pod vodstvom Mateje Stare pridružili še najmlajšli člani folklorne skupine Pensiona Jagodic iz Vopovelj. Cesto je odprl župan občine Cerklje Franc Čebulj, blagoslovil pa cerkljanski župnik gospod Gradišek. Za ureditev tega cestnega odseka so vgradili 800 kubičnih metrov gramoza in položili 600 ton asfalta. Ureditev je veljala skoraj 6 milijonov tolarjev, denar pa je zagotovila v proračunu občina Cerklje. Vašča-ni so tokrat pripravili svečanost in pogostitev. • A. Žalar Šola v Podblici je stara 80 let Tudi, ko so bili le trije učenci, domačini šole niso dali V središču pozornosti obeležitve 80 otroci, v tem šolskem letu jih bo v letnice šole v Podblici so bili šolo hodilo enajst, in njihova učiteljica Milena Dolenc. Učiteljica je ob jubileju domačinom, vsem nekdanjim in sedanjim učencem, podarila brošuro o njihovi šoli. Učenci podružnične šole v Podblici: M unca, Veronika, Tina, Maja, Urša, Špela, Sandra, Anita (4. razred v Desnici), Blai, Matej, Grega, Klemen in učiteljica Milena Dolenc. Obletnica priključitve Primorske Pravi junaki so bili Primorci V Ljubljani in Novi Gorici so bile osrednje proslave v počastitev 50. obletnice priključitve Primorske matični domovini. Ljubljana, 16. septembra - Državni zbor se je kot pokrovitelj proslavljanja 50. obletnice priključitve Primorske matični domovini poklonil temu dogodku v petek. Predsednik državnega zbora Janez R A POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure UGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJA N DIZANE CENE IN BREZPLAČEN PREVOZ NAROČILA: skladišče Medvode tel.:061/611-340, 611-341 -----B.S. Radovljica tel.:064/715-242 Kaposi »\ od 18.200 DEM od 16.990 DEM od 20.040 DEM SVIOrtdteo od 31.096 DEM ^ . Avtohiža Kaposi d.o.o. ^* Jezerska c. 121, Kranj, tel.: 064/241-358 mJ Glasova preja 1997, osmič Vroča politična jesen v petek, 26. septembra, ob 19. uri v Hotelu Bellevue na šmarjetni Gori. Gost bo predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša, z njim pa se bo pogovarjal publicist Miha Naglic. Rezervacije po telefonu: 064/3 18 00 064/223411 HOTEL BELLEVUE GORENJSKI GLAS Sponzorji: Hotel Bellevue Šmarjetna Gora, Cvetličarna Rosa Stražišče, župan občine Cerklje, Kron Telekom Kranj, Restavracija Gostilna Maver Kranj Podobnik je v slovesnem govoru poudaril pomen primorskega uporništva in opozoril na pomanjkljivo in z nami neprimerljivo zaščito Slovencev v Italiji. V nedeljo, ko je bila v Novi Gorici osrednja proslava, je župan tamkajšnje občine Črtomir Špacapan povedal, da Primorci ne bodo nikoli klonili in da bo meja, ob kateri in s katero so se Primorci navadili živeti, le spomin na težke čase. Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je v nagovoru obžaloval, da je precej Slovencev ostalo zunaj domovine, njim pa morajo države, v katerih živijo, zagotoviti vse pravice. Primorska je bogastvo Slovenije, ki potrebuje več optimizma. Osrednji govornik je bil predsednik države Milan Kučan. To je veliki dan je dejal. Ni Slovenije brez Primorske. Primorska je bila vrnjena Sloveniji ne zaradi spoznanja krivice, ki je bila storjena prej, ampak zaradi boja Primorcev, ki imajo izostren čut za narodno ogroženost. Opozoril je na pomen 9. korpusa, največji junak pa je primorsko ljudstvo samo. Slovenci moramo spoštovati svoja dejanja. Predsednik je menil, da je sedaj priložnost za dobro sosedstvo ob meji. Sedaj je čas evropske sprave. Vsakemu grobu je treba dati ime in spoštovati vsako solzo. Dajmo prihodnosti več, kot smo dobili od preteklosti, je dejal Milan Kučan. • J.Košnjek _LEKTRONIK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEDE JJ TEl./fAx:064/881'910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA IVIDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM^ SLOVENCI PO SVETU Poslanci o položaju zamejskih Slovencev Sklad za gospodarsko sodelovanje Vlada mora pospešiti uresničevanje Resolucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah. Ljubljana, 16. septembra - Poslanci državnega zbora so izrekli na račun vladinega dela na tem področju precej kritike. Resolucija o položaju naših manjšin v zamejstvu zavezuje vlado k ureditvi sistemskega financiranja in k oblikovanju posebnega posvetovalnega telesa pri vladi. Te naloge vlada še ni uresničila. Glede skrbi in odnosa Slovenije do manjšin je treba najti politično soglasje, čimprej pa kaže ustanoviti sklad za gospodarsko sodelovanje. Način pomoči manjšinam in obseg finančne pomoči naj določi poseben zakon. Poslanci so menili, da je treba omogočiti normalno delovanje sredstev obveščanja med zamejci in publikacij, ki jih za Slovence po svetu izdajamo v Sloveniji. Vključiti se je treba tudi v mednarodni projekt televizije za manjšine. Zahteve Svetovnega slovenskega kongresa Svetovni slovenski kongres je sprejel nekatere svoje opredelitve do aktualnih vprašanj v Sloveniji, ki zadevajo tudi Slovence po svetu. Od organov slovenske države zahtevajo boljše organiziranje volitev za Slovence po svetu. Zagotovljeno mora biti pravočasno in vsestransko obveščanje ter postavljeni razumni časovni roki. Mnogi Slovenci po svetu negodujejo zaradi zapletenega in dolgotrajnega postopka pridobivanja državljanstva. Poseben problem imajo tisti, ki so se po vojni zaradi političnih razlogov in zaradi odpora zoper tedanji režim odpovedali jugoslovanskemu državljanstvu. Absurdno je, da morajo Slovenci po rodu prositi za državljanstvo po izrednem postopku. Tudi poprava krivic mora potekati hitreje. To je posebej treba zahtevati tudi od Italije, ki se je zelo hitro odzvala na zahteve svetovnega judovskega kongresa. Slovenska manjšina v Italiji je še vedno sistematično zatirana. Vlada naj ugotovi škodo in poda vladi v Rimu ustrezne zahteve. Svetovni slovenski kongres izraža podporo Beneškim Slovencem, ki morajo biti deležni enake zaščite kot drugi Slovenci v Italiji, je pa tudi na strani vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. K sodelovanju je treba povabiti tudi strokovnjake iz vrst Slovencev po svetu. • J.Košnjek IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA SGP Gradbinec Kranj obvešča, da bo na odseku Zgornje Bitnje - Stražišče (križišče z Ješetovo ulico) od danes dalje do 1. novembra 1997 občasna, delna, izmenična zapora lokalne ceste. Prosimo za razumevanje. (mmmmmmiGLAS M Že nekaj časa traja akcija pridobivanja novih naročnikov Gorenjskega glasa. V njej vsako naročnico oziroma naročnika, ki PRIDOBI novega naročnika, /akoj nagradimo z eno od nagrad po izbiri. Edino, kar ob izpolnjeni naročilnici potrebujemo, je obkrožena izbrana nagrada: ali trimesečna naročnina ali Glasov izlet po izbiri. Od junija dalje, vse do 10. oktobra, pa velja še dodatna stimulacija: vse, ki sodelujete v akciji pridobivanja novih naročnikov, bomo upoštevali v naročniškem nagradnem žrebanju na Glasovem srečanju 11. oktobra! Kot nagrado za novega naročnika uveljavljam /prosimo, obkrožite izbrano nagrado, ki Vam za sodelovanje v akciji pripada poleg posebnega darila/: Novega naročnika sem pridobil(-a):. Moj naslov:....................................... Kot mojo nagrado za novega naročnika uveljavljam: (prosimo, da obkrožite Vašo izbrano nagrado): - Glasov izlet po izbiri, za katerega ne plačam nobenih prispevkov k stroškom izleta in mi za izlet, ki ga bom izbral(-a), pošljite darilno pismo - naročnino za_trimesečje 1997 (za navedeno trimesečje je naročnina moja nagrada in je ne plačam) Izjava za novega naročnika: NAROČAM »MiM^©]MGLAS za najmanj eno leto Ime in priimek: Naslov: Podpis: če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšuje naročnino za vsaj 12 mesecev; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas ni naročen že več kot pol leta oz. doslej še ni bil naročnik. V primeru, da so na naročilnici navedeni neresnični podatki, se nagrade ne podeli niti ni možno sodelovanje v zaključnem nagradnem žrebanju. Naročilnico s podatki o novem naročniku in vaš izbor nagrade pošljite na Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj. Prisrčna hvala za sodelovanje in veliko sreče 11. oktobra! Slovenija vstopa v predvolilno obdobje Predsedniške volitve brez Podobnika Predsednik državnega zbora Janez Podobnik se je za nekandidiranje odločil le dan zatem, ko je za novembra razpisal predsedniške in svetniške volitve. Ljubljana, 16. septembra - Predsednik državnega zbora je skladno s svojimi pooblastili razpisal volitve predsednika države in 40-članskega državnega sveta. Volilna opravila začnejo teči 22. septembra, volitve pa bodo novembra: 23. novembra volitve predsednika republike, 26. in 27. novembra pa volitve državnih svetnikov. Če v prvem krogu predsednik ne bo izvoljen, je predviden drugi krog za 7. december. Tako predsedniku republike kot državnemu svetu preteče mandat 23. decembra. Volitve predsednika republike bodo običajne, neposredne, po večinskem sistemu. Zmagal bo kandidat, ki bo dobil večino oddanih glasov. Če tega v prvem krogu ne bo, gresta v drugi krog kandidata z največ glasov. Zmaga tisti, ki jih v drugem krogu dobi več. Državnih svetnikov pa tokrat ne bomo več volili neposredno, ampak posredno, tako kot veleva zakon. Leta 1992, ko smo volili prvi državni Svet, je bila narejena izjema in je bilo 22 državnih svetnikov, predstavnikov lokalnih skupnosti, izvoljenih neposredno. Letos bodo volitve posredne. V vseh okoljih, ki imajo pravico do državnega svetnika, bodo izbrali volilna telesa oziroma tako imenovane elektorje. Za predsednika države bo zanesljivo kandidiralo več državljanov. Možnosti za nastop na volitvah je več. Kandidatura za predsednika je lahko podprta s podpisi desetih poslancev državnega zbora. Če je kandidat predla- Predsednik in podpredsednik vlade dr. Janez Drnovšek in Marjan Podobnik. Dogovora o novih ministrih še nista dosegla, - Slika G. Šinik gan preko stranke, ga lahko predlaga stranka na volilnem zboru, vendar morajo kandidaturo podpreti trije poslanci ali 3000 volivcev z overovljenimi podpisi. Tretja možnost pa je kandidiranje samo s podpisi državljanov. Podpisov mora biti najmanj 5000. Volitve predsednika države, če bo izvoljen v prvem krogu, in državnih svetnikov bodo državo stale 450 milijonov tolarjev, če pa bo potreben Kdo bo minister V vladi so nekatera ministrska mesta Še nezasedena. Zunanji minister Zoran Thalerje v odstopanju, prav tako pa še ni ministrov za evropske zadeve in turizem ter drobno gospodarstvo. Glede zunanjega ministra se govori, da utegne biti za predlagana dr. Mirjam Škrk, strokovnjakinja za mednarodne odnose. Med možnimi kandidati se je najpogosteje omenjalo tudi ime državnega sekretarja in preizkušenega diplomata Iva Vajgla ter dosedanjega uspešnega veleposlanika v Nemčiji dr. Borisa Frleca. Glede ostalih dveh ministrov pa je dr. Janez Drnovšek predlagal, da bi on prevzel resor za evropske zadeve, Marjan Podobnik pa resor turizma in drobnega gospodarstva. V Slovenski ljudski stranki za ta predlog niso pokazali prevelikega navdušenja. drugi krog, bo vsota višja- Precejšnji pa bodo zanesljivo tudi stroški kandidiranja. Za volilno kampanjo predsedniških kandidatov se sme porabiti 40 tolarjev za volivca, v drugem krogu pa 20 tolarjev. Tokrat bo, skladno z dopolnjenim zakonom o volilni kampanji, nadzor nad trošenjem sredstev strožji. Doslej je bilo veliko ugank, kdo bo resen protikandidat sedanjemu predsedniku Mite' nu Kučanu. Skupnega kandi* data treh pomladnih strank & ni, v soboto pa se je kandida; turi odpovedal tudi cerkljanski župan in predsednik državne* ga zbora Janez Podobnik, dr. med. Razlog za tako odločitev so po njegovih besedah tudi žalitve, ki jih je na njegov račun in na račun stranke izrekel predsednik socialdemokratov Janez Janša. Stanovanjski program Državni zbor je nadaljeval pred počitnicami prekinjeno zasedanje. Med drugim je# v prvi obravnavi sprejel nacio* nalni program stanovanjske gradnje do leta 2000. Poslanci so menili, da gre program lahko v drugo obravnavo. Dj? leta 2000 naj bi zgradili 10.000 stanovanj. Minister za ok°^,e in prostor dr. Pavle Gantar \6 povedal, da naj bi 5000 stanovanj zgradili državljani v last; ni režiji, 2500 stanovanj naj O1 bilo neprofitnih, 2000 socia; nih, 500 pa naj bi jih zgradili za trg. Posebno problematična so stanovanja za socialno ogrožene, država pa mora P° mnenju poslancev čimpreJ organizirati stanovanjsko hra-nilništvo. • J.Košnjek Nekateri naši zakoni so se že "postarali" Hitreje do pravice Na ministrstvo za pravosodje prihaja vedno več pobud za ponovno uvedbo brezplačne pravne pomoči. Ljubljana, 16. septembra - Minister za pravosodje Tomaž Marušič je pretekli teden predstavil javnosti najodgovornejše delavce v ministrstvu in glavne naloge 'tega resorja. Državna sekretarja sta Bojan Šrot in Nives Marinšek, generalna sekretarka je Duška Mere, novi direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij je Dušan Valentinčič, podsekretarji pa so Jožef Šantavec, Miha VVohinz, Marta Jelačin, Zapornik dnevno 12,000 tolarjev V Sloveniji imamo 6 centralnih zaporov, 7 oddelkov in prevzgojni dom v Radečah. Skupno torej 14 lokacij, katerih glavni problem je prostorska neustreznost. Nujna bo centralizacija in ocena, koliko teh prostorov rabimo. V slovenskih zaporih je trenutno 756 oseb, vključno s priporniki in mladoletniki, prostora pa je za 1100 oseb. Število oseb v zaporih se je v primerjavi s septem • brom lani povečalo za 15 odstotkov. Lani je bilo treba za zapornika dnevno odšteti 12.000 tolarjev (računano na 688 zapornikov). V vsoto so všteti vsi stroški, vključno z naložbami in plačami zaposlenih. Irena Badovinac - Bjelič in Boštjan Penko. Predvsem mora pravosodna veja oblasti zagotoviti hitrejšo in manj ovinkasto pot do pravice, več rešenih zadev v razumnem roku, ki je običajno največ pet let, zboljšati pogoje dela na sodiščih in sčasoma ločiti predkazenski postopek od sojenja. Sodišča, kjer naj bi bilo sčasoma manj sodnikov in več strokovnih delavcev, naj bi le sodila, druge naloge pa naj bi opravljala tožilstva in mogoče sodna policija. Tudi za sodelovanje v mednarodnih pravnih zadevah moramo usposobiti svoje ljudi. V začetku prihodnjega leta bodo začela delovati upravna sodišča, vedno več pa je zahtev po uvedni brezplačne pravne pomoči, ki jo lahko uredimo s posebnim zakonom ali pa s sedanjim zakonom o pravdnem postopku. Na zakonodajnem področju so glavne naloge harmonizacija naše zakonodaje z evropsko, dopolnitev civilne zakonodaje, oblikovanje novega obligacijskega zakonika in zakona, ki bo urejeval lastninske in druge stvarne pravice tujcev na napre-mičninah, kar je zelo aktualno zaradi spremembe ustave. Dopolnjujeta se zakona o sodiščih in sodniški službi, dopolnjuje se kazenska zakonodaja, tudi kazenski zakonik, kjer bo dana večja pozornost gospodarskemu kriminalu in vsem vrstam korupcije. * J.Košnjek STRANKARSKE NOVICE Komu gozdove « Kranj, 16. septembra - Vračanje gozdov bo ena od osrednjih jesenskih političnih tem-Združena lista socialnih de* mokratov zahteva izredno sejo državnega zbora o problemih denacionalizacije. Ne gre le za vračanje gozdov Cerkvi, ampak sploh za odpravo pomanjklji; vosti v zakonu. Stranka tudi terja takojšnjo uresničitev zakona o žrtvah vojnega nasilja-O uresničevanju in morebitnem spreminjanju zakona o delacio-nalizaciji so se pogovarjali tudi predstavniki vladnih strank LDS, SLS in Desus. V razpravi je namreč predlog spremenjenega zakona o denacionalizaci' ji, ki ga je v proceduro vložil poslanec Igor Bavčar. Zakon naj bi obravnavali še na sep' temberski seji. Slovenski & Ščanskl demokrati pa terjajo od vlade odgovor, kako je z lastninjenjem Živilskih predelovalnih obratov, kot določa za-kon d zadružništvu. • J.K. Uredniški politiki; neodvisni nestrankarski politično-infonnativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor. Marko Valjavec / Odgovoru Leopoldina Bogataj / Novinarji m uredniki: Marjana Ahačič, Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože KoJnjek, Lea Mencinger, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka k^^jj / Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl • Žlebir, ' SJJSDSH GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS Zoisora "( Kranj, telefon:OMffiMli, teTefax:0M/222-9l7/ Mili ogha telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 2*4 ur dnevno raTvlci^skem ža^SfiS „_.VTT ure:vsakdanod7.dol5.ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 % popusta. Za tujino: letna p^iji). K.KANJ DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5% v ceni časopisa (mnenje RMI23/27-92) / CENA IZVODA: 130 SIT (10 HRK a prodajo na Hrva» Irir, Andrej Zalar, Štefan Zargi, Uroš Spehar (Stipendist, dežurni novinar) / Lektoriranje: Marjeti Fotografija: Gorazd Sinik, Tina Doki / Pripravi n tisk Media Art, Kranj / TUki DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / UrednBrvo, iiiročnme, ogl*?0/^ Zaplet s slikami uglednih Poljancev na Osnovni šoli Poljane Koga moti narodni heroj? Pred otvoritvijo popolne osemletke v Poljanah, ki bo v soboto, 20. septembra, so v KS odprli vprašanje izbora obeležit ve uglednih Poljancev. Se lahko zgodi, da bodo morali freske Iveta Šubica pokriti? Poljane, 15. septembra -Morda malo nenavadna odločitev, da bo otvoritev dograjene šole v Poljanah kar precej kasneje, kot se je v svežem laku in novi opremi. Pomembno slovestnost, ko se po več kot tridesetih letih v Poljane vrača popolna osnovna šola - v tem času so sicer imeli tej šoli začel pouk, je med le podružnično šolo, učenci od ljudmi vzbudila različna ugi- 5. do 8. razreda pa so se morah banja. Med drugim tudi to, da voziti na centralno osnovno je pozna slavnost posledica šolo v Gorenjo vas, naj bi torej nesporazumov o tem, kdo naj v miru pripravili bo obeležen v spominski avli . uglednih Poljancev, ter kaj se Osemletka zopet pO lahko zgodi, če bi to spremin- VPj ^ tridesetih leti jali. Se ponavljajo dogodki »pred enajstih let? Proslavo na| pripravijo učenci Najprej povejmo, da določen nesporazum ob tem spominskem prostoru uglednih Poljancev v avli Osnovne šole Poljane resnično obstaja, vendar so nam povsod - na občini Gorenja vas • Poljane, na Krajevni skupnosti Poljane in v vodstvu šole zagotovili, da to ni vzrok za to, da so otvoritev popolne osemletke odložili na 20. september, torej kar tri tedne po začetku pouka. več kot tridesetih letih Širšemu krogu bralcev naj pojasnimo, da seje tudi podružnična šola že selila. Po neuspe-lih poskusih konec sedemdesetih let, da bi adaptirali staro šolo, je bila sredi osemdesetih let izgrajena izredno lepa nova šola za prve štiri razrede, za katero so se že v stari občini Škofja Loka odločili, v novi občini Gorenja vas -Poljane pa to po dveh letih gradnje tudi uresničili, da jo dogradijo v takšnem obsegu, da bo lahko popolna osemletka. Pri tem moramo omeniti, da je podružnično šolo vodila dol- Kdo so ugledni Poljanci V grbu nove občine Gorenja vas - Poljane sta dva simbola: čopič in pero, prav gotovo po zaslugi vrste uglednih Poljancev, ki jih lahko vidimo v spominskem kotu Šole. Vsak Slovenec seveda pozna dela pisatelja dr. Ivana Tavčarja, vsak je le slišal za slikarje Šubice. Kdo torej visi v spominskem kotu uglednih Poljancev: slikarji Štefan Šubic 1820 . 1848, Janez Šubic 1850 - 1889, Jurij Šubic 1855 - 1890; Ivan Franke 1841 - 1827, slikar, pesnik, pisatelj, konzervator; Ivan Tavčar 1851 - 1923, slovenski pisatelj, ljubljanski Župan, liberalni politik; Aleš UšeniČnik 1868 - 1952, doktor filozofije in teologije, avtor številnih znanstvenih del s področja filozofije in sociologije tega časa in pomembnega filozofskega slovarja; Pavel Perko 1877 - 1970, duhovnik, pisatelj črtic in povesti o življenju kmečkih ljudi; Anton Kržišnik 1890 -1973, predvojni sodnik (bil je predsednik vrhovnega sodišča Dravske banovine v Celju), udeleženec NOV, član slovenske delegacije na 2. zasedanju AVNOJ, po vojni zvezni minister za socialno skrbstvo, Maks Miklavčič 1900 -1971, filozof in teolog, znanstveni sodelavec SAZU; in še Živeči Maks Krmelj, 1910, narodni heroj, organizator partizanske vstaje proti okupatorju. Spominska avla ~ry*w3Ka avta v Osnovni šoli Poljane, Nad obeležji uSiednih Poljancev so prelepe freske Iveta Šubica. V odboru za pripravo te slovesnosti so se za tak pristop odločili, ker želijo, da v programu otvoritve sodelujejo učenci, priprava programa pa je v počitniškem času na šoli, kjer se učenci k pouku vozijo, zelo otežkočena. Posebni prevozi že v počitnicah bi le povzročili dodatne stroške, pa tudi v novih učilnicah se utegne po treh tednih pouka "naseliti" drugačno, pristnejše šolsko vzdušje, kot če le "diši" po eoletna učiteljica v tem kraju Sellv de Brea Šubic, ki ima veliko zaslug za to, da je bila nova šola izgrajena in tako lepo urejena, in njen mož, znani, danes žal že pokojni akademski slikar Ive Šubic, ki je šolo neprecenljivo obogatil s fresko na steni v dve nadstropji z motivi iz del Ivana Tavčarja. Pod njimi so se v avli ob vhodu v šolo odločili s slikami in kratko obrazložitvijo urediti obeležitev uglednih mož iz Poljan in prav ob izboru le teh so očitno različni pogledi. Izbor sporen že pred enajstimi leti Postavitev pregleda slavnih Poljancev pa že takrat ni minila brez zapletov. V tedanjem Telexu (z dne 3. marca 1987) lahko preberemo članek z naslovom "Sporni poljanski nesmrtniki" v katerem Marjan Raztresen opisuje "politično burjo", ki jo je ta postavitev povzročila. Na zahtevo krajevne organizacije Zveze borcev NOV, ki so očitali upraviteljici šole Sellv de Brea Šubic, da je obeležitev postavila kar po svoje in brez posveta z družbenopilitičnimi organizacijami, se je tedaj morala sestati osnovna organizacija Zveze komunistov KS Poljane, kjer so predstavniki borčevske organizacije menili, da je izbor Uše-ničnika, zlasti pa Miklavčiča neprimeren. Zaključek sestanka je bil, da se življenjepise preveri na CK ZK v Ljubljani in pridobi mnenje, ali so primerni, da visijo v šolski avli. Čas vse odkrije O dogodkih pri in po otvoritvi šole lahko preberemo zanimiv zapis ravnateljice v šolski kroniki. Zrevoltirana nad tem, da je morala poleg državnih zastav ob otvoritvi viseti tudi partijska zastava, že tedaj z latinskim izrekom Tempus orn-nia revelat (Čas vse odkrije) opozarja na tragično zmoto mešanja partizanstva in komunizma. Omenjeno partijsko sejo Ive Šubic: Ravnal bom kot Picasso Ob teh sporih je bil Ive Šubic izredno prizadet, zato je javno izjavil: "Tis t im,,, ki zdaj tako odločno nasprotujejo temu, da bi bili nekateri znani Poljanci predstavljeni v Šolski avli, ne zamerim njihovega neznanja. Zamerim jim to, da ocenjujejo nekaj, česar ne poznajo. Strinjam se s tem, da bi bil lahko še kdo predstavljen v tej šoli s portretom in življenjepisom, če bi poznavalci ugotovili, da tja sodi. Nikakor pa ne soglašam s tem, da bi kogarkoli odstranili izpod moje freske, če bi se to vendarle zgodilo, premišljujem o tem, da bi fresko bodisi uničil bodisi zakril, kot je svojo Guernico zakril Picasso.4* spominsko obeležitev v šoli spadali le nesporni kulturniki, in ne politiki, da pa je med njimi še živeči, je po mnenju Antona Kreka prav neokusno. Nič uradnega Drugi zanimivo vprašanje pa je, kaj o vsem tem pravijo na šoli, saj gre za posege v njeno ureditev. Vršilka dolžnosti ravnatelja Osnovne šole Poljane Ivica Oblak nam je povedala, da je uradno prvič slišala za vse to na drugem sestanku odbora za pripravo otvoritve šole, kjer je to sprožil predsednik KS Anton Krek. Sporni naj bi bili sliki Antona Kržišnika in predvsem Maksa Krmelja, pri čemer pa je še en zaplet: ravnateljica ima informacijo o tem, da je pokojni Ive Šubic v oporoki izrecno zahteval, da med uglednimi Poljanci v tej obeležitvi ostane tudi Maks Krmelj, sicer zahteva, da se njegove freske pokrijejo. Žena Iveta Šubica, ki je upraviteljica njegovega opusa in avtorskih pravic, jih je obvestila, da bo Šolo o tem z ustreznimi dokumenti seznanil odvetnik, ki izvršuje to oporoko. Ravnateljica je prepričana, da je njena dolžnost, da varuje v šoli zbrano dediščino. Će se z argumenti tistih, ki so ta obeležja izbrali in postavili, ugotovi, da je potrebna sprememba, bo to tudi izvršila. Ne sprejema predloga, da se slika z obrazložitvijo enega ali večih posameznikov kar preprosto odstrani. Celo več: če se bo to zgodilo, je odločena, da bo v tem primeru to prijavila kot prekršek policiji, enako, kot so ravnali v bližnji preteklosti, ko so slike posameznikov že bile snete. Tole SMKo primerja s sojenjem Agati, omenja pa izjavo narodnega heroja Maksa Krmelja, ki je dejal: "Imenitno se počutim med temi poljanskimi odlični-ki". V razliko od nekaterih svojih "soborcev", ie po mnenju Sellv de Brea Subic Maks Krmelj zelo dobro poznal dela vseh obeleženih in se z izborom tudi strinjal. Od uradne politike drugače misleči Poljanci so bili tedaj tiho, le župnik ie ravnateljico posvaril: "Ali si res upate?" Njena glavna opora je bil njen mož Ive Šubic, ki je še izjavil: "Fresko podarjam šoli, avtorske pravice bom uredil takrat, ko bom prepričan, da bo okoli slavnih mož v Poljanah res mir." Nič čudnega torej, če je danes odločena dosledno uresničiti njegovo voljo. Zgodba se ponavlja In koga motijo nekateri izmed njih danes? Odgovora na to vprašanje pravzaprav nismo dobili. Vest, da je to zahteval krajevni odbor SKD (v katerem je vsaj nekaj, pogojno rečeno, skrajnežev) je zani-kal z veliko mero sprenevedanja tako gorenjevaš-ko - poljanski župan Jože Bogataj, kot tudi predsednik sveta Krajevne skupnosti Poljane Anton Krek. Oba sta dejala, da se o tem že nekaj časa govori, ni pa bilo formalne ali uradne pobude. Anton Krek sicer pravi, da je bilo o tem govora na organih KS, ne spominja pa se, ali na svetu KS. Po mnenju obeh pa naj bi v Bo v Poljanah novo enoumje? Na naše vprašanje, kaj vse to pomeni za zakonsko varovano avtonomnost šole, nam je ravnateljica odgovorila, da se pravzaprav čudi, da se na tak način v Času, ko pravimo, da imamo demokracijo, skuša posegati v šolo. Če so bili v času zloglasnega enostrankarskega sistema v tem kraju tako močni ljudje, da so uspeli sestaviti galerijo zaslužnih mož ne glede na politično prepričanje (poenostavljeno: poleg dveh partizanov so trije duhovniki), je sedaj najmanj čudno, da se želi v to na tak način posegati. Zaveda se, da je ustanovitelj in lastnik šole občina, da mora imeti okolje o tem, kaj se dogaja v šoli tudi besedo, vendar se ne strinja s tako enostranskim načinom. Le žal ji je, da na veliko veselje otrok, staršev in delavcev šole nad nadvse lepo šolo in novimi učnimi pogoji pada senca takih nesporazumov. Pravzaprav pomeni odpiranje tega vprašanja ob otvoritvi po njenem mnenju celo zlorabo te priložnosti, ki bi morala pomeniti praznovanje dosežka m uspeha kraja in cele občine. Šola v Poljanah ima v freskah Iveta Šubica enkratno in neprecenljivo bogastvo in njeno pokritje bi bilo prav sramotno siromašenje. Žal ni bilo prilike zlasti pa ne volje za to, da bi se dogovorili že ob tej priložnosti za to, da bi v vrsti zaslužnih Poljancev našel svoje mesto Ive Šubic. • Š. Žargi GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS Minuli vikend so delavci AMZS po gorenjskih cestah opravili kar 38 invervencij. Od tega so morali odpeljati 31 vozil, ki jim bodo lahko pomagali le še v mehaničnih delavnicah, 7-krat pa so nudili pomoči ob okvarah. GASILCI Kranjski gasilci so v stanovanjski niši v Naklem odmašili kanalizacijski odtok, ker je grozila nevarnost razlitja Kanalizacije po kletnih prostorih. Pri Torovem se je terensko vozilo francoskega diplomata prevrnilo v obcestni jarek m na kolesa so ga morali postaviti kranjski gasilci. Poleg tega so pohiteli na Liko-zarjevo 7, kjer je prišlo do večjega požara. Gorela je garaža ob hiši in v njej je že do prihoda gasilcev popolnoma pogorel Renault 11. Pogorela je tudi garaža, gasilcem pa je uspelo požar omejiti, tako da ni zajel še hiše. Na Bledu je strela zanetila požar na gospodarskem poslopju, kjer je bilo shranjeno seno. Pri gašenju so sodelovali prostovoljni gasilci Bleda, Gorij, Zasipa in LIP Rečica. Jeseniške gasilce so na pomoč poklicali po prometni nesreči, ki se je že v četrtek pripetila na odcepou za Završnico. Iz zastave 750 so morali izrezati voznika in sopotnika, nato pa so pomagali pri čiščenju cestišča ter razsvetlili prostor nesreče. Iz Acronija so jih poklicali zaradi meritve prisotnosti CO, za katerega so ugotovili, da je prisoten. Iz OKC so jih zaprosili za odstranitev eksplozivnega telesa -ročne bombe, ki so jo iz Povšice 32 prepeljali v zabojnik za gasilskim domom. V soboto so jih iz Acronija ponovno zaprosili za merjenje prisotnosti plina v kabini vakuma. Tudi tokrat je bil CO prisoten. GORENJSKI NOVOROJENČKI V Kranju se je minuli konec tedna rodilo 12 novorojenčkov. 7-krat so prvič zajokale deklice, 5-icrat pa dečki. Najlažja deklica je tehtala 2.670 gramov, najtežjemu dečku pa je tehtnica pokazala 3.900 gramov. Na Jesenicah pa sta se tokrat rodila le dva novorojenčka, 1 deklica in 1 deček. Deček je tehtal 3.210 gramov, deklica pa 2.900 gramov. Danes zvečer pa je polna luna... URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli največ dela kirurgi, ki so opravili 174 nujnih posegov. Na internem oddelku so imeli urgentnih primerov 31, na pediatnji 15 in na ginekologiji 15. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE ____ TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Ni denarja za ureditev hudournikov Podbrdo, 10. septembra - V naši državi iz leta v leto namenjamo manj denarja za urejanje hudournikov, letos denimo samo 0,08 odstotka družbenega proizvoda, medtem ko je bilo v prejšnjih letih v te namene rezerviranega še pol odstotka. Zato se pomanjkanje sredstev pozna povsod tam, kjer je treba odpraviti posledice ujm. V Baski grapi, kjer je vodna ujma pred dvema letoma povzročila za več sto milijonov tolarjev gmotne škode so hudourniške struge in propuste sanirali samo na najkritičnejših mestih, kar pa je začasna in zasilna rešitev, ki naj bi zdržala le do prve večje poplave. V tem in na drugih območjih v Gornjem Posočju je bilo za sanacijo porabljenih 45 milijonov tolarjev, približno desetino manj kot lani. Dokler ne bo država prispevala svežega denarja, bodo dela ustavljena tudi v Breginjs-kem kotu, predvsem na reki Beli in v Trenti, kjer so številne pregrade že močno dotrajane. • šef Nakelski svetniki o izgradnji plinovoda Naklo, 16. septembra - Danes ob 19. uri se bo sestal občinski svet občine Naklo na 23. redni seji. Po pregledu zapisnika redne majske seje in izredne julijske seje se bodo svetniki seznanih z bilanco prihodkov in odhodkov v prvem polletju letos. Župan jim bo poročal o opravljenem delu po zadnjem zasedanju sveta, odbor za komunalo in infrastrukturo pa bo poročal o pripravah na dve naložbi. Med občino Naklo in laaniskim Domplanom je namreč že sklenjena pogodba o izgradnji plinovodnega omrežja in distribuciji zemeljskega plina na območju občine, z dodatkom k po- todbi pa je dogovorjeno, da o distributer zgradil prvo etapo plinovoda od oosto-ječe merilne in reducirne postaje pri asfaltni bazi do osnovne šole Naklo, na tej trasi pa bo zgradil tudi plinovodno omrežje do vseh interesentov. Drugo poročilo odbora se nanaša na soglasje za razširitev križišča in prestavitev električnega omrežja v Zgornjih Dupljah. Sejo bodo sklenili s pobudami in vprašanji županu. • S. Saje Ponovno o načelniku upravne enote Škofja Loka, 15. septembra - Potem ko se je lansko jesen na občinskih sejah štirih občin na območju Upravne enote Škofja Loka razvnel pravi "agita-cijski boj" mecf dvema kan-didatoma za mesto načelnika Upravne enote v Škofji Loki - posledica je bila, da so se občinski sveti o predhodnem mnenju za kandidate različno odločali, je bil razpis za to funkcijo ob koncu leta razveljavljen in ponovno objavljen. Celotni postopek se sedaj ponavlja, s tem, da v dopisu notranjega ministrstva, ki ga je podpisal sam minister Mirko Bandelj sedaj jasno piše, da je bd na razpisu izbran Branko M urnik, di- Elomirani arhitekt. Občins-i svet občine Gorenja vas -Poljane je izdal pozitivno predhodno mnenje že pretekli teden, na ostalih treh občinah oz. svetih pa bodo to mnenje obravnavali ta teden. • S. Ž. Lastniki vikendov na Krvavcu so šokirani nad višino davka od premoženja Odločba davkarije jih je metala na zadnjo Pol leta po sprejemu odloka o povišanju premoženja od davka vikendaši prejemajo odločbe davčnega urada. Šokirani nad višino davka so si poiskali skupnega odvetnika, medtem pa župan Franc Čebulj zatrjuje, da se bo na Krvavec vrnil red. Cerklje, 15. septembra - Marca letos smo poročali s seje občinskega sveta Cerklje, na kateri so sprejeli odlok o povečanju davka od premoženja. Ta določa petkratno povečanje osnove davka za vse prostore za počitek in rekreacijo (beri vikende) na območju občine. S tem so no besedah župana Franca Ce-bulja le sledili podobnim odlokom, ki so jih sprejeli tudi v Bohinju in Kranjski Gori. Že na omenjeni seji je bilo okoli tega odloka veliko govora, saj svetniki, ki so se morali odločiti povečati davek ali ne, niso bili dobro seznanjeni, o kakšni vsoti je sploh govor. Bo to za vikendaše pomenilo deset, dvajset, petdeset ali sto tisočakov na leto več? Kot smo izvedeli med obiskovanjem vikendašev, pa višina davka pri nekaterih seže tudi več tolarjev letno. kot 250 tisoč 120 tisoč tolarjev za džunglo "Prišli smo ravno z dopusta, ko nas je v poštnem nabiralniku čakala odločba kranjskega davčnega urada. Osnova za naš vikend je bila 24.600 tolarjev na leto. Ta je pomnožena s pet, kar pride okroglih s t od vaj se t tisoč tolarjev. Vrglo nas ie na zadnjo," so razlagali Mihelči-čevi iz Kranja, ko smo se povsem naključno ustavili na njihovem vikendu na Ambrožu pod Krvavcem. Konec marca oziroma v začetku aprila so na prijavljene vikende prispeli obrazci, ki so jih morali lastniki izpolniti. Na njih napisati, kakšne kvadrature je njihov vikend. Mihelčičevi so formular pošteno izpolnili, tako so izmerili 98 kvadratnih metrov. V to kvadraturo štejejo bivalni prostori, vikend je tudi podkleten, za silo pa je urejeno tudi podstrešje. Vse to je torej naneslo skoraj sto kvadratov. Ko so prejeli odločbo, so bili jezni sami nase, zakaj niso s kvadraturo malo 'varčevali'. Nov šok so doživeli že štirinajst dni potem, ko so prejeli odločbo, saj so v nabiralniku že našli položnico za prva tri četrtletja v višini 90 tisoč tolarjev. Plačljivo v enem znesku. "Saj to ni mogoče. Že osnova je trikrat višja od stanovanjskih hiš v dolini. Kot da je bila ta zemlja, ko smo prišli sem kaj vredna. Zemlja je bila zelo slaba, povsem neprimerljiva s tisto v dolini. Nič, tu je bilo vse zaraščeno, tukaj je bila gradnja kanalizacije s čistilno napravo. Vikendaši na Krvavcu se morajo zavedati, da imajo vikende postavljene na območju, kjer je zaščiteno območje pitne vode," razlaga župan. Odlok je bil sprejet na podlagi 22. in 37. člena zakona o financiranju občin in 71. lijo stopiti na prste, saj s£ občina dogovarja z mims' trstvom za okolje in prostoti da bodo z njihovo inšpekcij0 jeseni opravili pregled celotni ga območja. Po tem popi«1! bodo lastnikom črnih građen] pustili še nekaj časa, da si uredijo dokumentacijo, v n*; sprotnem primeru pa bodo sli člena statuta občine Cerklje, v rušenje, je odločen cerkljansk1 nanaša pa se tudi na 156. člen župan. Pred zaključkom redak- zakona o davkih občanov, cije smo z Davčnega urada B* Davek se je izračunal po izpostave Kranj, izvedeli, da so metodologiji, ki jo je izdelalo odločbe o odmeri davka oo ministrstvo za finance. Število premoženja poslali 112-im Wji prava džungla, in pošteno smo prijavil svoje hišice za počitek. jn vifina točk pa je tudi zakons- nikom vikendov. V odposlani« Zupan Franc Čebulj pravi *° določena, pravi župan Ce- odločbah je bil najnižji znese* da so lastniki vikendov večino- bulJ> ki zavrača negodovanja odmerjenega davka 2.736 tolaj' Zeleno krvavško idilo so zmotile davčne odločbe. morali delati, da smo okolico uredili tako, kot smo jo. Na vse skupaj bi gledal malo drugače, če bi imel vsaj veliko hišo in bi oddajal sobe. Tako pa je določeni davek močno prevelik," razlaga Pavel Mihelcič.Njegov sosed Franc VVeisseisen, ki ima precej manjši vikend in bo zato moral plačati manj, je opozoril na problem črnograditeljev, ki niso ničesar prispevali k izgradnji infrastrukture na Ambrožu. "Na občini pravijo, da sploh ne vedo, koliko je nelegalnih vikendov pod Krvavcem. To bi se dalo popisati v štirinajstih dneh. Kdor bi potem od črnograditeljev želel pristopiti k legalizaciji in urediti dokumentacijo, bi to lahko storil. S tem bi lahko tudi solidarno z ostalimi vikendaši tudi plačeval prispevke. V nasprotnem primeru pa naj te vikende podrejo," meni Weis-seisen. Kakorkoli že, vikendaši so se združili in najeli odvetnika, ki naj bi jih zastopala. Upajo, da bosta uspela znižati predpisani davek. Vikendaši so namreč mnenja, da občina Cerklje ne more iti po poteh Bohinja in Kranjske Gore, ker tam vikendaši živijo od svojih prostorov. Tam, pravijo, se vikende z lahkoto oddaja, tu pod Krvavcem pa je to nemogoče. Saj je EredaleČ do smučišča, da bi si do želel pozimi prebivate v njihovih viklendih. Vikendaši so neobčani Cerkelj V cerkljanski občini je na pobočju Krvavca okoli 500 vikendov. Točnega števila tako ali tako nihče ne ve, saj je večina tamkajšnjih vikendov tako ali tako Črnih gradenj. In eden izmed razlogov, da se je sprejel tak odlok, se verjetno skriva prav tu. Končno pritisniti tudi nanje. Kako pa se bo zdelo lastniku legalno postavljenega vikenda, da plačuje visok davek, medtem ko njegovemu sosedu tega ni treba, ker je toliko 'pameten', da ni Kandidati za razpise države Gorenja vas, 15. septembra - Kar 14 točk dnevnega reda zadnje seje občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane je bilo vzrok za to, da se je seja močno zavlekla, to pa je hkrati tudi pomenilo, da utrujeni svetniki zadnjih točk niso obravnavali kaj posebno temeljito. Bili pa sta na sporedu tudi dve pomembni: prijave na razpis za dodelitev sredstev iz naslova intervencij za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi ter razpis za finančna sredstva za pomoč demografsko ogroženim območjem. Svetniki so se kar na hitro strinjali s tem, da dajo pozitivno mnenje za izvajanje projektov celostnega razvoja podeželja (CRP) in sicer za območje Vinharje z okolico (Oblikovanje zaščitnega znaka, tisk informativne zloženke in označbo tematskih poti) ter za območje Mlake, Zaprevala in Javorij (rekonstrukcija ceste Mlaka - LuŠa - Jarčje Brdo). Za razpis pomoči demografsko ogroženim območjem so se svetniki strinjali s predlogom za določitev vrstnega reda kandidatov za sredstva za rekonstrukcijo lokalnih cest, in sicer: Suhi dol - Goli vrh (KS Lučine), Sovodenj - Nova Oselica (KS Sovodenj) in Gorenja vas - Žirovski vrh Sv. Antona -Javorč (KS Gorenja vas). Na tej podlagi bo morala služba občine za ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj pripraviti strokovne utemeljitve in vso potrebno dokumentacijo. • š. Ž. ma neobčani, zato dosedaj občina od njih ni imela nič. Po izračunih občine je na območju Lenarta, Ambroža in Šenturske gore približno 500 vikendov. To naj bi pomenilo okoli 2000 ljudi. Če bi bili ti občani Cerkelj, bi morala občina od njih letno dobiti okoli milijon mark dohodka. Od vikendašev. Pravi, da je bilo njihovo vlaganje v infrastrukturo minimalno, dvajset odstotkov. "Naš izračun je pokazal, da bodo na leto lastniki vikendov plačevali največ 120 tisoč tolarjev. Pa še tu gre le za komfortne objekte. Odločbe nisem nobene še videl, dosedaj pa se je na občino pritožilo deset vikenda- jev, medtem ko je najvisJ1 znesek segel nekaj tolarji nad 507 tisočakov. V skladu z določili 191. člen zakona o davčnem postopku & mora davek plačevati v trintf' sečnih obrokih, le v primeru, d* odmerjeni davek ne presega 5 tisoč tolarjev, plačujejo zavezanci ta davek v dveh polletni liske- obstoja občine Cerklje, torej šev. Ropotajo pa največ tisti, ki obrokih, so sporočili s kraniskj-od leta 94 naprej, je kot stalno za cesto (vsak vikendaš je ga davčnega urada in dodali, o« prebivališče v občini Cerklje prijavilo 36 vikendašev. Še pri teh, pravi Franc Čebulj, pa se prijavi le en član družine. "Občina veliko vlaga na to področje, zgradila se je na primer cesta, pripravlja pa se tudi največja investicija - iz- \ ' .■«».,«•»••«.> j«, 6u uuiviivja uiaua m uuu-- . moral prispevati tisoč mark, zakon predvideva tudi možno*' op. p.) niso nič prispevali," je odpisa, delnega odpisa, odlog8 dej"al Čebulj. in obročnega plačevanja davC' Čebulj je še enkrat opozoril nega dolga, takšno vlogo moj* na problem črnih gradenj na zavezanec vložiti pri Davčne*" območju Krvavca. V preteklih letih, pravi, se je tam delalo, kar je kdo hotel. Sedaj naj bi bilo drugače. Črnograditeljem mis- uradu Kranj, ki" mora na odgovoriti v roku štirinajst' dni. Koliko vlog bo pris-'0 Krvavca? S. Šubic Bohinjski vrtci Zakonske obveznosti dražijo vrtec Na povišanje cene programov v vrtcih vplivajo tudi zakonske obveznosti o zmanjševanju števila otrok v oddelkih in o sočasni navzočnosti vzgojiteljice in njene pomočnice v oddelku. Bohinjska Bistrica - Bohinjski občinski svet je na nedavni seji dal soglasje k sistematizaciji delovnih mest v vrtcih na območju bohinjske občine, odobril zaposlitev pomočnice vzgojiteljice za letošnje šolsko leto in potrdil cene programov v vrtcih, ki jih bodo mesečno usklajevali z rastjo življenjskih stroškov. Sprejeti sklepi bodo veljali le do popolne uveljavitve odloka o ustanovitvi javnega izobraževalnega zavoda Osnovna sola dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica. Z vpisom zavoda v sodni register, delitveno bilanco in prevzemom delavcev bodo namreč bohinjski oddelki iz Vzgojno-varstvenega zavoda Radovljica organizacijsko prešli pod okrilje osnovne šole v Bohinjski Bistrici. Polna cena dnevnega programa v bohinjskih vrtcih je za otroke od prvega do tretjega leta starosti 38.894 tolarjev na mesec in za otroke od tretjega do sedmega lea starosti plačala občina, ki po zakonu tudi prisp^va denar za investicije in investicijsko vzdrževanj e. Cena programa za otroke drugega starostnega obdobja je skoraj za četrtino višja °° lanske. Na povečanje so poleg spremen^ kolektivne pogodbe za področje vzgoje ,lD izobraževanja ter 8,6-odstotne rasti življenj5' kih stroškov vplivale tudi zakonske obveZ' nosti. Zakon o vrtcih namreč predvideva postopno zmanjševanje števila otrok v od' delkih: od letošnjega 1. septembra dalje je.v oddelkih z otroki prvega starostnega obdobj3 lahko največ 14 otrok in v oddelkih s starejšimi otroki največ 24. (Leta 2000 se h° število znižalo na 12 oz. na 22.) Pa ne le t0" zakon tudi zahteva, da morata biti od j-septembra dalje vzgojitelj in njegov P°m(J' nik hkrati navzoča v oddelku z otroki o° tretjega leta starosti vsaj šest ur na dan, ostalih oddelkih pa vsaj štiri ure. To je tudi 36.942 tolarjev. Cena za štinurni program razlog, da bodo v bohinjskih vrtcih dodatno za določen čas zaposlili pomočnico vzgoji*6'' predstavlja 65 odstotkov cene dnevnega Erograma, za peturni program pa 85 odstot ov cene. Kolikšen delež polne cene progra jice. Ker so letos odprli tudi oddelek *J otroke do tretjega leta starosti (lani ga. I ma bodo plačali starši, je odvisno od višine bilo), so za ta program doličili tudi ceno, ki P njihovih lanskih zaslužkov in premoženjskega je - razumljivo - nekoliko višja kot za oddelk stanja. Najpremožnejši bodo plačali 85-od-stotkov cene programa; starši, ki prejemajo denarni dodatek po predpisih o socialnem varstvu, pa bodo plačila vrtca oproščeni. Razliko med plačili staršev in polno ceno bo s starejšimi otroki. V cene programov všteti stroški spremstva otrok na avtoo^ ampak bodo dodatne stroške krili starši otiy - vozačev. Plačilo prevozov bo v celoti kn občina iz proračuna. • C. Zaplotnik AEK A4AJA SAION POHIŠTVA KRANJ, PREDOSUE 34 11 TEL: 241-031 1 Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure VELIKA IZBIRA POHIŠTVA ZA KOMPLETNO OPREMO VAŠEGA POM^ VEČINO POHIŠTVA IMAM0VZAL0QI! Z£IX> UGOĐAJ OTROŠKE SOBE, SEDEŽNE GAM""" _KREDITI T+O ^ Šola v Podblici je stara 80 let Tudi, ko so bili le trije učenci, domačini šole niso dali V središču pozornosti obeležitve 80 - letnice šole v Podblici so bili otroci, v tem šolskem letu i k°v.v h°cUl0 enajst, in njihova učiteljica Milena Dolenc. Učiteljica je ob jubileju domačinom, vsem nekdanjim in sedanjim učencem, podarila brošuro o njihovi šoli. Podblica - "Kot potok Smeč'k, ki teče skozi Podblico, odtekajo tukajšnji otroci, otroci s podbliške sole, naprej v Besnico in potem na centralno šolo v Stražišče," je povedala učiteljica Milena "olenc, ki je zaznamovala Panjih 25 let šole, ki je v soboto praznovala 80 - letnico obstoja. Štiri generacije aekdanjih učencev, domaci-gj in tistih, ki so se izpod »ribov odselili v dolino, so se zhrale na svečanosti, ki so jo skupaj z učiteljico pripravili predstavniki pete generacije, Otrnol t: j---------.—»- f^iMavniki pete generacije, mmstskmammmmK^^^^^^ ■ ———"—— ot'oci, ki danes v prvih treh Na Podblici šolarjev tudi v bodoče ne bo manjkalo. "ttredih gulijo klopi v po ("UZniČni ncnnvni in\i v PnH Milena Dolenc je najprej učila dve leti v Mavčičah in ko je bilo tam premalo otrok za prvi in drugi razred bila premeščena za leto dni v Podblico. Kasneje je učila še v Stražišču in ko se je v šolskem letu 73/74 v Podblici spet odprlo prosto mesto se je odločila:" Grem nazaj v Podblico," Takratni ravnatelj Dušan Bavdek ni mogel razumeti zakaj, pa mile rekel, Milena raje še enkrat premisli, pa mi jutri povej. Moj odgovor nični osnovni šoli v Podblici. Ni veliko šol v Sloveniji, ki bl praznovale tako častitljivo lr» hkrati tudi pomembno obletnico. Osemdeset let je J°lga doba, še posebno za >°lo, kot je tista na Podblici, š°la> v kateri so vsa ta leta prvo znanje pridobivali otroci malih vasic pod Jelovico, iz lice, Jamnika, Nemilj in g malih vasic pod Jelovico, iz gpblioe, Jamnika, Nemilj in ku5, 0bletnica pa je toli-g> bolj pomembna, ker se je 25 klJub temu> da so nJeno fSodovino pisali tako dobri ,,ot slabi časi, ko je bilo ^encev v šoli za tri razrede, u^ni, ko so v razredu sedeli ,e '"je. Že leta 1896 je bila v hiši Franca Beštra v Ustanovljena Nemiljah ekskurendna pisanje šolske zgodovine po membni dokumenti. Šola je spet zaživela po vojni, v šestdesetih je dve leti delovala tudi šola za odrasle, ki je imela kar 34 slušateljev. Leta '63 je bila šola priključena OŠ Lucijana Seljaka v Stražišču. Leta '69 je v Podblico prvič prišla Milena Dolenc, ki se je na šolo ponovno vrnila septembra 1973... in ostala vse do danes. Domačini so jo vzljubili, jo vzeli za svojo. Ko je bila šola sredi osemdesetih tik pred zaprtjem, imela je namreč samo tri učence, so se krajani odločili da Milene ne dajo in z njo tudi šole ne. "Hvala vam, moji nekdanji in sedanji učenci, brez vas tudi mene ne bi bilo," se je na svečanosti zbranim zahvalila Milena Dolenc, ki je ob sali so člani folklorne skupine KUD Mali vrh - Nemilje, Podblica, na citre pa je zaigrala Meta Volčič iz Re-teč. Zbrane je pozdravil tudi kranjski župan Vitomir Gros, prireditve pa so se udeležili tudi nekateri svetniki mestne občine Kranj s predsednikom Brankom Grimsom na čelu. Kot je povedal ravnatelj centralne OŠ Lucijan Seljak iz Stražišča, Marijan Konjar » I---w .----—---—-~ Ulit iTlilCliu I/UICIU, KI J t »w f°la, pouk je namreč potekal tej priložnosti iz rok predsed-Je dvakrat tedensko. Po dveh „ika tamkajšnjega kulturnega društva prejela darilo, sliko na skrilu. Tudi Milena je letih se je šola preselila v fodblico v hišo kmeta Mi- , —"uuj v niso ki naela Bertonclja, kjer je bila ^graditve novega šolskega Poslopja t0 je bilcTpod streho «e leta 1915, a so zaradi prve vetovne vojne s poukom loi-J,1 šele v šolskem letu S7/18. Takrat je v 'šolo femll° kar 78 učencev, 40 «ntov in 38 punc. V času Pred h JS Punc- v CdbU oh * rgo svet°vno vojno so s°h uredili vrt in sadovn- domačinom naklonila lepo darilo, pri vsaki hiši v vaseh, ki sodijo v šolski okoliš, so prejeli lično publikacijo. V poukom njej je zbrala podatke o podbhški šoli skozi osemdeset let, svoje spomine so napisali nekdanji učitelji, v knjižici je objavljen tudi njihov je bilo najtežje obdobje za podbliško šolo v letih '80 do '85, ko je vanjo hodilo tudi najmanj otrok. "Takrat so se porajale ideje, da bi šolo v Podblici ukinili, da bi se učenci do 4. razreda vozili v Besnico. Imeli smo to srečo, da je bilo takrat na občini dovolj posluha in je bila seznam, svoje spo sSsa&rfftss S3sŽ££* ^««2M£sfc Kmetijce. Namili » ,mlaae, večji men poskrbela učitelji- Sno je bil« u k šPla ,med ca> rdečo n" 80 nan"eč vodili Wa> žal pa t ,}} kratke.ga njeni šolarji, prav vsi so se 0,ske kroni£ ■ at 1Zgln,le zvrsti,i na odru> z racitacija- in mnogi za mi, pesmijo in skeči. Zaple- Danes dvaindvajsetletna Simona Lotrič je v šolo v Podblici hodila v letih, ko je bilo najmanj učencev. Po trgovski je končala srednjo komercialno šolo, za sabo pa ima tudi polovico študija na višji komercialni šoli. Študira ob delu, zaposlena je namreč kot nabavni komercialist. "Samo trije smo bili takrat v Šoli, jaz sem bila v tretjem in četrtem sama, v prvem in drugem pa sta bila se Aleš in Irena. Onadva sta bila skupaj v eni klopi, jaz pa sem sedela v svoji. Ko Je učitelii-la, ~m c u sedela v svoji. Aote ucueiji- /'Milena mlajšima sošolcema kaj razlagala, sem jaz o!i Vpisovala, brala..., da sem se zamolila," se sse*ovnošolskih dni spominja Simona Lotrič: "Učiteljica nJf zna^a Posvetiti vsakemu posebej, tudi če nisi znal, je drutP.*naČin mlotila kako in kaj. V Stražišču je bilo čisto Uj§ače saj nas je bilo v razredu tudi po petintrideset i?!*t pa ie bil° takrat, ko sta Šle z učiteljico na končni ol:' J0 vprašam? "Učiteljica Milena je predlagala, da eV(* na končni izlet v Preddvor. Vzeli sva nahrbtnik, V nienon,. r.xi,~.~ :~. «.„ ^AnoUsiH v Preddvor. V sedli tren '. menem fičkota in se odpeljali v Preddvor. San1 Wa si nakupili hrane, pijače in odšli na jezero, foin J? ie> ko ^a nekega Angelža prosili, naj naju nek8;** pa ni imel P°ima- Na koncu sva le naš °ga da naju je "pritisnil" za spomin." zasluge zato ima tudi takratni predsednik KS Jože Kleme-nič, ki je takorekoč vsak dan obveščal v Kranj, kakšno je stanje v šoli, pripravil pa je tudi spisek otrok oziroma generacij za nekaj let na prej." Zadnja leta Milena Dolenc uči kombinacijo treh razredov, v četrti razred gredo v Besnoi, potem pa na centralno šolo v Stražišče. Na vprašanje kako naprej pa je Marijan Konjar dejal, da dobro kaže, saj je otrok dovolj, da jih bo vsako leto v šolske klopi v Podblici sedlo vsaj deset. "Tudi Milena upam da bo vztrajala vsaj še deset let, tako, da me trenutno za podbliško šolo res prav nič ne skrbi." V letošnjem šolskem letu v šolo hodi 11 otrok, v 1. razredu so trije, v 2. razredu jih je pet, v 3. razredu so trije. Iz Podblice jih je šest, trije so z Jamnika, dva pa prihajata iz Nemilj. Poleg tega Milena pripravlja na šolo še dva otroka v mali šoli in devet petletnih otrok. Bržkone bodo dobre želje za šolo v Podblici kar držale, saj je nekdo ob ogledu razstave, ki so jo otroci pripravili v učilnici, dejal, da je šola tokrat praznovala šele prvih osemdeset let. I.K. naslednji dan je bil enak. Kasneje so mi večkrat ponudili mesto na centralni šoli, pa se nisem mogla odločit*. Pozimi sem včasih še razmišljala o vrnitvi v Strašišče, ampak ko je prišla pomlad.... Milena je ostala, čeprav je bilo včasih težko. "Od Nove vasi do Nemilj je bila zelo ozka, makadamska cesta in avtobus pozimi velikokrat ni mogel skozi. Takrat nisi nisem razmišljala, da ne bi šla peš. Uro in pol hoda in ko sem do devete prišla v Šolo so me otroci že čakali, da odprem razred in bili veseli, da sem prišla," Učiteljica Milena je na začetku med tedno Živela kar v šoli, od 7.30 do 12. ure je učila kombinacijo tretji in četrti razred, od 12. ure do 15.30 pa prvi in drugi razred. Oo popoldnevih je pisala pripreve za naslednji dan. Na soboto se je vrnila domov v Stražišče, v nedeljo ali ponedeljek zjutraj pa se je vračala v Podblico. "Vsak teden sem nosila težko potovalko, s seboj sem poleg obleke nosila še hrano za ves teden. Do prve trgovine in telefona v Besnici je bilo 7 kilometrov." Potem je napravila vozniški izpit, si kupila fička in se v službo vozila Z avtom. "Pravzaprav sem od vseh otrok, ki jih učim sedaj, učila Že njihove mame ali očete. Zato imam otroke Še bolj rada, kar nekakšna podobnost je med njimi in njihovimi starši pred dvajsetimi in več leti. Ko starši pridejo na govorilne ure, se takor adi spominjajo na svoja šolska leta." "Mislim, da so se doma čini v teh 25 letih, odkar učim v Podblici ljudje navadili name. Jaz sem se . njih in na njihove otroke kar nekako navezala in jih ne dam za nič na svetu." DOBROTA ni SIROTA Za naše malčke - Dobrodelna akcija ob 50-letnici Gorenjskega glasa Veselo bo, preskrbite si vstopnice V nedeljo, 21. septembra, ob 19. uri bo v prireditveni dvorani Gorenjskega sejma v Kranju veliki dobrodelni koncert narodn zabavne glasbe. Izkupiček bo namenjen za pomoč pri izgradnji novega otroškega oddelka v Bolnišnici Jesenice. Jože Antontč Nastopil bo tudi ansambel Gorenjski muzikantje in humorist Klemen Košir. Kranj, 15. septembra - GORENJSKI GLAS, ki letos praznuje 50-letnico izhajanja, GORENJSKA GLASBENA AGENCIJA, GORENJSKI SEJEM in SPLOŠNA BOLNIŠNICA JESENICE pripravljamo dobrodelni koncert pod naslovom ZA NAŠE MALČKE. Izkupiček bomo namenili za pomoč pri izgradnji novega otroškega oddelka v Bolnišnici Jesenice. Sodelujejo gorenjske radijske hiše: Radio Kranj, Radio Sora, Radio Triglav Jesenice in Radio Tržič, Radio Ognjišče ter televizije TELE - TV Kranj, TV Škofja Loka, TV Železniki, Impulz Kamnik, TV Medvode in druge. Vabimo pa tudi vas! Proračunskega denarja za izgradnjo in opremo otroškega oddelka Splošne bolnišnice na Jesenicah bo premalo. Zato bo vsak tako ali drugače pridobljen in zbran tolar še kako dobrodošel. "Spodbudila me je junijska zamisel o koncertu na Šobcu. Takrat smo se dogovorili, da bomo veliki koncert narodno zabavne glasbe v okviru 50-letnice Gorenjskega glasa pripravili konec poletja oziroma septembra. Že takrat smo tudi rekli, da bo prireditev imela naslov Za naše malčke," je pred dnevi povedal direktor Gorenjske glasbene agencije in vodja Alpskega kvinteta Jože Antonič. Do zdaj je s prispevki in prireditvami zbranih že okrog 4 milijone tolarjev. Za opremo in ureditev oddelka pa bi potrebovali 15 milijonov tolarjev. Direktor Splošne bolnišnice Jesenice prim. Janez Remškar, dr. med. je poudaril, da so bili zares prijetno presenečeni že po junijski prireditvi Radia Triglav Jesenice pri Šobcu. "Ko bo zgrajen, bo oddelek imel okrog 40 postelj, otroci bodo ločeni po boleznih, skupaj po letih, z materiami. To ne bodo prav nič razkošni, ampak le ustrezni standardi. Zagotovili jih bomo z dograditvijo centralnega dela bolnišnice za eno etažo. Hvaležni smo vsem že za dosedanjo podporo in seveda tudi za pobudo za sedanji dodrodelni koncert," je povedal direktor Bolnišnice ar. Janez Remškar. Veliki dobrodelni koncert narodno zabavne glasbe bo v nedeljo, 21. septembra, ob 19. uri v prireditveni dvorani Gorenjskega sejma v Kranju. Na koncertu ZA NAŠE MALČKE bodo nastopili - Alpski kvintet - Ansambel Rosa - Ansambel Franca Miheliča • Gangčarji - Igor in Zlati zvoki - Harmonikar Klemen Leben - Slovenski kvintet - Ansambel Braneta Klavžarja - Družina Galič - Harmonikar Denis Novato - Harmonikar Matjaž Kokalj - Ansambel Borisa Razpotnika - Gorenjski muzikantje - Vesele Štajerke in humorist Klemen Košir Prireditev bosta povetovala Natalija Verboten in Jože Galič. Do zdaj so se nam v tej akciji že pridružili Živila Kranj, CUT! Bled, Tiskarna Radovljica, Založba Zlati zvoki, Flexible V M Records, B&T Reprostudio Bled, Mladinski servis Radovljica, Pošta Slovenije, Cvetličarna Potočnik Bled, Petrol TOE Kranj, Elektro Gorenjske, Elmont Bled, Iskraemeco. Vstopnice po 700 (sedem sto) tolarjev za veliki dobrodelni koncert so že v predprodaji v malooglasni službi Gorenjskega glasa in v turističnih pisarnah TD Cerklje, TD Škofja Loka, TD Radovljica, TD Bohinj, TD Kranjska Gora, TD Mojstrana, TD Tržič, TA Meridian Jesenice, TA Veronika Kamnik in TD Bled. V prodaji pa bodo tudi dve uri pred koncertom pri blagajni na Gorenjskem sejmu. Prispevke pa lahko nakažete tudi na Žiro račun 51530 - 603 - 31205. Vabimo vas, da se nam pridružite pri podpori in akciji ZA NAŠE MALČKE. Vse informacije dobite v Gorenjskem glasu, telefon 064/223-444. • A. Žalar Gorenjski glas na Lancovem Ekipa Gorenjskega glasa se bo ta konec tedna mudila na lancovem v radovljiški občini Vse, kar bomo zanimivega zvedeli, bomo zapisali v torkovi številki časopisa, Glasova "izpostava", ki bo sprejemala male oglase in naročila za časopis, pa se bo v soboto dopoldne med 9. in 11. uro ustavila tudi v gostilni Pr' Cajhnu. Vsi ki boste v tem času prišli v gostilno z naslovljenim izvodom časopisa, bodo prejeli Glasovo majico, prav vsi pa reklamno čepico s kuponom za žrebanje treh praktičnih nagrad. • CZ. Po drugi svetovni vojni je Hrastje hitro napredovalo kovinorezkalstvo ozobljenje Hrastje 211, 4000 Kranj tel/fax: 064 323 154 KLIMATSKE INSTALACIJE JOŽE BELEHAR Hrastje 74, 4000 Kranj, tel.: 324-496, tel.&fax:331 -501 - dobava in montaža prezračevalne in klima opreme - izdelava in montaža kuhinjskih nap iz nerjaveče pločevine za gostinstvo V šiviljstvu POLAJNAR v Hrastju št. 94 pri Kranju, 323-034 lahko kupite po ugodnih cenah, lepa in topla ženska oblačila za jesen in zimo: • bunde iz brušenih materialov • komplete (hlače in telovnike) brušeni materiali • veliko izbiro hlač • tunike, bombaž in trikotaža • pajkice vseh vrst • kolesarke vseh vrst • in druga oblačila Oblačila so na razpolago za vse postave. KLJUČAVNIČARSTVO PIRC MILAN, s.p. Hrastje 81, KRANJ Tel./fax: 064/324-304 Vam nudi: - razrez pločevine - krivljenje pločevine - izdelovanje končnih izdelkov iz pločevine - vsa ključavničarska dela . 'W Agromehanika v4* ^ Hrastje 52a, 4000 Kranj Poslovno servisni center in proizvodnja škropilne tehnike ter traktorjev AGT 830 in 835 tel: 331 030 SLIKOPLESKARSTVO IN POLAGANJE TLAKOV ADOLF PUFIČ Hrastje 68 4000 Kranj Telefon 064/327-427 Vseskozi tesna povezava med Hrast jem in Prebačevim Hrastje je naselje z 925 prebivalci, kar pomeni drugo največje naselje v šenčurski občini Skozi vse obdobje je Hrastje tesno povezano s sosednjo vasjo Prebačevo Hrastje • Hrastje leži na levem bregu Save, ravno na meji med občino Šenčur in Mestno občino Kranj. Če bi državni zbor konec leta 94 poslušal njihovo voljo, bi bili sedaj del kranjske občine. Na Kranj jih namreč vežejo šola, vrtec, vodovod, komunala, avtobusni prevoz in še marsikaj, in to so glavni razlogi, da so Hraščani odločeni se priključiti h kranjski občini. Tajnik vaške skupnosti Alojz Štupar je ob našem obisku dejal: "Pri občini Kranj vztrajamo zaradi svojih potreb, ne pa zaradi občine same." O njihovi želji so seznanjeni komisija za lokalno samoupravo, državni svet in državni zbor, medtem ko je ustavno sodišče že pred časom dosodilo v njihovo korist. Njihova usoda je sedaj zopet v rokah državnega zbora. "Če bo treba, bomo še enkrat izpeljali referendum, saj se že pojavljajo govorice, da Hraščani nismo več za občino Kranj. Že na dveh referendumih pa smo se skoraj stoodstotno odločili za občino Kranj in verjamem, da bi bilo tudi v tretje tako," je dodal Štupar. Vedno povezani s Prebačevem Sicer pa se v Hrastju ne vrti vse le okoli politike, saj je življenje samo nekaj povsem drugega. Tako smo izvedeli, da so že ves čas tesno povezani s sosednjo vasjo Prebačevo. Vasi imata skupno prostovoljno gasilsko društvo, skupni Rdeči križ, nekdaj pa sta skupaj s Čirčami, ki na Hrastje mejijo z druge strani, tvorili Občino Hrastje. Ta je bila samostojna občina do leta 1932, zadnji župan pa je bil Matevž Zmrzli-kar, je povedal Franc Novak, sicer Prebačevec, a tudi predsednik gasilcev, hkrati pa tudi živa enciklopedija, saj zgodovinske datume strese kar z rokava. "Za na nazaj se spomnim prav vse, tekoče zadeve si težje zapomnim," je malo za res, malo za hec dejal Novak. Skupno so imeli nekdaj Hraščani in Prebačevci tudi strojno zadrugo, ki je delovala tam do 60. leta. Nato so kmetje začeli nakupovati lastne stroje, zato je zadruga zamrla. Danes spadajo pod kmetijsko zadrugo Cerklje. Vas se je začela razvijati v šestdesetih letih. Tedaj so se začele na veliko graditi stanovanjske hiše v novem delu Hrastja. Kakšen razvoj je doživela vas, se vidi tudi ob pripovedovanju v soboto našega najstarejšega sogovornika, Franca Naglica, ki bo naslednje leto dopolnil 80 let: "Ko sem se rodil leta 1918, je bilo v vasi dvanajst hiš. Pred vojno pa jih je bilo 26." Pogled v letošnji telefonski imenik pa pove, da je trenutno najvišja hišna številka v Hrastju 234. Načrti v vasi Hrastje je postalo samostojna vaška skupnost julija 1995. Predsednik vaškega sveta je sedaj Marjan Kocjan, ki nam je predstavil delo v vaški skupnosti. "V Hrastju poteka izgradnja in popravilo javne razsvetljave, med težjimi problemi, ki jih moramo čimprej rešiti, pa je tudi sanacija kanalizacije in smetišča, odvodnavanje. Radi bi tudi uredili dovoz do reke Save, ki je za gasilce bistve- nega pomena, vzdolžno ob t4 sedaj zanemarjeni poti P* poteka tudi kanalizacija« k bi jo morali zapreti, saj se 0 nje širi smrad," je razloz' Kocjan. Prejšnja leta so že obnovi' vaški vodnjak, med veCJ vaške načrte pa spada tu, priključitev na kabelski W. tem TELE-TV Kranj. Pre°e negotovo pa je s prostoromz vaško skupnost, saj je stavM kjer sedaj delujejo, v postopa denacionalizacije. Med vecJ probleme spada tudi ocs skozi Hrastje, saj je hitrost n njej precej velika. Ukrepa"/ bo treba, saj na njej ne mri.it prometnih nesreč. • S. Su" foto: T. Doki Klubsko in društveno življenje v vasi Od nogometašev do gasilcev Nekdaj aktivno ŠD Jakob Štucin zadnja leta miruje - 45 let prostovoljnega gasilskega društv* od tega 47 aktivnih Članf, Kot ie povedal preds« V Hrastju in Prebačevem je bilo še pred leti zelo aktivno športno društvo Jakob Štucin, v katerem so bile številne sekcije: nogometna, kolesarska, balinarska, košarkarska, teniška, kegljaška, šahovska itd. Sedaj je njihova dejavnost povsem zamrla. Pač ni mladih, ki bi to nadaljevali, so nam povedali sogovorniki. V Hrastju pa sta še vedno aktivna dva športna kluba: nogometni klub Hrastje in balinarski klub TELE-TV Ro-govila. Člansko nogometno moštvo trenutno igra v 2. gorenjski ligi, v gorenjski ligi pa igra tudi ekipa starejših dečkov. Tako eni kot drugi uspešno igrajo, saj so dečki še neporaženi, člani pa so v štirih kolih iztržili zmago, dva remija in en poraz. Starejše dečke trenira domačin Stane Uranič, člane pa po novem zunanji trener. Sicer pa nogometaši zadnje leto precej vlagajo v ureditev svojega igrišča, je povedal njihov predsednik Janko Zev-nik. Tako so lani uredili dve garderobi, tuše, klubske prostore pa ogrevajo s plinsko pečjo. Urejajo tudi otroško igrišče ob nogometnem igrišču, postavili so nove hišice za rezervne igralce, letos pa so kupili še samohodno kosilnico. V bližnji prihodnosti bi radi kupili agregat za elektriko. Trenutno se ubadajo z lastništvom zemljišča, na katerem je nogometno igrišče. Lastnik zemljišča se strinja s tem, da igrišče ostane, v zameno pa dobi nadomestno igrišče. Nogometaši upajo, da se bo problem srečno rešil. ed"'!1 BK TELE-TV Rogovila Sedež BK Rogovila, katerega predsednik je Joža Zupan, je sicer na Prebačevem, vendar ima sedaj svoje štiristezno balinarsko igrišče v Hrastju. Da gre za skupni klub, se vidi po sestavi moštva, saj so igralci večinoma iz Hrastja in Prebačeva. Ustanovna skupščina kluba je bila 1982, novo igrišče je bilo zgrajeno leta 85, lani pa so ga tudi asfaltirali. Ob balinišču pa je bilo istočasno zgrajeno tudi večnamensko športno igrišče, prav tako za potrebe obeh vasi -Hrastja in Prebačeva. Od leta 82 do 90 so igrali v območnih gorenjskih ligah, nato eno leto v 1. gorenjski ligi. V obdobju 92 do 95 so igrali v 2. slovenski ligi, zadnji dve leti pa zopet uspešno igrajo v 1. gorenjski ligi. V letošnji sezoni se je Rogovila okrepila, tako da je sedaj registriranih 14 igralcev. Tri kola pred koncem lige pa klubu dobro kaže, saj ima še vse možnosti, da zopet napreduje v 2. slovensko ligo. PGD Hrastje - Prebačevo letos slavi 45-letnico, saj je bilo ustanovljeno marca 1952, gasilski dom pa so zgradili 64. leta. Trenutno ima 215 članov, Kot je povedal preo>vj. Franc Novak, ki je pred*. nik gasilcev že od safl1^, začetka, gasilci zgledno so ■ lujejo z obema vasema, pa videli, da bi bilo Še j. mladih članov. Gasilci se r no udeležujejo gorenjskih K silskih tekmovanj, s kateri"1, navadno tudi vrnejo z en.l0 izmed treh pokalov. 50-letfll" PGD Hrastje - Prebačevo>P bi najraje proslavili z n° vozilom. xe. Rdeči križ Hrastje P'eb.9up vo vsako leto organizira sK ^ no krvodajalsko akcijo. ^ katero pride od 60 do . članov. Vsako leto-skuP^ VS obdarijo člane, starejšfj . 75 let. Njihov predsednici Miro Globočnik, je PoVfeVc Rudi Lipovšek. • S. Š. Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto šenčurski občini, v HRASTJU in med drugim je tO-.-sodelavka Alenka Bevk na balinišču v Hrastju delila tir oštevilčene reklamne čepice. Dopoldan predzadnje k0' l darske poletne sobote smo v Hrastju polepšali ** tf drugimi priložnosmimi akcijami v sklopu novinars^h obiska. Našim sogovornikom smo v dveh uricah raz<*e 0 33 oštevilčenih Glasovih reklamnih čepic, z vsake fli -----i-' —»-----vsehV že v soboto takoj odtrgali nagradni kuponček, vsen ^ včeraj v našem uredništvu dali v boben za žrebanj*, izžrebali: kupona 003384 in 003406 (nagradi: poW^ izbran Glasov izlet za eno osebo - lev letu 1997 o^htj prihodnjem letu letu 1998); kupona 003393 in o03*L (nagradi: Glasova reklamna majica). Torej, čeprav J . bili v soboto trinajstega, ste Štirje Hraščani bogatej*1.^ nagrado - poglejte, če je med štirimi tzžrebtm , številkami katera takšna, ki je tudi na Vaši rekl?^ čepici, ki ste jo dobili v soboto in imate čepico a°Tjjt čimprej pokličite Gorenjski glas, telefon 064/223 - * 0 da Vam nagrado oziroma darilno pismo pošlje**0' r(, pošti. Vaš telefonski klic pričakujemo najdlje do teg<* V ko, 19. septemba, do 13.30 ure - po tem datumu se vet) nost nagradnega kupončka z obiska v Hrastju izteče Poskus«™ čorbe, čorbice Včasih si prav zaželimo kaj redkega, (ijed na žlico((, kot pravimo. In zdajle, ko ie v vrtu ie zelje, so kolerabice, je dovolj korenja, paradižnika, tudi kakšna paprika, si jih privoščimo. Poceni in zdrave so takšne enolončnice, posebno še, če jim dodamo dišavnic in zelišč. Piščančeva čorba l kg perutninske drobovine (ielodčki, srce, jetra, perutnice, vrat), 10 dag korenja, 5 dag zelene, S dag peteršilja (korena), 1 paprika, 1 paradižnik, lovorov list, sol, poper, 8 dag olja, 5 dag moke, 5 dag tebule, 3 stroki česna, šopek zelenega peteršilja, 1 dag rdeče Paprike, 3 dag paradižnikove mezge, 2 jajci, 1 dl belega vina, sok od pol limone, 1 dl kisle smetane. Zelodčke in drugo drobovino zrežemo na rezance, meso na manjše kose. Vse skupaj denemo kuhat v približno 3 1 vode. Dodamo drobno zrezano lušno zelenjavo, lovorov list, zrezano papriko in paradižnik. Solimo in malo popramo. Ko je meso že skoraj mehko, naredimo iz olja in moke svetlo Prežganje in mu dodamo sesekljano čebulo, česen, papriko |n paradižnikovo mezgo. Zalijemo, razkuhamo in zlijemo k mesu. Prilijemo še vino, limonin sok in dodamo sesekljan zelen peteršilj. Tik pred servir-anjem legiramo čorbo z rumen-)akoma, ki smo ju razžvrkljali v smetani. V to čorbo lahko zakuhate tudi drobne vodene žličnike. 2eiena juha 4 žlice olja, 2 jušni kocki (kokošji), 10 dag korenja, 5 dag brstičnega ohrovta, 5 dag pora, 10 dag cvetače. Pripravimo se na zime Na vročem olju krajši čas dušimo kolobarje korenja, jih zalijemo z vodo in jim dodamo kokošji jušni kocki. Ko zavre, primešamo še drugo narezano zelenjavo. Kuhamo tako dolgo, da se vse zmehča. Štajerski lonec l kg bravine, zvrhan krožnik na koščke narezanega korenja, peteršilja, zluščenega graha, 2 debeli Čebuli, 10 srednje debelih krompirjev, zrezanih na kosce, 3 glavice zgodnjega zelja ali nadzemske kolerabice, malo timijana, majaro-na, lovorov list, 3 do 4 stroke strtega česna, sol. V lonec denemo najprej pol zrezanega korenja, peteršilja, zelenega graha, čebule, česna, pol mesa, solimo posujemo s timijanom, majaronom, dodamo pol lovorovega lista, nato polovico zelja ali kolerabic in še pol krompirja. To ponovimo še enkrat v istem redu, le zelje naj bo na vrhu. Prilijemo toliko vode, da sega do roba mešanice. Pokrijemo, zavremo in nato kuhamo na manjšem ognju, da le počasi ve. Preden damo jed na mizo, jo zmešamo in stresemo v skledo. Madžarska zelenjavna jed 2 korenčka, 2 kolerabi, cvetoča, 4 zelene paprike, 1/4 kg gob, 10 dag prekajene slanine, 2 čebuli, nožev vrh zmlete kumine, nožev vrh maj aro na, žlica sladke paprike, 2 zrni česna, 3 žlice gostega paradižnika, pol žlice peteršilja, liter juhe, sol, 3 do 4 krompirji. Korenček in kolerabo nastrgaj na debele rezance, zeleno papriko iztrebi in zreži po dolgem na 4 dele, cvetačo razdeli na manjše cvete in zreži gobe na kocke. Nakock-ano slanino razgrej, da je prosojna in dodaj zrezani čebuli ter bledo opraži. Nato dodaj zrezano zelenjavo, kumino, majaron, papriko in strt česen. Duši pokrito. Ko je že precej zmehčano, dodaj paradižnik, sesekljan peteršilj in zalij z juho ali vrelo vodo z jušno kocko. Vre naj pol ure, I nato primešaj na kolesca zre- j zan, olupljen krompir in kuhaj tako dolgo, da začne krompir razpadati. Jed nakopiči v ogreto plitvo skledo in daj okoli posajena jajca. (Ocvrta na oko v majhni ponvici, da se ne razlezejo). Primorska mineštra 3 l vode, 1 kg zelenjave -cvetoča, zelena, korenček, zelje, por, rumena koleraba itd, 5 dag prekajene slanine, 2 žlici olja, 1 čebula, 4 žlice riža, 2 žlici paradižnikove mezge ali S svežih paradižnikov, 2 žlici narib-nega parmezana. Na olju in narezani slanini prepražimo drobno sesekljano Čebulo in nato še očiščeno in na majhne koščke narezano zelenjavo. Pražimo približno 10 minut. Zalijemo z vodo ali z juho. Vre naj počasi, da se zelenjava skoraj zmehča; tedaj zakuhamo riž, dodamo paradižnikov mezgo in osolimo. Jed že v skledi potresemo z naribanim sirom. Kadar uporabljamo svež paradižnik, ga prepražimo z ostalo zelenjavo. Zeliščno olje Zeliščno olje pripravimo tako, da steklen kozarec ohlapno napolnimo s sveže nabranimi zelišči in prelijemo s hladnim sončničnim oljem. Sicer lahko uporabimo katerokoli olje, le da nima močnega vonja. Prekrijemo s krpo in postavimo na sončno okensko polico. Pustimo, da se namaka 2 tedna in vsak dan premešamo. Nato precedimo skozi krpo in preverimo vonj in okus. Če je toliko močan, kot želimo, prelijemo olje v steklenico in opremimo z nalepko. Če pa želimo močnejšo aromo, ponovimo postopek s svežimi zelišči. Zeliščna olja lahko uporabimo v solatnih polivkah, marinadah, za praženje mesa ali mehčanje zelenjave. Pikantna olja dobimo z baziliko, Česnom, komarčkom, majaronom, meto, rožmarinom, pehtranom, timijanom ali Šetrajem. Semena kapucinke v kisu in razsolu Kapucinkina semena lahko uporabimo namesto kaper. Naberemo jih ob suhem vremenu, ko so še zelena. Za 24 ur jih namočmo v raztopino, ki smo jo pripravili iz 110 g soli in 1 litra vode. Potem vzamemo semena iz raztopine, jih osušimo in nadevamo v majhne kozarce. Za prelivanje pripravimo močan zeliščni kis, za katerega uporabimo beli vinski kis, sol in naslednja zelišča, pehtranove liste, muškatov cvet, muškatni orešek, šalotko, česen, poprova zrna in rezine hrena. Vroč kis vlijemo v kozarček, jih zapremo in počakamo kakšen mesec. Ko kozarček odpremo, moramo vsebino kmalu porabiti. Hren v kisu Izpulimo dovolj veliko hrenovo korenino, jo operemo in ostrgamo. Zmeljemo jo v multipraktiku ali ročno naribamo in naložimo v majhne kozarce. Prelijemo s slanim kisom (1 Čajna žlička (5ml) soli na 275 ml kisa). Zapremo in pustimo stati kakšen mesec, preden ga začnemo uporabljati. n Potpu 2 čebuli, kumara, mlada tikvica, 5 paradižnikov, korenček, zelena, ohrovtova glavica, 2 skodelici svežega graha, pol skodelice riža, sol, poper, 3 _ - ^ v skodelice na kocke zrezanega ]Vj rt1 p 7fl p govejega alt svinjskega mesa. 1 ^1 Cl vi 1 vTZj 11C d JVl 1C Pet minut za lepši videz - - ~j -o"— - . — Ohrovtovo glavico popari in nekaj časa kuhaj, nato odlij vodo, prideni zelenjavo, zalij s hladno vodo, da je zelenjava pokrita, in postavi na vroče. Ko zavre, daj v kozico meso in ko je na pol zmehčano, prisuj riž. Osoli m duši 2 1/2 do 3 ure. Meso daj v sredo plitve sklede, okrog naloži zelenjavo, potresi s poprom in postrezi. Težko jih odpravimo, lahko pa jih ublažimo. Najprej si kožo umijemo, nato pa izpiramo s poparkom iz kamilic, ki čistijo, rmana, ki pomaga odstranjevati strupene snovi, mačje mete, ki razkužuje, sivke, ki umirja in razkužuje, ali timijana, ki učinkovito uničuje klice. Posamezne mozoljčke namažemo z nerazredčenim limoninim sokom, da uničimo klice, ublažimo vnetje in izboljšamo krvni obtok. Ognjičevo mazilo zmanjša vnetja in lokalno zdravi. Pri aknah moramo seveda paziti tudi na prehrano: ne jemo sladkorja, maščob in mlečnih izdelkov. Sladicu za danes Boljša slivova pogača Testo: 30 dag moke, 20 dag surovega masla, 3 ^tnenjakl ščep soli; 3 dag kvasa, 12 žlic mleka, 6 J° f žlic belega vina, 1 kg sliv, 5 dag sladkorja. \°"vka: 4 jajca, 8 dag sladkorja, S žlic kisle smetane, 2 w« zmletih orehov in mandljev, 2 žlički belih drobtln. :: ? desko presejemo moko, narežemo vanjo maslo, elaS!neŠamo osta'e dodatek in zgnetemo vse skupaj v Ra7v°r test0' ki naj počiva pol ure' na hladnem, peka* • mo ga za nožev hrbet na debelo, denemo na cmi °brobimo s testenim svaljkom. Na vsaka 2 v P^snemo svaljek nekoliko z nožem, da nastane De? ^° test0 nekoliko vzhaja, ga denemo v ra^C?' ^° Je na P°l Pe^en0' 8a obložimo z itd\ t>v^emmi 8nvami (z razrezanimi hruškami Dol \ • resemo 8a še s sladkorjem, polijemo s Pi-°i!n P°P°lnoma spečemo v vroči pečici. SDeV ce*a iaica stePamo 8 sladkorjem, da se penijo, nato jim dodamo še smetano, mandlje in 0rehe ter drobtine. Moda Slu ze se vrne. Ztdnji (as> boste rekle vse tiste, ki rade nosite bluze same, brez blazerjev, brezrokavnikov. Le bluze, ki nas naredijo ženstvene, pa naj bodo v karu, vzorčaste ali enobarvne, b°mbažne ali svilene. Zelo Kodne bodo to jesen bluze Z grafičnimi vzorci iz sedemdesetih let s Preprostim "V" izrezom in malim ovratnikom, satenaste bluze srajčnega kroja in bluze vojaškega kroja, sešite iz mehke svile, malce oprijete, da poudarijo postavo. PRAVILNA PORJAVITEV V SOLARIJU DOLOČITE SI SVOJ TIP KOŽE IN ČAS SONČENJA Potem ko so vam v kozmetičnih salonih pred začetkom poletja priporočali pripravo na pravo sončenje v solariju, vam zdaj svetujemo, kako poletje podaljšati v jesen. Spet je pred vami že znana razpredelnica s tipi kože in podatki o tem, kako se obnaša na soncu. Da boste poletno porjavelost in svežino ohranili še v mokro in pusto jesen, ne pozabite na zakonitosti zdravega sončenja v solariju. 'o Tip kože Kožni tip Rudija Papeža 5 4000 Kranj S 328-169 Koža: bela Kožne pege: močne Lasje: rdeči Oči: modre, včasih rjave Koža: svetla Kožne pege: redke Lasje: blond - rjavi Oči: modre, zelene, sive Koža: svetlo rjava Kožne pege: jih ni Lasje: svetli, rjavi Oči: sive, rjave Koža: rjava in olivna Kožne pege: jih ni Lasje: temno rjavi Oči: temne Keltski tip v Sr. Evropi (2 %) Reakcija pri prekomernem sončenju močna in boleča Svetlopolti Evropejec (12%) Temnopolti Evropejec v Sr. Evropi (78%) boleča Priporočljiv čas sončenja Rezultat 5 minut 10 minut minimalna porjavelost redko boleča Mediteranski tip v Sr. Evropi (8%) neboleča 15 minut 20 minut rahla porjavelost lepa porjavelost močna porjavelost KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Prešernove hiše in Galeriji Mestne hiše je odprta retrospektivna razstava fotografij Jake Čopa V fgaleriji Pungert je na ogled razstava slik Braneta Juga. V lotelu Kokra razstavlja slikarska dela akad. slikarka Mirna Pavlovec JESENICE - V Kosovi graščini so na ogled barvni sitotiski akad. slikarja Andreja Jemca, V razstavnem salonu Dolik razstavlja slike in grafike Polde Oblak. V Kulturnem domu na Javorniku razstavlja slike Joža Malej. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled fotografska razstava ob 50-letnici Fotografskega društva Radovljica. BEGUNJE - V dvorani Psihiatrične bolnišnice Begunje je do 21. septembra na ogled razstava likovnih del slikarke Milene Houške-Pavlin iz Maribora. ŠKOFJA LOKA - V okroglem stolpu Loškega gradu je na ogled razstava brižinskih spomenikov. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Ivana Groharja razstavljata linoreze Fotini Diamantidou in Jure Zadnikar. V Kašči je na ogled stalna zbirka slik Franceta Miheliča. V mini galeriji Upravne enote škofja Loka razstavlja olja na platnu z naslovom Spomini Simon Šubic -Svetle iz Žirov. V Galeriji Fara razstavlja slike Boleslav Čeru. TRŽIČ - V Paviljonu NOB so na ogled otroški izdelki iz letošnjih počitniških delavnic, do 12. oktobra pa je na ogled tudi slikarska razstava koroškega slikarja Gustava Januša. KONCERTNO GOSTOVANJE Trobentar in solist Simfonikov RTV Slovenija Stanko Praprotnik je letos poleti (konec junija) gostoval v Vidmu/ Udinah. Italijanskemu Filharmoničnemu orkestru iz Vidma je dirigiral naš dirigent maestro Anton Nanut. Izvedli so zahtevni in virtuozni Beneški karneval skladatelja Jeana Baptista Arbana, velikega mojstra kometa. Med kritikami objavljenimi v italijanskih časopisih o nastopu tako dirigenta kot solista Praprotnika lahko beremo med drugim: "...Solist na trobenti je bil Stanko Praprotnik, izvrsten glasbenik, ki je igral intonančno zelo precizno in z izrazitim smislom za raznolikost v dinamiki in timbru..." • F.K. GLEDALIŠKA DELAVNICA Kranj - Gledališče čez cesto Kranj prireja v okviru Gledaliških dnevov off skupin gledališko delavnico -laboratorij Četrta stena. Pod vodstvom Gabriela Eduarda Hernandeza Ladine, profesorja Delavnice za raziskavo dramske podobe na Kolumbijski narodni univerzi, bodo udeleženci Četrte stene med drugim spoznali senzorialno gledališče, črno gledališče, senčne lutke, oblikovanje scene, kostumov in svetlobe, govorico telesa, improvizacijo... Hernandez pravi: "Umetnik je plesalec, ki skače po robovih svojih notranjih brezen in prisili čute, da se ob izlivu takih drznih dejanj pregrupirajo na nenavadne načine. Namen tega laboratorija je doseči vse to s pomočjo telesa in rekvizitov." Delavnica bo potekala od 21. do 27. septembra na starem pokritem bazenu v Kranju (ob sejmu) in se bo zaključila z javno produkcijo. Cena delavnice je 5000 SIT. Podrobnejše informacije in prijave po telefonu 064/ 403-270 (Boštjan). SLIKE IN GRAFIKE POLDETA OBLAKA V razstavnem salonu DOLIK na Jesenicah je bila v petek, 5. septembra, otvoritev razstave slik in grafik akademskega slikarja Poldeta Oblaka. Razstavo je odprl jeseniški župan dr. Božidar Brudar, v kulturnem programu pa je nastopil mešani oktet KUD Svoboda France Prešeren Žirovnica Breznica. Razstava bo na ogled do vključno 24. septebmra letos. Akademski slikar Polde Oblak je bil rojen na Bledu, sedaj pa živi in ustvarja v Sežani. Zadnja leta se je slikar s posebno ljubeznijo posvetil slovenskemu Krasu in njegovi krajini prav tako kot že pred tem njegovi kamniti arhitekturi z vaškimi vedutami, kamnitimi vodnjaki, portoni in dvorišči kraških domačij. Akademski slikar Polde Oblak je svoja dela že razstavljal na 48 samostojnih razstavah in na 68 skupinskih razstavah po Sloveniji, Srbiji, Nemčiji, Italiji in na Japonskem. Prejel je že 27 nagrad in priznanj, na otvoritvi njegove razstave na Jesenicah pa je bil razglašen za častnega člana jeseniškega likovnega kluba DOLIK. Besedilo in foto: Lojze Kerštan Popularna nadaljevanka iz Železarja zdaj v knjigi SLIKANICA ŽELEZARSKE ZGODOVINE Jesenice - Marsikateri tistih številnih Jeseničanov, ki so bili v desetletjih po drugi svetovni vojni zvesti bralci mesečnika Žeiezar, se z veseljem spominja domiselno predstavljene zgodovine jeseniškega železarstva v obliki slikanice. Ta je v Železarju izhajala v letih 1960 in 1961, podpisovala pa sta ga avtorja akad. slikar Jaka Torkar in dr. Aleksander Rjazancev in Jaka Torkar. "Muzejsko društvo Jesenice se med drugim ukvarja tudi z založništvom in zadnji tovrstni projekt je slikanica Od železarne do fužin, v kateri je zbran podlistek Aleksandra Rjazanceva in Jake Torkarja, ki je v Železarju izhajal v začetku šestdesetih let m za katerega je takrat, tako zaradi vsebine kot zaradi privlačne oblike vladalo veliko zanimanje," je povedal predsednik jeseniškega muzejskega društva Tone Konobelj. "Če vas bo slikanica vznemirila in vas navdala z občudovanje, bo to zato, ker gre za zgodovinsko in hkrati umetniško delo, ki v sebi združuje obe zvrsti, literarno in slikarsko. Spremljajoče besedilo kratko in jedrnato opisuje bistvena dejstva, dpoplnjuje niz podob o posameznih do- zi leksander Rjazancev se je v začetku druge svetovne vojne zaplsil v žele-z a r n i Kranjske industrijske družbe kot fizični delavec v cevarni, kasneje pa dosegel poklic kemijskega tehnika in zdravnika. Ves čas se je ukvarjal tudi z raziskovanjem zgodovine rudarstva in železarstva na Jesenicah. Umrl je leta 1984. ni. Tam je našel zanirnrv keltski novec, njegovo podobo pa je želel objaviti v tehnični prilogi Železarja. Za dokumentacijo mu fotografije niso bile preveč všeč, češ da niso dovolj natančne. Zato je poklical mene, da sem mu ga narisal - in je bil zadovoljen-Spodaj je pisalo Foto Jaka Torkar." V slikanici ie predstavljeno tudi takrat največje lopatasto Peltonovo kolo v Evropi, ki so ga v železarno montirali leta 1902 godkih. ... Besedilo in slika zaživita v skupnem sozvočju, zato slikanica ni po naključju uvrščena med področja v likovni umetnosti," je zapisal knjigi na pot. "Seveda se spominjam začetkov stripa, ki sva ga s ZAKLJUČEK KOROŠKIH DNEVOV Tržič - Z odprtjem razstave likovnih del slikarja Gustava Januša s Koroške v tržiškem Paviljonu NOB, so se konec minulega tedna zaključili Koroški kulturni dnevi v Tržiču. Začeli so se s koncertom flavtista Christiana Filipiča in kitarista Janeza Gregoriča, nadaljevali pa z nastopom Lenčke in Nika Kuppra, ki sta predstavila svoje pesmi in pravljice mladim obiskovalcem razstave izdelkov počitniških delavnic. Še posebej slovesna pa ie bila petkova otvoritev slikarske razstave, ki jo je odprl svetnik za kulturo avstrijskega veleposlaništva v Ljubljani Maximilian Eichinger ob prisotnosti predstavnika Krščanske kulturne zveze iz Celovca in tržiškega župana. Prireditev je obogatil tudi krajši nastop harfistke Bronislave Prinčič. Ob otvoritvi je svetnik za kulturo poudaril, da tržiška predstavitev slikarja Januša sodi v okvir vse večjega kulturnega sodelovanja med Avstrijo in Slovenijo. Samo od letošnjega marca pa do avgusta je bilo pripravljenih okoli trideset kulturnih projektov, naslednje leto, ko Avstrija prevzema predstedstvo v EU, pa bo te vrste sodelovanje med državama še bogatejše. Tri prireditve, ki se so od sredine minulega tedna odvijale v Tržiču, seveda niso bile prve te vrste. Razmeroma pogosto srečevanje obmejnih občin na Koroškem s tržiško sega že razmeroma daleč nazaj. Seveda je obojestransko, ena zadnjih prireditev je bila razstava izdelkov Jerneja in Mateja Kosmača v več krajih na Koroškem. Že zdaj pa tečejo dogovori, da bi v Tržiču pripravili razstavo narodnih noš iz vasi Sele, o čemer je pred nevadnim izšla tudi knjiga raziskovalke dr. Marije Makarovič. kolegom in prijateljem dr. Rjazancevom objavljala v Železarju. Predvsem takrat čisto zares nisem vedel, v kaj sem ugriznil. Moje ilustracije -perorisbe, kar po štiri, celo osem na mesec jih je bilo včasih, vsega skupaj šestinde-vetdeset - so bile namreč zelo zahtevne," pravi slikar Jaka Torkar. "Delo je bilo natančno, celo mukotrpno. Mnogo je bilo portretov. Preštel jih nisem, ampak bilo jih je zelo veliko. Zraven pa je bilo treba "ponarediti" kakšen žig ali podpis, si izmisliti tisto, za kar ni bilo fotografske podlage... Spomnim pa se, da so stari Jeseničani z zanimanjem spremljali nadaljevanko. Dr. Rjazancev, oba sva tukajšnja domačina in pred tem sva se dolgo poznala, je bil zelo natančen in zahteven. Jaz pa tudi. O najinem sodelovanju Slikar Jaka Torkar j* svojo ustvarjalno pot za" čel na oblikovalski Šoli v Ljubljani, po njej pđ nadaljeval študij na ljubljanski akademiji up0' dabljajočih umetnosti. Po njej se je izpopolnjeval & na priznani grafični šoli, specialki pri prof. Boži' darju Jakcu. Med isklan-jem različnih slogovni" prijemov se je odločil Za realističnega, ki mu je v nadaljnjem ustvarjanju ostal najbližji-V šestdesetih letih je slikat ustvarjal predvsem P° naročilu in eno od taki" nih naroČil je bila tudt slikanica Od fužin do železarne, ki sta jo skupaj z Aleksandrom R)0' zancevom ustvarjala šestesetih letih Za nastanek slikanice )6 urednik uspel zbrati veČino originalnih perorisb, ki jjh J v na pogled privlačno knji*n izdajo uredil arhitekt Jafl^ Suhadolc. Knjiga, pravijo av' torji, je namenjena tako mla dim kot starejšim bralcem. ke je prijetna na pogled, dok"' mentarno zanimiva, oben^ pa napisana dovolj strokov^ Za lažje razumevanje ji JeA koncu dodan še slovar** manj znanih izrazov ter f. nam osebnosti, ki se pojavljal, v tekstu. Obširno delo je «g: zbrano na enem koncu in Ž6 _„ mi je všeč, in če bodo od imeli kaj tudi drugi, predvseI? najbolj nazorno govori dogo- mlajši rodovi, bom Še b°J dek iz časa, ko je dr. Rjazancev zadovoljen, pravi Jaka Torka1, raziskoval izkopanine na Ajd- • M. Ahačič Slikar Gustav Januš sprejema čestitke k razstavi od svetnika za kulturo g. Eichingerja. Foto: Tina Doki Tudi tokratna razstava slikarja, pesnika in pedagoga Gustava Januša se bo pri nas zadrževala dlje časa. Do 12. oktobra bo v Tržiču, kasneje pa bo na ogled še v škofijski gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani, novembra pa še v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu. • Lea Mencinger Pevski zbor Mihail I. Glinka ___. SLAVNI ZBOR ZNOVAVGOSTEH Kranj - S koncertom v kranjski župnijski cerkvi v sobot0' 20. septembra, ob 20. uri, se začenja tokratno že drug0 slovensko gostovanje znamenitega ruskega pevskega zbora Capella Mihail I. Glinka iz St. Petersburga. Že drugo gostovanje je tako kot prvikrat pripravil? Združenje prijateljev umetnosti Lumen iz Tržiča. Zarad velikega zanimanja ob lanskem gostovanju, ki je bilo °v velikonočnih praznikih, so ta svetovno znani pevski povabili vnovič na dobra dva tedna trajajočo turnejo, 11 kateri bo zbor imel kar sedemnajst koncertov. Zbor, ki % vodi dirigent Vladislav Černušenko, se bo slovenskemu'. tudi zamejskemu občinstvu predstavil s tremi različn1!? programi, ki so sestavljeni iz spevov ruske liturgU skladateljev Sviridova, Čajkovskega, Česnokova, Rahrfl3 ninova in Slonimskega ter in ruskih narodnih pesmi. .i Na Gorenjskem bo zbor Mihail I. Glinka imel »n . koncerte: poleg sobotnega bo v Kranju v župnijski cer^,a nastopil še 2. oktobra, v Velesovem 25. septernra \ ■ Iskratel), in 6. oktobra v župnijski cerkvi v Tržiču. Z& la se je zbor v okviru slovenske turneje predstavil tudi ostovanje oom i Reka. Zboruj imel v Ljubljani štiri koncerte, od tega tri v stolnici. Nasj £ avstrijskem Koroškem, tokrat pa so v gostovanje p' Borovelj, Šmihela in Loč vključeni še Trst in Reka. Zbor bo še na Sveti gori, v Celju, v Mariboru in Belih vod . Vstopnice za koncerte na Gorenjskem bodo na volj<> Pj Turističnih društvih Kranj, Škofja Loka, Radovljica, t»ie ' Tržič in uro pred vsakim koncertom. • L.M. Dan, ko ponovno oživi stara ljubeljska cesta Legende se vračajo ah jabolko ne pade daleč od drevesa Oblaki prahu, hrup in možje oblečeni po vse prej kot zadnji modi - to je lahko kratek opis gorskega preizkusa starodobnikov na prelaz Ljubelj Ljubelj, 13. in 14. septembra • Ljubeljske dirke so se pred nekaj leti tamkajšnjemu pre- lazu ponovno vrnile" življenje. Starodobniki na dveh, treh in štirih kolesih vsako leto dva dni skušajo nekdanjemu prelazu vrniti to, kar je nekdaj bil - ena najzahtevnejših gorskih dirk v državi. Letos so se organizacije prvič povsem sami lotili člani domačega Avto-moto društva oziroma njegove sekcije, ki združuje lastnike in ljubitelje starodobnikov. Pri ljubeljski dirki pa ne gre zgolj za hitrost, pač pa je vsaj tako, če ne se bolj, pomembna starost vozil,' pa voznika, ocena izvirnosti vozila in nenazadnje moč motorja. Več možnosti za zmago imajo tako starejša in šibkejša vozila. Ali pa tudi ne... Prvič sami, ocena • zelo uspešno Po zaključku dirke sem nekaj besed spregovoril z Marjanom Romihom, direktorjem dirke. "Današnji dan ocenjujem zelo dobro, čeprav ]e bilo zjutraj vreme skorajda nemogoče, na vrhu Ljubelja le med dežjem padal tudi *neg. Prav zaradi vremena je ?anes nekaj gledalcev manj, kot bi jih sicer bilo. Kljub nočnim in jutranjim zapletom 2 vremenom pa je dirka v celoti potekala nemoteno in Po načrtih. Danes tekmuje okrog devetdeset dirkačev, Jabolko ne pade daleč od drevesa ali Hrast mlajši v akciji. pač ne gre tevnosti dirke upati preveč. Letos je prvič organizator AMD Tržič, čeprav so že prejšnja leta sodelovali z AMTK Ljubljana pri pripravi dirke. Vendar pa so nam mnogi tržičani rekli, da če nismo sposobni sami pripraviti prireditve, je pač bolje, da vso stvar prepustimo drugim. In tako smo letos sami ugriznili v jabolko, in, kot pravijo tako dirkači kot obiskovalci, uspešno." Zmagal leta 1954 in 1997 Med udeleženci ljubeljskih srečanj pa vsako leto najdemo tudi dirkače, ki so na ljubelskih strminah pobirali pokale. Eden tistih, ki se je še v starih ljubeljskih časih z motorjem podil po ljubelskih strminah pa je tudi Mladen nenazadnje takratno prvo mesto precej močnejši argument. Na dirko se je, kot nam je povedal, odpravil brez kakšnih pretiranih pričakovanj. Eden od razlogov je bil ta, da mu je bilo motorja vendarle nekoliko preveč škoda, drugi razlog pa ta, da posebej zanj niso imeli primerne kategorije. Nastopil je z močnejšimi tovarniškimi kolegi, venmdar pa je sistem točkovanja, ki, kot rečeno, poleg starosti voznika in vozila vključuje še ohranjenost vozila in delavno prostornino, vendarle osvojil prvo mesto. Prihodnje leto pride zagotovo spet. Jabolko ne pade daleč od drevesa Ljubeljska dirka se je letos prvič imenovala Hrastov memorial, v spomin na preminulega tržiškega dirkača Mira Hrasta, ki so mu njegovi dirkaški prijatelji rekli kar Grča. Njegova dirkaška dis- dobniknv h ^ taKratnemu moiorju ponov- ciplina je bila najelitnejša in takei^d„n° V na du- vcasin omotaju , ja referata za mejne zadeve in tujce pri Inšpektoratu policije UNZ Kranj. "Prireditev smo zavarovali z ustreznim številom policistov, pred tem pa smo o tem obvestili tudio avstrijske varnostne organe, da so lahko poostrili nadzor ter svoje naloge priredili tej prireditvi. Prireditev se odvija do mejne črte, kdor se hoče razgledati po avstrijski strani, mora s seboj pač imeti ustrezne dokumente, saj je tutudi planinski mejni prehod. Nevarnosti prehoda ilegalcev ni, saj nasploh velja, da tisti, ki bi kaj takega želeli storiti, za to zagotovo ne bi izbrali take prireditve. Zdi se mi povsem pravilno, da se prelazu Ljubelj vrača življenje, bodici s pomočjo dir-ek, kolesarke proge in planinskih poti, saj je bilo gibanje v tem del do pred kratkim močno omejeno. V okolici so planine, planinske postojanke in planšarije, zatorej zakaj bi jih ljudje ne obiskovali. 0 kvaliteti udeležencev in najboljših Za mnenje o jeklenih starčkih smo povprašali enega naših največjih poznavalcev starodobnikov Andreja Krbavčiča. Kot nam je povedal, je bila udeležba tipična za športna tekmovanja starodobnikov. Obremenitve lahko hitro povzročijo kakšno poškodbo, tzato kvalitetnejši primerki ponavadi ostajajo v garažah. Opaža, da je zelo veliko vozil ene in iste znamke, prednjačili so predvsem BMW-ji in Puchi. Kvaliteta obnov pri nas raste, ravno zaradi športnosti se lastniki Najboljši gasilci Sore in Zbilj Vodice, 15. septembra - Gasilska zveza Vodice je skupaj z Gasilsko zvezo Medvode v Vodicah v soboto pripravila tekmovanje za memorial Matevža Haceta. Najboljši pri članicah in članih A so bili gasilci iz PGD Sora (pri članih Sora III). Pri članih B pa je bila najboljša ekipa iz PGD Zbilje. Med industrijskimi društvi je bila prva ekipa PIGD Donit Medvode. • A. Ž. j - p« jc UU11U3 oiuvcuvtr uiKn.. t-,\si\j unpvouu, ui laiiivu uilR.Ullk.aiji. nj^g^»------ „ ., jt x in 70 tvi-prlel ave ?° stare tehnike iz leta v leto rekli, motor, ki šteje leto več je sovozniško mesto na pri- včasih odločajo za preaeiave, ollši. v dirkaških vrstah je kot pol stoletja je ponovno kolici zamenjal za vozniško, ie? l.uJcev' Pole? Italijanov zasilal v svojem nekdanjem na prikolico pa je sedel, ie 7 uJtcv' Poieg iianjanov zasnai v svojem nenaanjeii V • aJ avstrijcev in Nemcev, sijaju, menda naj bi bil lepši oziroma se je na njej zviral, v Primerjavi s prejšnjimi leti kot takrat, ko je zapustil Jože Kralj. BMW R-75, ki so tiiJ6 letošnJe dirke udeležilo tovarniško montažno linijo, ga sestavili daljnega 1939. dl nekaj več avtomobilov, Obnovljenemu starodobniku leta je Miru letos povzročil pač ni bilo primernejše pre vendar pa je ta kategorija nekoliko težja, saj je dirkanje z avtomobili precej bolj zahtevno, prav tako pa je na taki dirki precej več možnih okvar pri avtomobilih kot pa motorjih. Seveda si organizatorji v prihodnje že-hmo privabiti tudi kakšne močnejše avtomobile iztistih časov, vendar pa zaradi zah- lzkušnje kot prav vzpon na Ljubelj. Pa ne prav z lahkim srcem. Strmina in stara makadamska cesta pač hitro lahko zahtevata svoj davek, poškodbe pa so na nekaj desetletij starih motociklih pač veliko pogostejša stvar. Vendarle pa je bil čar nekdanjih tekmovanj in nemalo težav, odpovedal je motor, njegovo popravilo pa je zahtevalo nemalo deta, financ ter tudi zamujenih dirk. kljub vsemu pa mu ga je uspelo spraviti v red ravno pravi čas. Dirka je bila, kot nam je zaupal, še posebej težka, že prvi dan med treningi je imel z motorjem kar nekaj težav, ponoči ga je v ki pa so odmik od zgodovinskosti vozila. In ko smo ga povprašali, katera dva staro-dobnika bi zapeljal v svojo garažo, nam je brez pomisleka odgovoril - osebni avto Autobianchi Bianchi, ki je zmagal v avtomobilistični konkurenci, med motorji pa Condor grand sport iz daljnega leta 1929, ki je bil obe-nem tudi najstarejši udeleženec ljubeljskega preskusa. Največ pokalov je domov odnesel Peer Ribni- kar, ki je s svojim motorjem Matchless G v prvi kategoriji domači garaži čaka- osvojil prvo mesto, prav tako lo še precej dela, no pa je žirija odločila, da je to najlepše restavrirano vozilo, s svojim DKW RS si je v kategoriji višje privozil drugo mesto. Med močnejšimi motorji Puch je bil najboljši eriiMalden daljnega 1954......in danes. Obakrat prvi! vendarle pa je motor nedeljsko jutro dočakal povsem pripravljen. Tudi na dirki so občasno po-javile kakšne drobne težavice, vendarle pa je zmogel oba teka ter v obeh tekih v svoji kategoriji na vrh prišel najhitreje in prepričljivo zmagal. Boljše počastitve spomina na straejše-ga Hrasta si pač ne bi mogli predstavljati. "Ljubeljska dirka ne vpliva na varnost državne meje," ...nam je na ljubeljskem vrhu dejal Zdenko Guzzi, vod- VVilhefm Lercher iz Avstrije, najstarejši voznik pa je bil Friderik Pergar, ki je z avtomobilom Vblkseagen Karman Ghia osvojil tudi drugo mesto v svoji kategoriji. Prihodnje leto bo na Ljubelju ponovno živahno, vsi, ki imate doma kakšen star motor ali avtomobil pa imate leto dni časa, da svojega kovinskega starčka pripravite na ljubeljske napore. Vsi, ki so to storili ta konec tedna, vam zatrjujejo, da sc splača. U. Spehar ^064/223-111 srass glas Veterani in veteranke Mengša Mengeš, 15. septembra - Na športnem igrišču pred šolo v Mengšu je bilo v soboto regijsko tekmovanje starejših gasilk in gasilcev z območja Ljubljane III, ki vključuje prostovoljna gasilska društva v občinah Kamnik, Litija, Domžale, Mengeš, Lukovica in Moravče. Na državno tekmovanje, ki bo prihodnje leto za memorial Matevža Haceta, so se med veterani uvrstile ekipe Mengeš, Jarše-Rudica in Vir. med veterankami pa ekipa iz Mengša. V okviru medobčinskega tekmovanja pa se je pomerilo 21 ekip iz Slovenije. Najboljše pri veteranih so bili ekipe Mežice, Šinkovega lAirna in Mojstrane, pri veterankah pa Šmartno ob Paki. Najboljši rezultat izven konkurence pa so dosegle veteranke iz Mengša. Zaradi slabega vremena je v nedeljo odpadlo mladinsko tekmovanje in bo zato med tednom. • A. Ž. Ko se gasilci pomerijo med seboj Dva memoriala Matevža Haceta Škofja Loka, Bohinjska Bela, 13. septembra - V soboto sta se na Gorenjskem dogajali dve na las enaki tekmovanji -Škofjeloška in radovljiška Gasilska zveza sta za svoje člane pripravili izbirno gasilsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta. Na tekmovanju v Škofji loki so sodelovali gasilci vseh kategorij, pionirji so se preizkusili v vaji z vedrovko ter v štafeti s prenosom vode, mladinci so imeli mokro vajo z motorno brizgalno ter štafeto z ovirami na 350-metrski progi. Članska preizkušnja je poleg mokre vaje obsegala še vajo raznoterosti in vajo razvrščanja. Tekmovanja se je udeležilo okroh 1400 gasilcev iz 28 gasilskih društev škofjeloške upravne enote. Na Bohinjski Beli pa so tekmovali le mlajši gasilci in veterani, žal pa so v veteranski konkurenci nastopili le gasilci iz Ljubnega. Najboljše ekipe Na škofjeloškem tekmovanju so se v pionirski kategoriji najbolje odrezali gasilci iz ekipe Dobračeva 1 ter gasilke iz Trebije, med mladinci so prednjačili fasilke in gasilci iz ekipe Poljane L V članski A alegoriji so zmagali gasilci z Gosteč ter prva tenka poljanska ekipa, balegorija B pa je bila v znamenju gasilcev z GodeŠiča ter gasilk s Trebije. V veteranski konkurenci so zmagali Dobračevci ter Dobračevke. V Bohinski beli pa so bile edina in najboljša dekliška pionirska ekipa iz Stare Fužine, mladi gasilci iz Gorij so bili najboljši v pionirski in mladinski konkurenci, edino dekliško mladinsko ekipo pa so sestavljale gasilke iz Begunj. Prvi in edini so bili tudi gasilci iz Ljubnega v veteranski konkurenci. • U.š. Praznični konec tedna v Vodicah Semenj, razstava, tekmovanja in parada V občini Vodice so minuli konec tedna sklenili precejšen del prireditev v okviru letošnjega drugega praznovanja občinskega praznika. Vodice, 15. septembra - Minula sobota je bila v občini Vodice že druga po vrsti, ko so z različnimi prireditvami proslavili občinski praznik. Pred tednom dni so odprli prenovljeno športno igrišče pri šoli v Vodicah, v torek pa so potem na slavnostni seji občinskega sveta ob kulturnem programu domačega mešanega pevskega zbora Biser in s koncertnim nastopom Kamniških kolednikov prvič podelili tudi občinska priznanja. Pripravili pa so tudi zanimivo razstavo izdelkov iz krajev, ki so vključeni v projekt Alpskih cest. Poplava študentskih servisov V soboto so že drugič pripravili semenj ob občinskem prazniku. Tekmovanje so gasilci sklenili s parado, na čelu pa so bile \ mažoretke. Prehodni pokal so osvojili gasilci PGD Sinkov Turn. To soboto so prireditvami nadaljevali, potem ko je bila v petek zvečer v dvorani v Utiku zanimiva predstavitev Kulturnega društva iz Moravč s komedijo Učenjak. Čeprav je tudi v neposredni bližini Vodic, kjer so se v soboto dogajale zanimive stvari, nekajkrat dež opozoril nase, so v Vodicah "pripeljali" ta dan praznovanje srečno do konca. Začeli so z jutranjim odprtjem semnja pridelkov in izdelkov domače obrti ter podjetništva. Po lanskem poskusu že lahko ugotovimo, da sejem v okviru občinskega praznovanja stopa na pot tradicije in tudi zanimivost in izvirnost mu je potrebno priznati. Lutkovni igrici in otroški ročni delavnici sredi dopoldneva je potem sledilo odprtje razstave fotografij v Knjižnici v Vodicah. Na Šmarno Goro pa so se pomerili s kolesi tekmovalci na kronometer. Osrednje tekmovanje pa so potem pri šoli v Vodicah pripravili gasilci Gasilske zveze Vodicah. Organizacijsko je bilo to tekmovanje za memorial Matevža Haceta tudi za gasilske ekipe iz občine Medvode. Tekmovanje so sklenili s parado, na čelu katere od šole do Kopitarjevega trga so bila mažoretke. Po podelitvi pokalov in priznanj na športnih in gasilskih tekmovanjih pa so sobotni praznični dan sklenili s sestavljanjem lojtrskega voza in veselico s plesom. Na tekmovanju Gasilske zveze Vodice za memorial Matevža Haceta je pri članicah A zmagala ekipa PGD Zapoge, pri članih A ekipa PGD Sinkov Turn, pri članicah B ekipa Sinkov Turn, pri članih B ekipa PGD Bukovica-Utik, pri starejših članih pa ekipa PGD Sinkov Turn. Prehodni pokal je osvojilo PGD Sinkov Turn. Praznovanje v okviru občinskega prazinka bodo nadaljevali spet ta konec tedna, ko bodo v petek v šoli v Vodicah Kopitarjevi študijski dnevi, v soboto pa v bodo v klubu Kubu družabne igre med vasmi občine Vodice. • A. Žalar Boj za servise, boj za študentski denar Lani se je preko študentskih servisov obrnilo več kot 10 milijard tolarjev študentskega denarja. Ker pa jč zakonodaja, ki ureja delovanje servisov, luknjasta, nihče ne ve, kdo vse živi od študentskih žuljev. Kranj, 15. septembra - Sosedov fant je čez poletje delal na Petrolu, znankina hči je pazila otroke. In čeprav je v zadnjih letih zelo težko dobiti delo preko študentskega servisa, saj podjetja jemljejo večinoma otroke delavcev in znancev, kopica naših mladinskih oziroma študentskih servisov kar dobro živi. Lani se je preko njih obrnilo več kot 10 milijard (!) tolarjev prometa. Žal pa je zakonodaja, ki ureja to področje, nedorečena, saj mladinski servis lahko ustanovi praktično vsakdo, pa tudi posebej strogega nadzora nad tem, kam se pretaka denar, ni. Prava poplava študentskih servisov v zadnjih letih zato ne preseneča. Tudi na Gorenjskem. Na Gorenjskem po naših podatkih deluje več kot deset mladinskih oziroma študentskih servisov. V Kranju so trije, v Škofji Loki vsaj dva, prav tako v Kamniku, radovljiški pa ima podružnice tudi v Tržiču in na Jesenicah (pa še v Črnomlju). Takšna "inflacija" servisov pa sploh ne preseneča, saj smo ob zbiranju podatkov za tale članek ugotovili, da je zakonodaja na tem področju nedorečena, študentski servis pa lahko ustanovi pravzaprav vsakdo. Ali kot nam je dejal eden od sogovornikov: študentski servis ima lahko vsak, kdor ima ravno pet minut časa. Za to sicer mora pridobiti koncesijo ministrstva za delo, vendar so pogoji za pridobitev le-te bolj tehnične kot vsebinske narave. Podrobneje bi dejavnost servisov moral opredeliti temeljni akt oziroma statut študentske organizacije Slovenije, sprejem katerega pa je zaradi sporov med ljubljansko in mariborsko študentsko organizacijo že dalj časa blokiran... Zasebni in "naši" servisi Kdo je sploh lahko lastnik študentskih servisov (kot vemo, so bili le-ti do osamosvojitve v domeni ZSMS)? Po razlagi ministrstva za delo je lastnik študentskega oziroma mladinskega servisa lahko gospodarska družba, lahko pa tudi klub, ki je organiziran po zakonu o društvih. Tako imamo danes v praksi štiri vrste servisov: prvi so zasebni, drugi so v lasti lokalnih klubov študentov, tretji v lasti študentskih organizacij (ŠOU), četrti pa v mešani, delno zasebni delno študentski lasti. Eden zasebnih servisov je Mladinski servis Kranj, ki po besedah direktorja Petra Betona deluje že od leta 1975. Servis se je olastninil po zakonu o lastninjenju, njegovi lastniki pa so zaposleni in skladi. Prav lastninjenje pa je postavilo vse na glavo, je prepričan Peter Beton: "V servisih, ki so v lasti klubov študentov, je še vedno družbena lastnina, vse je naše. Servise ustanavljajo mladi fantje, ki imajo ravno čas; jaz jih imenujem zadnji marksisti. Družbena lastnina je v nasprotju z ustavo. Zato so takšni servisi zame ostanki marksizma." Kot pravi, se to pozna tudi na kakovosti dela, saj naj bi se številni dijaki in študenti vračali nazaj k Mladinskemu servisu. "V poplavi servisov se je izkazalo, da res dobro delamo. Študentje se vračajo k nam in zmajujejo z glavo, kaj se jim je dogajalo drugod," pravi Beton. Glavna konkurenčna prednost tega servisa je v tem, da za veČino kranjskih podjetij, s katerimi poslujejo že dalj časa, kreditirajo izplačila denarja, saj študent dobi denar takoj naslednji dan, ko na servisu prejmejo njegovo napotnico. Večina ostalih servisov namreč z izplačilom čaka tako dolgo, da podjetje, pri katerem je delal dijak oziroma študent, nakaže denar. Preko Mladinskega servisa Kranj dela okrog 4000 študentov in Peter Beton: Študentski servisi v lasti študentov so zadnji ostanki marksizma. dijakov, po direktorjevih besedah pa so lani za obštudijske dejavnosti namenili 150 tisoč nemških mark. Ta sredstva so namenili študentski organizaciji fakultete za organizacijske vede v Kranju ter Klubu študentov in dijakov Kranj. Nič več zasebnih servisov? Zanimivo je, da sta v Kranju dva kluba študentov, ki med seboj nista v najboljših odnosih. Drugi je Klub kranjskih štude-nov (KŠK), ki je januarja lani ustanovil svoj študentski servis, ki skuša biti največji konkurent Mladinskemu servisu. Za razliko od Betonovega zagovarjanja zasebne lastnine servisov pa v KŠK poudarjajo, da mora študentski servis biti v lasti tistih, ki jim je tudi namenjen, to je študentov. Kot pravi vodja Matjaž Fajfar, gre ves denar nazaj k študentom (od desetih odstotkov provizij pokrijejo le stroške za plače in nujno amortizacijo), torej je servis kar dvakrat študentski. S tem denarjem financirajo vse dejavnosti Kluba študentov Kranj, med drugim tudi Teden mladih, pa še številne druge dejavnosti. Študentski servis ima po njihovih podatkih 3700 članov, ki imajo tudi posebne ugodnosti, od različnih popustov pri nakupu vstopnic za kino, plavanje, avtobusnih vozovnic in podobno. Fajfar tudi nasprotuje zasebni lastnini študentskih servisov in meni, da bi v prihodnje zakonodajo morali spremeniti tako, da privatna lastnina servisov ne bo več mogoča; za to se bori tudi študentska organizacija v Ljubljani. "Morate vedeti, da se tu pretaka ogromno denarja, ki tako lahko ostaja v privatnih rokah," pravi Fajfar. Avgusta letos se je s posredovanjem dijaških in študentskih del v Sloveniji ukvarjalo 41 koncesionarjev, ki so poleg sedežev posredovalnic imeli Še 42 podružnic. S pomočjo servisov zaživeli številni študentski projekti V mešani lasti - delno študentski delno zasebni - pa je radovljiški mladinski servis, ki ima še Dodružnice na Jesenicah, v Tržiču ter Črnomlju. Od leta 1992 je v večinski lasti Kluba radovljiških študentov (KRŠ), nam je povedal vodja servisa Franjo Pogačnik, solastniki pa so še tri fizične osebe, med njimi direktor in Kdo lahko ustanovi študentski servis? V pravilniku ministrstva za delo, ki predpisuje pogoje za pridobitev koncesije, piše, da mora oseba, ki se ukvarja s posredovanjem dijaških in študentskih del, imeti najmanj višješolsko izobrazbo, najmanj tri leta ustreznih delovnih izkušenj, pri koncesionarju pa mora biti v delovnem razmerju. Posredovalnica se mora nahajati v ustreznih poslovnih prostorih, ki med drugim morajo biti opremljeni z ustrezno računalniško opremo. Pogoj za pridobitev koncesije je tudi ta, da mora servis skleniti pogodbo s študentsko organizacijo (katero, ni določeno), kateri odvaja del od desetodstotne provizije. Ta denar se namenja študentom za njihove obštudijske dejavnosti, lahko pa tudi drugim organizacijam in društvom, srednjim, višjim in visokim Šolam, pa tudi posameznikom kot sponzorska sredstva. Servis mora koncesijo pridobiti vsako leto znova. vodja servisa. Obvezna sredstva odvajal0 lokalnim klubom študentov, in sicer u, Klubu jeseniških študentov, Klubu tržiških študentov ter Klubu belokranjskih študentov. Po Pogačnikovih besedan vsak mesec naredijo obračun in kluboni tekoče nakazujejo sredstva; tako so lan) vse štirim klubom skupaj nakazali oko'1 10 milijonov tolarjev. "Študentje so zel° zadovoljni, saj oni delajo preko nas, mi Pa jim vračamo denar, ki ga namenjajoč številne dejavnosti," pravi Pogačnik Podobno je v Kamniku, kjer ima Studentski servis v lasti Študentski klu" Kamnik - Domžale, študentje pa s pomočjo denarja organizirajo različn6 klubske projekte, predavanja, izlete 1,1 podobno, nam je dejal vodja kamniškega servisa Gregor Koncilja. Tudi v tern servisu študentom, ki delajo pri solidni podjetjih, servis založi celoten znese* plačila in ne čaka na nakazilo podjetja. Študentski servis za posredovanje zaračuna deset odstotkov od izpla-čanega zneska za opravljeno delo (provizijo plača delodajalec,':ne študent), vendar mora del sredstev odvesti Študentski organizaciji Za financiranje obštudijskih dejavnos-tu Lani se je po podatkih ministrstva za delo preko naših študentskih servisov obrnilo preko deset milijard tolarjev, servisi pa so ustvarili skoraj 1,2 milijarde tolarjev prihodkov. Od tega so 475 milijonov tolarjev namenili & različne obštudijske dejavnost]' kar 725 milijonov tolarjev pa )e. ! ostalo servisom. Če jih je U$ \ delovalo 36, je vsakemu od njih v povprečju ostalo okoli 20 milijona* tolarjev sredstev. Preračunano na mesec: enemu servisu je ostalo tudi 20 tisoč nemških mark! V veČini gorenjskih servisov je zaposli eden ali največ dva človeka. Študentski servisi v domeni politike- Medtem ko za nekatere študent5* servise, ki so pognali iz nekdafljL ZSMS-jevskih korenin velja, da so <> j LDS-ovsko usmerjeni (čeprav v v^jj servisov to zanikajo), se je v Škofji L° pojavil servis, ki niti ne skriva svoje Sv< ovske usmeritve. Gre za Arcadio, a8eV jo za zaposlovanje in posredovanje?, lovne sile. Kot nam je povedal S'1 Likar, uradno prokurist, po lastnih o& dah pa "alfa in ornega Arcadie", je ^ayl. dejavnost Arcadie mladinski servis, * terega uradni ustanovitelj je Klub Pla"?fl! ki se je nedavno preimenoval v Zcd' jenje mladih Slovenije. Ustanovili so i mladi iz Poljanske in Selške doline ^ Škofje Loke, nekaj članov pa je tudi Kranja, Medvod, Žirov in Cerkna dinjenje mladih je po svojem ^taj" pridruženo Mladim Slovenske Uu.Lf stranke, ima pa tri sektorje, in 5l. \ gospodarskega (kamor sodi Arcad' jj kulturno-športnega ter političnega^ čigavi lasti je torej mladinski sef Arcadia? "Lastnina je delno druze* delno zasebna. Lastnik Arcadie je ^ -A jenje, delno pa ustanovitelji s svoj' , kapitalskimi deleži," pravi Likar. K dodaja, v Arcadii za razliko od drug * škofjeloškega študentskega servisa ^0 moreč, ki naj bi bil LDS-ovski, nifpj "realsocialističnega pogleda na stvar ■ ^\ so LDS-ovski servis, pa nam je za,1j(ot vodja Zamorca Gorazd Jelovšek pravi, ločijo politiko od servisa, \^ študentov pa je stanovska, in ne p0' tllj|i organizacija. Iz naslova desetodst0^, provizij namenjajo sedem odstotkov ^ bom študentov Poljanske in Selške ^ line, žirovskim in škofjelos* ? študentom. In kdo je lastnik ser ^ "Lastnik sem jaz kot fizična ?seta|c0 pravi Jdlovšek ter dodaja, da Je ^p-zaradi neorganiziranosti študentske ^ nosti. Ko bo skupnost osnovana, y, lastnik servisa postal klub študent - j, pravi. Dobiček servisa naj bi bu a -malen, po Jelovškovem zatrjevanju v ^ čeprav je servis v lasti enega sa*negfl človeka - ne prihaja do nikaKt zasebnega okoriščanja. .j • U. Peternel, foto: h v Prvo družabno srečanje slovenskih županov Župani so že videli del Ciuhove zbirke I Jfi* fgfa Okoli štirideset županov slovenskih občin si je pod vodstvom mladih turističnih vod «v ogledalo Blejski grad in z gradu ves Bled, Fondacija Jože Ciuha pa jim je v P"^J**2&5£^ Pristava predstavila prvi del Ciuhove zbirke, ki bo sicer za javnost odprta sele prihodnji mesec. Bled - Blejska občina je ob koncu uspešne poletne turistične sezone in obsežnega programa prireditev pripravila v soboto prvo družabno srečanje slovenskih županov. Gostitelj, blejski župan Vinko Gole, je župane pozdravil z besedami "dragi sotrpini in sotrpinke" in jim že na začetku jasno in glasno povedal, da se tokrat niso zbrali zaradi dela, ampak zato, da si ob koncu tretjega leta mandata izmenjajo izkušnje, se sproščeno pogovorijo o tem in onem in se tudi poveselijo. Blejski župan je "sotrpinom in sotrpinkam" iz različnih koncev Slovenije predstavil gospodarsko, predvsem pa turistično moč Bleda, zaplete z lastništvom Blejskega gradu in naloge, ki občino čakajo v prihodnje: dokončanje izgradnje kanalizacije, postavitev čistilne naprave, izgradnja plinovodnega omrežja in kabelske televizije... Ker je na vabilu županom pisalo, da občina pripravlja družabno srečanje županov °b koncu uspešne turistične sezone, smo o tem, kako uspešna je bila sezona, pov- Krašali najbolje obveščenega -latjaža Završnika, direktorja Direkcije za turizem Bled. 'To je bila po letu 1990 prva Prava turistična sezona. V blejskih hotelih, v počitniških domovih in v kampu Zaka £mo letos do konca avgusta be/ežili za šestnajst odstotkov Več nočitev kot v enakem lanskem obdobju, finančni promet pa bo zaradi ugodnega tečaja funta in pomembnega deleža poslovnega tuirzma Porasel še celo nekoliko bolj. Nočitev tujih gostov je bilo 85 odstotkov, domačih 15 odstotkov. Gostov iz Nemčije je bilo približno enako kot lani, por-?stel je delež angleških in talijanskih," je povedal Mat- Zbilje, 15. septembra - Kot smo že zapisali v petkovem Gorenjskem glasu je minuli četrtek tudi slovensko Društvo Barka dobilo prvo hišo za pomoč ljudem z duševnimi motnjami. Takšnih društev je danes po svetu okrog sto, trideset pa jih je v ustanavljanju. Začetnik skupnega življenja z ljudmi z duševnimi motnjami pa je bil pred 34 letih profesor sociologije Jean Vanier, ki je 1964. leta v vasi blizu Pri/a začel skupno življenje z dvema moškima z motnjami duševnega razvoja. Svetovno znani slikar Jože Ciuha je v Pristavi predstavil županom prvi del obnovljenih prostorov fundacije in slik, ki jih je podaril za javno zbirko. jaž Završnik in poudaril, da glavni problem bfejskega turizma še vedno ostaja zima. Direkcijo, občino in blejski turizem čaka v bližnji prihodnosti več nalog: izdelava načrta razvoja turizma do leta 2001, organiziranje turistične infrastrukture, ki je v občinski lasti, izdaja nove karte sprehajalnih in kolesarskih poti za širše območje Bleda, izdelava programa trženja za naslednjih pet let (tega naj bi pripravili skupaj z ostalimi alpskimi kraji), nadaljevanje programa poletnih prireditev, v katerem bodo slabše obiskane prireditve nadomestili z novimi in zanimivejšimi... Mladim vodičem se ni tresel he glas ne noge Čeprav je bilo tudi med župani slišati pripombo, češ -Bled, ki živi od turizma, ne more govoriti o začetkih in koncih sezon, ampak samo o "sezoni", ki traja v nedogled, pa družabno srečanje ni bil primeren trenutek za preveč resne razprave in kritike. Po zdravici (stregli so dijaki blejske srednje gostinske in turistične šole) m nagovoru blejskega župana so gostom zaplesali "blejski labodki" iz Internacionalne baletne šole na Bledu, nato pa so jih mladi turistični vodiči, člani turističnega podmladka z osnovne bolj izpostavljene točke v Sloveniji. Izkazalo se je, da bi bila na Bledu za to najprimernejša stavba nekdanje Modne hiše Pristava. Republiška vlada je z odkupom Pristave zagotovila osnovni pogoj za donacijo slik, decembra lani je bila med fundacijo in vlado podpisana pogodba, 1. marca letos pa je fundacija objekt že tudi prevzela. Doslej zbrani denar je omogočil obnovo prostorov v pritličju, ki po obsegu predstavljajo desetino Na svečanosti v četrtek popoldne v Zbiljah seje vsem, ki so pomagali slovenskemu društvu Barka zahvalil tudi Jean Vanier, ustanovitelj že več kot sto skupnosti po svetu. V kulturnem programu so simbolično predstavili ustanovitev društva in Barke tudi stanovalci hiše v Zbiljah. Župana sosednih občin, Jože Bogataj (Gorenja vas -Poljane) in Alojz tuf ar (Železniki), v družbi z dr. Marjanom Rožičem, predsednikom Turistične zveze Slovenije. B{ejski župan Vinko Gole šole, popeljali po gradu, jim povedali marsikaj zanimivega o zgodovini gradu in jim z grajskega obzidja razkazali Bled. Tisti, ki so bili prvič na gradu, se kljub slabemu vre- «- #.: «~~ ~~z-■ • menu niso mogli načuditi i?i J,az„ Završnik> direktor lepemu razgledu in lepotam Uirekcije za turizem Bled Bleda. Vodiči so svoje delo dobro opravili: nikomur se ni tresel glas, še manj noge. Na Bledu nastaja pomembno "kulturno žarišče" Z gradu so se župani odpravili v nekdanjo modno nišo Pristava, kjer Fundacija Jože Ciuha že ureja javno zbirko duhovih slik in zametek kulturnega središča, ki ne bo pomemben samo za Bled, ampak za vso Slovenijo. Jože Ciuha, ki sodi med velike sodobne likovne ustvarjalce, je reprezentativni izbor svojih del podaril javni zbirki z željo, da oi dobila svoje mesto v Sloveniji. Da je Fundacija Jože Ciuha, ki naj bi skrbela za zbirko, izbrala za lokacijo prav Bled, ni naključje, saj Bled sodi med turistično naj- ffiane so po gradu vodili člani turističnega podmladka °iejske osnovne šole. celotne površine. Za javnost jih bodo predvidoma odprli oktobra, slovenski župani pa so si jih ogledali že v soboto. Po uredtivi ostale Pristave za stalno zbirko slik Jožeta Ciu-hi, ki trenutno obsega 757 del iz vseh obdobij in področij ustvarjanja, bodo prostore namenili tudi drugim razstavam in bodo predstavljali eno najlepših in največjih razstavišč, kjer bo zastopana vrhunska domača in tuja likovna umetnost. Pa ne le to! Široko zasnovana kulturna dejavnost fundacije bo usmerjena v mednarodno sodelovanje na področju razstavne in koncertne dejavnosti, založništva ter likovno izobraževalnih programov. Fundacija naj bi postala kulturni center, nekakšno kulturno žarišče, kjer, kot je dejal Jože Ciuha, na koncu stavka ne bo pike, ko bo govora o kulturi. Župani so prisluhnili še Mladinskemu godalnemu orkestru Vič - Rudnik, v plesni dvorani Kazina pa ansamblu Avia Band in gostji večera Darji Švajger. • C. Zaplotnik Slovesnega odprtja v Zbiljah se Je udeležil tudi nadškof 1 dr. Alojzij Šuštar, ki se mu ob tej priliki predsednik društva Marjan Jesenko zahvalil za podporo in očetovs- X ko spremljanje priprav na ureditev prve hiše v Sloveniji. Slovensko društvo Barka, ki je bilo ustanovljeno 1994. j leta, njegov predsednik pa je Marjan Jesenko, je v Zbiljah lani kupilo do tretje gradbene faze zgrajeno hišo, po tem i ko je domačinom razložilo program delovanja in si j pridobilo zaupanje in sodelovanje. Že na začetku jim je j pri izgradnji m urejanju hiše pomagala občina Medvode i in poleg nekaterih ustanov, med katerimi je bila tudi škofijska Karitas, so se v pomoč vključili tudi ljubljanski Rotarvi klub, Evropska unija in drugi. Med obiskom ameriške letalonosilke v Kopru so urejali okolico tudi ameriški marinci in pred njimi tudi mladi iz Francije. Prisrčna svečanost, ki se je je poleg župana občine Medvode Stanislava Žagarja, nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, nekaterih predstavnikov društev Barka in j Eomoči iz tujine udeležil tudi pobudnik ustanavljanja \ )ruštev Barka po vsem svetu Jean Vanier, je ob toplih i besedah in mislih izzvenela spodbudno. Javno je bila namreč potrjena tudi vladna podpora slovenskemu f Društvu Barka. • A. Žalar I or Alpska modna industrija ALMIRA, d.o.o. Radovljica objavlja prosta dela in naloge POSLOVODJE PRODAJALNE v Bohinjski Bistrici za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom Pogoji: - srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri -1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih Delovni čas je deljen, pri izboru bodo imeli prednost kandidati iz Bohinjske Bistrice. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska slutja Almira Radovljica, Jalnova cesta 2 v roku 8 dni od dneva objave oglasa. CQCaX!IJtL^, žičnice, TURIZEM, GOSTINSTVO, d.o.o. Bohinjska Bistrica Cesta na Ravne 40 4264 Bohinjska Bistrica razpisujemo prosto delovno mesto VODJE BLAGAJNE Pogoji: - opravljena štiriletna šola ekonomske smeri - znanje dela z računalnikom - poznavanje računvodskih in tajniških del - znanje enega tujega jezika - zaželene izkušnje na podobnem delovnem mestu - poskusno delo 2 meseca Delo je za določen čas, do 31. 3. 98, z možnostjo stalne zaposlitve. SREDNJA GOSTINSKA ŠOLA BLED razpisuje za šolsko leto 1997/98 naslednje programe izobraževanja ob delu a) za dosego IV stopnje gostinske izobrazbe - poklic: 1. NATAKAR (1. letnik) 2. KUHAR (1. letnik) b) za dosego V. stopnje gostinske izobrazbe - poklic: 1. GOSTINSKI POSLOVODJA (NADALJEVALNI PROGRAM) - 4. letnik 2. GOSTINSKI TEHNIK - 3. letnik 3. GOSTINSKI TEHNIK - 4. letnik Prošnje z dokazili o izpolnjenih pogojih bomo sprejemali do 20. septembra 1997. Vse informacije dobite po telefonu 715-871 ali 77-331 za "IZOBRAŽEVANJE OB DELU". Prostovoljno gasilsko društvo Železniki Racovnik 54 4228 Železniki objavlja 2. JAVNO DRAŽBO Predmet prodaje je nepremičnina, Gasilski dom, Racovnik 54, Železniki. Izklicna cena je 177.000 DEM. Javna dražba bo 27. 9. 1997 ob 11. uri pred GD, Racovnik 54. Vsak ponudnik mora pred začetkom dražbe tričlanski komisiji, ki bo vodila dražbo, plačati varščino v višini 1000 DEM v tolarski protivrednosti, ki bo uspešnemu dražitelju vračunana v kupnino, drugim pa vrnjena po končani dražbi. Uspešni dražitelj mora kupoprodajno pogodbo skleniti v osmih dneh, kupnino pa plačati v tridesetih dneh po podpisu pogodbe, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine. Predmet prodaje je naprodaj po načelu videno - kupljeno. Če nepremičnina tudi na 2. javni dražbi ne bo prodana, PGD Železniki lahko sklene kupoprodajno pogodbo z neposredno zainteresiranim kupcem. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Prometni davek in druge stroške lastništva plača kupec. Podrobnejše informacije po tel. 064-66-272 od 11. do 15. ure ali 064-67-061 od 15. ure dalje. Pol leta po udom kanjona Kokre so hiše in stanovalci še vedno ogroženi Stanovalci Jelenčeve nad prepadom kličejo na pomoč Želijo strokovno pomoč, saj se sami ne znajdejo v birokratskih mlinih, na županstvu pa pravijo, da gre pač za zasebno zemljo Kranj, 15. septembra - Zgodilo se je 22. marca ob t riče t rt na sedem zjutraj. Močno je zaropotalo, se streslo, nato pa Je dva tisoč kubikov skal in zemlje bobneč zgrmelo v strugo Kokre, le nekaj metrov od šesterice hiš na Jelenčevi ulici na Primskovem v Kranju. Pod hišami je zazijal skoraj dvaj-setmetrski prepad, strmo padajoč v strugo Kokre. Od tistega jutra je minilo okroglega pol leta, toda kljub številnim pozivom stanovalcev se do danes -razen še nekaj novih skal in zemlje - ob kanjonu Kokre ni premaknilo nič. Stanovalci šestih najbolj ogroženih hiš so se takoj po prvem udoru organizirali in poslali poziv županu in mestnemu svetu, zaprosili so za izdelavo ocene ogroženosti, a Igor Vidmar in Vlasto Bertoncelj niso dobili nobenega odgovora, sta povedala Vlasto Bertoncelj in Igor Vidmar, dva od stanovalcev Jelenčeve. Maja Prepad le nekaj metrov od hiše Obrnili smo se tudi na Mestno občino Kranj, da bi slišali še njihovo plat zgodbe. Kot je dejal Janez Lesar, mestna občina za takšne primere nima denarja, saj se sredstva za to zbirajo na ravni države. Ob preučevanju celotne zadeve pa so celo ugotovili, da je zahteva stanovalcev Jelenčeve pravzaprav neutemeljena, saj bi za ureditev brežine moral poskrbeti lastnik ene do hiš ob previsu, to je Franc Škraba. Ob (pogojnem) dovoljenju za gradnju hiše naj bi namreč dobil zahtevo, da kot investitor v primeru krušenja mora zavarovati brezino. "Zato ljudje ne morejo pričakovati, da bi sredstva davkoplačevalcev uporabili za to, da bi se povečala vrednost zasebnega zemljišča," je dejal Lesar ter dodal, da občina nima pravne podlage za pomoč, saj smo pač država zasebne lastnine. BVG, d.o.o. Draževnik, n.h. 1356 Dobrova pri Ljubljani razpisuje prosta dela in naloge za svojo POSLOVNO ENOTO v Kranju, Savska c. 34 - KOVINOSTRUGARJA - 2 delovni mesti - ORODJARJA - delo na ekscentrični stiskalnici Od kandidatov pričakujemo: - ustrezno izobrazbo - delovne izkušnje - sposobnost samostojnega dela - ročno spretnost - natančnost, urejenost - slovensko državljanstvo Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, kasneje možna redna zaposlitev. Nastop dela takoj. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo do zasedbe delovnih mest. so svoje pozive ponovili, spet brez uspeha, na pobudo glavnega inšpektorja ministrstva za okolje Mestni občini Kranj, naj ta del Kokre sanira, pa je župan odgovoril, da mestna občina za to nima denarja. Tudi kranjski mestni svet naj bi, kot pravita Bertoncelj in Vidmar, zahteval ureditev problema, a naj njegovi sklepi ne bi bili obvezujoči za župana. "Rezultat vsega tega je, da od župana nismo dobili niti enega odgovora," razočarano pravita sogovornika. Toda zakaj se župan ne odzove na prošnje prestrašenih krajanov, ki jim udor dan za dnem grozi, da bodo njihove hiše zgrmele v kanjon? Kot pravita Bertoncelj in Vidmar, je na eni strani problem denar, po drugi strani pa gre verjetno za stare politične zamere, saj naj bi župan na volitvah na Primskovem izgubil. "Župan je dolžan zastopati vse občane Kranja, ne le tiste, ki so ga volili," sta prepričana. Župan naj bi tudi trdil, da je zemljišče privatno in da ne gre za naravno nesrečo. "Nas ne zanima, čigava je zemlja. Vemo le, da bodo naše hiše enkrat zgrmele dol," pravita sogovornika. Krajani pravijo, da v prvi vrsti želijo oceno ogroženosti, tako da bodo vedeli, ali sploh lahko mirno spijo, ali pa bo ob prvi spomladanski odjugi v kanjon zgrmela še kakšna hiša. "Od občine in njenih strokovnih služb pričakujem0 pomoč pri vodenju postopkov, saj sami za kaj takega nisrno strokovno usposobljeni. Nit' ne vemo, na koga naj se obrnemo. Nenazadnje občino tudi plačujemo, zato lahko pričakujemo njeno pomoč, so prepričani stanovalci Jelenčeve. Menijo, da bi župan Ji mestna občina morala voditi postopek ter izdelati načrt sanacije, ki naj bi bila tudi časovno opredeljena. f° mnenju stanovalcev bi čimprej morali začeti tudi z izgradnjo kanalizacije, ki bo rešila problem meteornih voda. Prav to naj bi bil eden od vzrokov za udor, ki naj bi mu botroval tudi bližnji jez> zaradi katerega se je dyignl1 nivo Kokre, stanje pa je 'e poslabšal promet stotine avtomobilov, ki so vozili tod mim° zaradi obvoza. Kakorkoli že, dejstvo je, da se stanovalci Jelenčeve nad kanjonom Kokre čutijo ogrožene, da njihov strah ni iz trte izvit, pa priča tudi geološko poročilo, ki so ga naroČili enj od stanovalcev in v katereni piše, da obstaja nevarnost datnega rušenja brezine. W\ okrog trideset ljudi, od tega v kot polovica otrok, živečih šestih hišah nad kanjonom Kokre, dan za dnem s strahom opreza, ali se bo udor Pon?.f in za sabo potegnil kakšno niso "Ko bi vedeli, v kakšnem strahu živimo tu, dan za dnem, noč za nočjo," še kličejo W pomoč stanovalci. • U. Peternel, foto: T. Dokl Slovesnost ob 200-letnici Marijine cerkve v Kokri Kokra - V nedeljo na praznik Povišanja sv. Križa, je bila v župnijski cerkvi v Kokri slovesnost s sveto mašo, ob 200-letnici cerkve, ki jo je. daroval ljubljanski pomož škof Jožei Kvas, ob somaševan-ju dekana Cirila Lf" zarja z Jezerskega 'J1 preddvorskega župm* ka Miha Lavrinca-Škof Jožef Kvas se je v nagovoru zahva/ lil domačinom naj; daljše slovenske vasi za veliko skrb za svojo lepo Mariji^ cerkev, posvečen^ Mariji čistega spočet' ja. Bogoslužje r spremljal z ubranim petjem cerkven Sevski zbor iz Kokre. Janez Povšnar, cerkveni ključar [okre pa je predstavil bogat zgodovinski oris cerkve. P1^*' zelo stara cerkev je stala na gričku nad sedanjo cerkviJ0' oddaljena okrog sto metrov, prvič pa se omenja 1390. le* in nato 1668. leta, ko se omenja kot del velike preddvors* župnije. Župnika so dobili v Kokri 1743. leta. Sedanj ' cerkev so zgradili 17978 leta. V cerkvi je ohranjena su^a ^ Urbana, ki jo je naslikal mojster Layer, blagoslovil pa \*« 1890 škof dr. Jakob Missia. Dosedanja dela pa je predsta predsednik sveta KS Kokra Franci Gerkman in se vse zahvalil za pomoč. Vsako leto spomladi obišče romars*^ cerkev v Kokri deset procesi. Kot so še povedali, bo do začetku oktobra začeli z obnovo kapelice pri mrliški vel v Kokri, restavratorska dela pa bod nadaljevali spomlad ^ Na sliki ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas je s^Jj^L dekanom Cirilom Lazarjem in preddvorskim župnij Mihom Lavrincem blagoslovil tudi nov križ na pokopali v Kokri. Foto: J. Kuhar Naglo vrtenje avtomobilskega kolesja u v fo o- Auto verbindet Frankfurt ob Maini je v prvih septemberskih dneh ie po tradiciji središče avtomobilskega sveta. Tam se namreč ie 57. po vrsti dogaja ena najpomembnejših, zagotovo pa največja avtomobilska razstav, ki ima ie stoletne korenine, saj so prvo pravo avtomobilsko razstavo pred sto leti priredili v berlinskem hotelu Bristol. Hkrati je frankfurtski salon nekakšen barometer dogajanja v avtomobilski industriji in kolesje svetovne avtomobilske industrije se v zadnjih nekaj letih vrsti z bliskovito naglico. Novosti in obnovljenih avtomobilov je skoraj izjemno veliko in konkurenca med posameznimi tovarnami izredno huda. Številne med njimi se trudijo, da bi ie ob prelomu tisočletja vstopile med deseterico največjih avtomobilskih proizvajalcev, tiste, ki ne bodo zmogle strahovitega razvojnega tempa, bodo odrinjene na rob doga- janja. Avtomobilske smernice za tretje tisočletje so bolj ali manj začrtane: štirikolesniki morajo biti varni, čimbolj ekološko neoporečni, ter naravnani k udobju in vsestranski uporabnosti. Del novosti, ki so jih to jesen avtomobilske tovarne postavile pod reflektorje frankfurtskega salona predstavljamo v današnjem Avtomobilskem trgu, ostale pa bodo našle prostor v prihodnjem tednu. • M. Gregorič VOLKSVVAGEN GOLF ŽE ČETRTIČ - Pri nemškem Volksvvagnu je v središču pozornosti novi golf četrte generacije. V Wolfsburgu so prepričani, da mu je uspeh Pisan na kožo, kar nedvomno dokazujejo tudi dosedanje Prodajne številke. Od leta 1974 so namreč prodali kar 17,6 mihjona primerkov treh generacij. Novinec je po obliki 2elo podoben predhodniku, jedro novosti pa je za 13 cfntimetrov povečana dolžina, nova osnova, ki si jo deli s*Upaj z audijem A3 in škodo octavio ter veliko serijske, Pfedvsem varnostne opreme. Na voljo je osem motornih sličic in pester spisek dodatne opreme, med katero ne >»jkata niti navigacijski sistem, niti dežni senzor Zdi se, J*ie edina pomanjkljivost v tem, da bo avtomobil pri nas aP*odaj šele prihodnje leto, razmišljanje o izhodiščni ceni 25.000 mark pa je zaenkrat zgolj špekulacija. RENAULT KANGOO OŽIVLJA KATRCO - Renault kangoo je duhovni in tudi sicer vsestranski naslednik enega najbolj popularnih avtomobilov, renaulta 4, bolj znanega kot katrca. Avtomobil je nekakšna modna mešanica lahkega dostavnika in osebnega avtomobila, zato bo tudi na voljo v obeh karoserijskih različicah. Veseli ga bodo predvsem tisti, ki poleg družine v avtomobilu radi prevažajo nekaj več prtljage, saj prostor za zadnjo klopjo lahko sprejme najmanj 664 litrov. Poleg para sprednjih vrat, so na desnem boku še drsna, zadaj pa velika prtljažna vrata. Motorji bodo štirje, 1,2- in 1,4-litrski bencinski, ter dva 1,9-litrska dizla z različno močjo. Kangooja bodo začeli prodajati že čez dober mesec, ob prelomu leta pa ga obljubljajo tudi pri nas. Cena: domnevno na sredini med cliom in meganom. J?INAMIČNA PODOBA JOVE OPLOVE ASTRE - n Oplu je že skoraj vse nared J začetek proizvodnje nove bor* *vtomobila, ki bo imel j^lj dinamično oblikovano 21 r£serijo, povečane dol-s*e mere in predvsem več Ko°S*°ra namenJenega potni-pJ1?- Celotna karoserija bo j^kana, Zato bo imel avto-bll 12-letno garancijo na °bisk avtomobilskega 5**hna v Frankfurtu so omogočili: MAZDA N&S Medvode Viktorija do.o. Kranj DOVŽANd.o.0. Podljubelj 272, TRŽIČ teiyfox:064/59-220 ^vina z avtodeli, vulkanizerstvo iSlZA VAŠ AVTO TW1 prerjavenje. Poleg že znanih motorjev bodo pod motorni pokrov prvič vsadili nov 1,8-litrski bencinski motor s 115 konjskimi močmi, prav tako pa tudi'2,0-litrski turbodizelski agregat s po štirimi ventili na valj. Astro bodo začeli prodajati spomladi prihodnje leto, najprej kot petvratno kombili-muzino in trivratni kupe, kasneje pa tudi kot štirivratno limuzino in kombi. Poleg tega so se pri Oplu odločili tudi za enoprostorsko sedemsedežno različico z imenom zafira, ki bo nared prihodnjo jesen. IZOSTALA VOZILA avtotehna WD@ tehtna odločitev opel^ AVTOTEHNA VIS Jesenice, teh 064/ 861-240 • AVTOTEHNA VIS in Pintar, Kranj, 064/224-621 ' • AVTOTEHNA VIS in Pišek, Škofja Loka, 064/634-930 Ac&pN JAVORNIK Po^T model '97; R» 1.500 DEM SSfNT model '98; vrpd^SEDAN ali VVAGON- i£jfi»rsWo kolo ali ^OODEM popusta SoiK .1000 DEM tudi na modele h^'* '"komercialnih vozil H-100. itni pogoji * leasing . ? »nlgarja S, 4270 JESENICE AVT0HIŠA LUŠINA POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA VOZIL t/C (g)HYUnOPll ŠKOFJA LOKA TEL.:632-286 ^ARSKE USLUGE IN KLEPARSKE USLUGE $ SUZUKI ^^^^^ TUDI 4 WD^ 19 in 20. septembra - DNEVA ODPTRIH VRAT OUMi^f AVTOHIŠE LUŠINA ŠKOFJA LOKA IN TESTNE VOŽNJE. VOZNIKI POZOR! Počasi se bliža zima, zato priporočamo PR0TIK0R0ZIJSK0 ZAŠČITO vozil s kanadskim oljem KR0VVN, ki ga ne prepovedujejo proizvajalci vozil, saj ne poškoduje originalnih zaščit, obenem pa ohranja vozila varna. Zaščito opravimo v dobri uri. Naročila in informacije: TRI KRONE, d.o.o«, Godešič 53, Šk. Loka, tel.: 064/631-497, Jakšič center, Ljubljana 061/274-475, AS Srebotnik, Šentjanž pri Dravogradu 0602/85-355. V septembru s prinesenim oglasom priznamo 10 % POPUSTA. JESENICE m w _ _ CJ.Finigarja 2 M d. O. O. tel.:064/861-570 AKCIJA do 18.9. '97 kuP,a nove9a vozila mm Neverjetna priložnost menjave KATRCE za TWINGO KREDITI že od T+0% DALJE! NAGRADNA IGRA - DISNEYLAND PARIZ rOOBUiČENI PRODAJALEC IN SERVISER V01IL CITROEN AVTOHIŠA MAGISTER Radovljica tel.:064/715-256 fax:064/715-190 POSEBNA UGODNOST CITROEN ZX ,_VOZILA NA ZALOGI j CITROEN - AVTO, KI VAM ZLEZE POD KOŽO.| AVTO M TRŽIČ. Predilniška 16 tel.: 53-334 sW!n7. d.d. KRANJ CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL: 222-624 _PONUDBA TEDNA:_ ZNAMKA TIP BARVA LETNIK CENA V DEM OPOMBA JUGO PEUGEOT ŠKODA RENAULT HYUNDAI JUG0 RENAULT FIAT VW RENAULT RENAULT OPEL FORD OPEL PEUGEOT CITROEN FIAT RENAULT RENAULT OPEL 55A 305 GL FAVORIT 136L R9GTD P0NY1.3LS 55 KORAL R5 CAMPUS D PANDA 750 L GOLF JX EXPRESS1.9D R19GTS VECTRA 2.01 ESC0RT1.8D 0MEGA 2.0 605 3.0 SR XM2.0I UN045S R5 CAMPUS D R19 ADAGI01.4 KADETT 1.3 RDEČA MODRA RDEČA BEŠ MET. SIVA RDEČA RDEČA RDEČA BELA RDEČA SREBRNA ME MODRA MODRA RDEČA MODRA MET. ZELENA RDEČA MET. SIVA MET. RDEČA BELA 987 984 990 989 1990 I989 I992 990 990 993 990 989 991 992 993 993 I987 991 995 1.400 1.750 3.770 4.930 5.450 1.900 7.015 3.765 7.400 9.478 9.480 12.400 12.400 13.396 21.790 23.709 3.340 7.113 16.890 1982 1.880 - 5 % popusta 10 % popusa darilo darilo 3% popusta -10 % popsuta 157 dem na 5 let - 4 % popusta 165 dem na 5 let 211 dem na 5 let 211 dme na 5 iet 5% popusta 3% popusta 299 dem na 5 let darilo avtoradio 5 % popusta 10 % popusta 3% popusa 376 dem na 5 let darilo KREDITI ŽE OD T+ 6,5% DALJE MOŽNOST MENJAVE STARO ZA STARO INTERNET ADRESS HTTP:/AWWV.ALPETOUR-REMONTSI/ KRANJ, 15. 9. 1997 KMALU TUDI ŠKODA OCTAVIA COMBI - Predstavniki češke Škode so v Frankfurtu neprestano odkrivali in zakrivali menda samo oblikovalsko študijo kombijevske različice octavie. Avtomobil je pravzaprav že povsem nared, saj se bo serijska proizvodnja začela zgodaj spomladi. Octavia combi, ki je oblikovno uspela podobno dobro kot limuzina, ima še prostornejši prtljažnik, ki ga je od osnovnih 550 litrov mogoče povečati na poldrugi kubični meter. Poleg tega so octaviji namenili še močnejšega od obeh koncernskih turbodizelskih motorjev, tako, da je po novem na voljo tudi izvedba s 110 konjskimi močmi. Po Škodinih napovedih bo octavia combi pri nas naprodaj šele v drugi polovici prihodnjega leta, morda pa se nas bodo Čehi kaj prej usmilili z nekoliko obnovljeno felicio, ki jo bodo na tej osnovi izdelovali vsaj še do leta 2000. Sicer pa je Škoda najuspešnejša znamka koncema Volkswagen, saj je letos zabeležila skoraj 28-odstotno povečanje proizvodnje. DAIHATSU TERIOS TUDI PRI NAS - Pri japonskem Daihatsuju se po nekajletnem zatišju stvari spet odvijajo nekoliko hitreje. Na frankfurtski avtomobilski salon so pripeljali povsem nov mali terenski avtomobil terios, ki nadomešča že nekoliko ostarelo ferozo. Terios ima zanimivo in precej zaobljeno petvratno karoserijo, v dolžino meri 3,8 metra, poganja pa ga 1,3-litrski bencinski motor, ki zmore 83 konjskih moči. Motorna moč se preko petstopenjskega menjalnika prenaša t 'mm*.**- mm od 22.990 DEM od 29.400 DEM od 53.200 DEM .ali zakaj ostajajo Nissanovi kupci zvesti Nissan u. Takoj, ko ga spo/nate, veste, da je pravi. Ker je vedno na vaši strani. Ker vam njegovo udobno zavetje omogoča občutek svobode, varnosti in brezskrbnosti. Ker daje njegov dinamičen z,načaj ritem vašemu živl|enju. Ker... ker ima vse tisto, česar se ne da povedati... Ker je vaš. Za vse življenje. od 15.990 DEM NISSAN Poobtasi"rni /jMopn.k ; NISSAN ADRIA d.o.( AVTONISS Ljubljana. KRULC M.M.uir. letel VIDRIH OM.er Novo i ZIERER ',.'.ni,. leleli ■"|o: KOS. Poi/ela. ti enaka 54, Ljubljana AVTOHISA Mu ra področje Slovenije MO. Mula. tele! 061 '1597331 FABJAN Biam> 731 143 PIŽEM. DomJal elefon 068 75 180 TRUNK L|uW|a B 8) 389 AAM FERK Ma elon 063 / 705 930 :Wi Sobota.■ telefon. 069 / 32 209 n 0602 .' 61 760 AVTO MOĆNIK Kranj -Brnel, tei 064/24227' SALON NISSAN l.pn k Vi-ienje.tel 063/89354' Nif.SAN HVALEČ. Pluj.'elelun 062 / 778 507 lAVRENClć. Ajt!ov«ina. teli-lon 065/641 144 AVTO KUK Slovenske kor,|,ce. tel 063/753 98' AVTO CELJE Celje, toleton 063 / 490 36 31 AVTOUSLUGA I j Skolljita. tel 061 / 667 846 na vsa štiri kolesa. Prvi teriosi uradni Daihatsujev zastopnik so že naprodaj tudi pri nas. jih s sorazmerno bogato op& Mariborski DKS, ki je pri nas mo ponuja za 29.900 mark. NISSANOVA PRIMERA S KOMBIJEVSKIM ZADKOM ■ Tudi pri Nissanu se dobro zavedajo, da je potrebno izkoristiti povečano povpraševanje po avtomobili * kombijevskim zadkom, ki očitno niso samo muha enodnev" niča. Tako je luč avtomobilskega sveta po natanko letu dni od predstavitve limuzine, luč avtomobilskega sveta ugledala še kombijevska različica traveller, ki se ponaša z dovol| elegantno obliko in prostorno notranjostjo. Med novostmi je tudi novi samodejni menjalnik hyper CVT, ki je na voljoN kombinaciji z 2,0-litrskim motorjem. Primera traveller, bo naprodaj marca prihodnje leto, približno takrat jo lahk° pričakujemo tudi pri nas. ....................—...........■■ ■■ --------mimaBBKBf^' DAEVVOO PRESENEČA Z NOVIM MALČKOM - J*K korejskla avtomobilska znamka Daewoo ambiciozno uresf»J-K svoje načrte do leta 2000. Po skoraj hkratni predstavitvi f1^ povsem novih avtomobilov (lanos, nubira, leganza), je zdaj se vrsti še najmanjši avtomobilski razred. Njihov novi mal&*j imenuje d'arts in bo mešal štrene tako daljnovzhodni kot 1 evropski konkurenci. Avtomobilček, ki bo nasledil ostarelega v v dolžino meri natanko 3 metre in pol, njegova obla karose^. petimi vrati pa nakazuje tudi sorazmerno prostorno notranJ ^ Poganjal ga bo 800 kubični motor z 52 konjskimi močmi, m^s moč pa zadostuje za končno hitrost 152 kilometrov na uro. V o£} bo najprej naprodaj na domačem južnokorejskem tr£\jaiitf) prihodnje jeseni tudi v Nemčiji. Če bo Daewoojeva P1"0^,^ politika podobna kot doslej, bi morali malega novinca med Pr srednjeevropskimi državami sprejeti tudi pri nas. PEUGEOT AVTO RUS A KAVĆTB UGODNO: P 106 od 1.380.000,00 S/T NOVO: P 306 BREAK IN PARTNER f« NA ZALOGI: P 406 BREAK IN TOVORNA VOZILA *0W NUDIMO KOMPltTHO SERVISIRAN« MILJE 45 PRI KRANJU, tel.,fax: GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak Ob sejmu obrtniki opozorili na probleme Občine bi lahko več napravile za razvoj obrti Financiranje, upravni postopki in obrtne cone oziroma poslovni prostori so najbolj pere« problemi obrti in podjetništva Kranj, 12. sept. - Oživljeni gorenjski obrtni sejem je spremljalo več posvetov, na katerih so območne obrtne zbornice z Gorenjske opozorile na probleme obrtnikov in podjetnikov. Vendar so jih Povedali predvsem sami sebi, saj je bil odziv županov, upravnih enot, bankirjev 'n drugih skromen, kar je najbolje Podčrtalo znano ugotovitev, da pri nas obrt in podjetništvo še nimata takšnega Položaja kot v razvitem svetu. Obrt in podjetništvo pri nas še ni tako razvito kot v državah Evropske unije, kjer 16 milijonov malih podjetij (do 250 zaposlenih) ustvarja 65 odstotkov bruto domačega proizvoda in ima 66 odstotkov zaposlenih, pri nas pa se približuje 40-odstotnemu deležu. Zato malo gos-Podarstvo»potrebuje ugodnejše pogoje za poslovanje, finančne spodbude, prijazne davčne zakone, plačilno disciplino, zaščito industrijske lastnine itd. Najbolj Pereči problemi so financiranje razvoja, dolgotrajni upravni postopki in obrtne cone ter poslovni prostori, so predstavniki vse petih gorenjskih obrtnih zbornic Poudarili na okrogli mizi. Se nobene gorenjske vloge Državni sklad za razvoj je lani dodelil 197 posojil v vrednosti 3 milijarde tolarjev. Na 16 največjih je odpadlo 283 milijonov tolarjev. Gorenjski delež je približno 10-odstoten, zanimivo pa je, da je samo pri treh sodelovala Gorenjska banka, ki potemtakem na Gorenjskem nima več takšnega monopola. Avgusta so razpisal za 1,3 milijarde tolarjev posojil M za 800 milijonov tolarjev jamstev, razdelili so že 550 milijonov tolarjev posojil, kar pomeni, da je razpis Še odprt. Zanimivo pa je, da nobena vloga ni prišla z Gorenjskega. Druga delitev bo še ta mesec, zato kaže pohiteti. Zelo malo je zanimanja za jamstva, saj je doslej prispela le ena, še to nepopolna vloga. Občine ubirajo različne poti Pri financiranju malega gospodarske Ubirajo gorenjske občine različne poti. Sredstva za posojila večinoma povečajo v sodelovanju z bankami, razen jeseniške in kranjske občine, je dejal Andrej Karlin, predsednik Območne obrtne zbornice Škofja Loka in navedel sveže podatke. Na območju jeseniške obrtne zbornice je letos občina Jesenice obrtnikov in podjenikom dodelila 16 milijonov tolarjev posojil, občina Kranjska Gora pa v sodelovanju z bankami 24 milijonov tolarjev. Na območju kranjske obrtne zbornice je občina Kranj brez sodelovanja bank dodelila 20 milijonov dolarjev posojil, občina Cerklje je 2,2 milijona tolarjev namenila za regresiranje obrestne mere in občina Preddvor i>8 milijona tolarje, občini Naklo in Šenčur pa sta namenili sredstva za °ruge oblike spodbujanja podjetništva. Radovljiška obrtna zbornica je v sodelovanju z banko letos poskrbela kar za -T7 milijonov tolarjev posojil, škofjeloš-JJ obrtna zbornica za 122 milijonov J° arjev kratkoročnih in 129 milijonov 0,arjev dolgoročnih posojil v sodelo-Vanju i bankami in skladom za malo gospodarstvo, tržiška obrtna zbornica pa 2a 43 milijonov tolarjev posojil. Pri najemanju posojil so problema-li xe garancije, zlasti pri najemanju VecJih. Podjetniki pa si žele večje sPodbude in manj problemov pri zapo-sl°vanju brezposelnih. Kranjska občina spodbuja začetnike Poseben problem so seveda začetniki, SaJ rizičnih skladov pri nas ni, težko najarnejo bančna posojila, zakonodaja J'rn je omogoča olajšav, kakršne so bile d° konca leta 1993. Trenutno začetna Sfedstva prejmejo le brezposelni na Zavodu za zaposlovanje v primeru Sarnozaposlitve. Pri začetnikih je zato svetla izjema obČina Kranj, ki začetnikom in proraču- na namenja nepovratna sredstva. Če začetnik začne s proizvodno dejavnostjo, dobi za 3 tisoč mark nepovratnih sredstev, za ostale dejavnosti najmanj 1.500 mark, za zaposlitev delavce v proizvodnji dobi 1.500 mark in v ostalih dejavnostih 500 mark. Dolga pot do dovoljenj Pot do vseh potrebnih dovoljenj je dolga, poseben problem je podvajanje upravnih postopkov. Če bi jih država skrajšala, bi se zaposlilo več ljudi in imela bi več davkoplačevalcev, je dejal Marjan Ciperle, predsednik Območne obrtne zbornice Kranj. Poseben problem je prenos obrti, ko se oče ali mati upokojita, obratovalnico pa prevzame sin oziroma hči. Čeprav posluje že desetletja in s ne spremeni nič drugega, obratovalnica pa nima uporabna dovoljenja, ker ga prejšnja zakonodaja pa ga ni zahtevala, ga mora naslednik pridobiti. V najboljšem primeru to traja pol leta, postopek pa stane vasj 5 tisoč mark. Pregrešno visoke najemnine poslovnih prostorov Pri obrtnih conah so trenutno uspešni v Škofji Loki in na Jesenicah, večje težave pa so v Radovljici, Kranju in v Tržiču. Na Jesenicah je občina pomagala pri pridobitvi Plavškega travnika, nakupne cene so bile ugodne, obrtno cono pa nameravajo še razširiti. V Škofji Loki obrtna cona nastaja tako, da so obrtniki sami kupili zemljišče. Občine bi morale zagotoviti ustrezna zemljišča za obrtne cone in tako proizvodne in druge dejavnosti preselili iz strnjenih stanovanjskih naselij. S cenovno privlačnimi zemljišči bi pridobili nove podjetnike in obrtnike, ki zdaj zaradi dragih zemljišč z dejavnostjo težko začnejo. Izgradnjo obrtnih con bi morali spodbujati na demografsko ogroženih območjih. Občine pa bi morale določiti merila za najemnine poslovnih ' prostorov, saj so zdaj - predvsem v denacionaliziranih - pregrešno visoke. Zanimiv je predlog enega od udeležencev okrogle mize, da naj bi občine podelile koncesijo gradbenemu podjetju, ki naj bi mu pomagala država. Začetniki bi tako lahko začeli delati v najetih prostorih, ki bi jih kasneje t odkupili. < Več bi lahko napravile občine V Sloveniji je glede na število prebivalcev še enkrat toliko obratovalnic, vendar so veliko šibkejše, saj na eno pride le 1,5 zaposlenih, v Evropi pa deset in več. Pri vključevanju v EU bo treba spremeniti tudi poglede in načine dela. Francozi so denimo pri prilagajanju evropskim življenjskim standardom davčne inšpektorje "spremenili" v svetovalce, država pa pri tem izdelovalcem pomaga z ugodnimi posojili, ki jih dobe po 3,3- do 3,42-odstotni obrestni meri, je dejal Pavel Sedovnik z Obrtne zbornice Slovenije. Pri razvoju malega gospodarstva imajo poleg države pomembno vlogo občine, kjer so dejavne tudi država in drugi priskočijo na pomoč, je dejala Stasa Baloh Plahutnik, državna sekretarka za malo gospodarstvo v ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Lani začeli spodbujati občine naj več napravijo pri razvoju malega gospodarstva, seveda tudi v sodelovanju z državnimi skladi, ki dajejo ugodnejša posojila. Pripravljajo ustanovitev garancijskih skladov, prva dva (v Zasavju in v Prekmurju) začenjata delovati, enega izmed dveh naj bi prihodnje leto ustanovili na Gorenjskem. Prihodnje leto gorenjski garancijski sklad Ustanovitev gorenjskega garacijskega sklada pripravlja BSC poslovno podporni center Kranj. Če bo odziv ustrezen, da bodo ustanovili prihodnjo pomlad, sicer bo Gorenjsko prehitela kakšna druga slovenska pokrajina. Prihodnji mesec bodo zamisel predstavili gorenjskim županom, kako jo bodo ocenili, bo zelo pomembno. Za začetek poslovanja namreč 100 milijonov tolarjev prispeva država, prav tolikšen znesek pa morajo zbrati občine, kar je pogoj ustanovitve regionalnega garacijskega sklada. Garancijski sklad bo dajal podjetnikom in obrtnikom jamstva pri najetju bančnih posojil. Garancije so zdaj velik problem, saj banke od podjetnikov zahtevajo dva do trikratno zavarovanje na premoženju, zato težko najamejo večja investicijska posojila. Garancijski sklad je zato pomemben instrument pospeševanja razvoja malega gospodarstva, ni konkurenca občinskim skladom za malo gospodarstvo, temveč poskrbi za ugodnejša posojila, saj jamči za del posojila. Plačilna nedisciplina ie vse večja, vse več žiro računov je blokiranih, kar se dogaja celo tistim podjetnikom in obrtnikom, ki so delajo za drŽavo, je dejal Pavel Sedovnik z Obrtne zbornice Slovenije in navedel primer skupine dolenjskih obrtnikov. Država jih je za opravljeno delo dolžna 200 milijonov tolarjev, ki jih ne poravna, ker letošnji proračun še ni sprejet. Obrtna zadruga pa ima zaradi davkarjev blokiran račun. Gorenjski garancijski sklad naj bi jamčil za polovico posojila, s čimer bi podjetniki lahko pri bankah dosegli nižje obrestne mere. Pravna oblika sklada še ni povsem jasna, dorekli naj bi jo v kratkem. Bogo Filipič z BSC poslovno podpornega centra je dejal, da v okviru druge polovice sredstev, ki jih morajo zbrati na Gorenjskem, računajo tudi na zasebni kapital. Podjetniki naj bi bili tudi sicer dejavno vključeni v delovanje sklada, kar naj bi praktično pomeni, da bi soodločali, kdo bo dobil jamstvo. Tako naj bi najbolj učinkovito izognili slabim naložbam. • M. Volčjak Trideset se jih je vrnilo na delo Najbolj zapleten je premoženjski vozel Kranj, 15. sept. - Prvi narok za preizkus terjatev Alples Pohištva bo 27. oktobra, po prvih podatkih so upniki prijavili za 1,2 milijarde tolarjev terjatev, med njimi sta tudi oba bivša vodilna. V okviru Alples Lesnega programa delno že nadaljujejo proizvodnjo Pohištva in delo je dobilo trideset od nekdaj zaposlenih v Pohištvu. Terjatve Alples Pohištva Železniki, ki je šel junija v stečaj, znašajo po prvih, nepreverjenih podatkih 1,2 milijarde tolarjev, natančnejši znesek bo znan po prvem naroku za jrizkus terjatev, ki bo 27. oktobra na kranjskem sodišču, .stečajni upravitelj Janez Mlakar nam je povedal, da je največji upnik država, natančneje Davčna uprava s 223 milijoni tolarjev, Slovenska razvojna družba s 45 milijoni tolarjev, Zavod za blagovne rezerve s 31 milijoni tolarjev, ministrstvo za gospodarske dejavnosti z 91 milijoni tolarjev; velik upnik je s 117 milijoni tolarjev Zavarovalnica Triglav in s 140 milijoni tolarjev za Zdravstveno varstvo. Po pričakovanju sta med upniki tudi oba bivša vodilna, nekdanji direktor Marko tršna zahteva 19 milijonov tolarjev, nekdanji finančni direktor pa 12,6 milijona tolarjev. Prepričana sta namreč, da jima pripada odpravnina. Bosta uvrščena med upnike ali ne, še ni jasno, Tršan verjetno ne bo, ker ga je odstavil Alples Holding, Janžekovič ima zategadelj več možnosti. Med upniki so seveda tudi nekdanji Alplesovi delavci, kar 398 jih je že prijavilo svoje terjatve, verjetno jih bo še več. V začetku septembra se je na delo lahko vrnilo trideset ljudi, saj je sosednji Lesni program že prevzel nekaj programov Pohištva. Stečajni upravitelj je Lesnemu programu ponudil vse programe, vendar so na začetku izbrali tiste, pri katerih dosegajo ustrezno ceno, dokončali pa bodo začete posle. Znotraj Lesnega programa so ustanovili nov profitni center Pohištvo, proizvodnja pa se odvija v prostorih in na strojih Pohištva. Stečajni upravitelj Janez Mlakar in direktor Lesnega programa Franc Zupane sta se dogovorila, da bo Lesni program plačeval samo stroške in amortizacijo. Premoženjskega vozla namreč še niso razvozljali, saj je tako zapleten, da tudi pravniki nimajo jasnega odgovora. Gre namreč za vprašanje, je bilo premoženje preneseno z Alples Holdinga na Alples Pohištvo (z matere na hčer) ali ne, stečajni upravitelj Janez Mlakar pravi, da vse kaže, da je bilo premoženje razdeljeno, vendar pa nepremičnine niso bile vkljižene na Alples Pohištvo. Vsekakor je to zelo pomembno vprašanje tudi za Lesni program, saj jim ni vseeno, če na holdingu ostanejo le dolgovi, kar bi lahko imelo posledice tudi zanje kot hčersko podjetje. Zaenkrat je jasno vsaj to, da bi se pravdanje za premoženje zelo zavleklo in veliko bi stalo. Zato bi bil brez dvoma najboljši dogovor, saj bo sicer pravno in vsebinsko zapleten vozel zelo težko razvozljati. • M.V. Svet se je odločil za Pozvekovo Kranj, 12. sept. - Svet Agencije za plačilni promet predlaga vladi, naj za generalno direktorico imenuje Darinko Pozvek, sedanjo vršilko dolžnosti generalnega direktorja. Člani sveta so se med tremi kandidati soglasno odločili za Darinko Pozvek, k čemur je brez dvoma prispeval načrt, ki ga je pripravila o preoblikovanju agencije v okviru reforme plačilnih sistemov. Svet je namreč pregledal štiri gradiva, med njimi so bila tudi mnenja in stališča Franca Podjeda iz kranjske podružnice, ki predlaga, naj agencije ne bi tako razbili, temveč na bi se preoblikovala v bančno in finančno ustanovo, kar pomeni, da naj bi prevzela tudi nekatere, izrazito bančne naloge. Svet je sprejel izhodišča Pozvekove, soglašal pa je tudi z nekaterimi drugimi zamislimi. Vodstvo agencije bo do konca oktobra pripravili natančne poslovni načrt, ki bo vseboval tudi kadrovske rešitve. V agencije namreč zdaj dela 2.440 ljudi, zmanjšalo naj bi se na približno 2.000. Tujino zanimajo slovenski izdelki Kranj, 15. septembra - Minuli teden so si strokovno razstavo Slovenski proizvod - Slovenska kakovost ogledali tudi člani diplomatskega zbora oziroma tuji diplomati, ki so akreditirani v Sloveniji. V zapisani skupni izjavi so izrazili navdušenje nad razstavo in čestitali podjetjem, za predstavljene izdelke in znake SQ. "Znaku SQ, ki je prva slovenska blagovna znamka, ki je nastala v letu 1991, želimo še naprej mnogo uspeha in prodornosti, kajti mi iščemo v Sloveniji le slovensko blago. Tako kot si prizadevate vi, tako si tudi mi v naših državah v podporo domači nacionalni ponudbi." Predstavnik veleposlaništva Zvezne republike Nemčije se je še posebej zanimal za Iskrine izdelke, člani konzulatov kraljevine Jordanije, Filipinov, Evropske unije, Grčije in Italije so bili najbolj navdušeni nad kristalnimi izdelki iz Rogaške Slatine, veleposlanik iz Makedonije pa se je še posebej priporočil za sodelovanje na področju sejemske dejavnosti. Sicer pa so za ogled razstave prodali okrog tisoč vstopnic, več kot 2000 učencev pa si je ogledalo tradicionalno gobarsko razstavo. Obiskane na sejmu so bile tudi strokovne razprave o obrtništvu in podjetništvu. Z gospodarsko zbornico so se tudi dogovorili, da bodo pripravili posvet še en posvet s predstavniki gospodarske zbornice avstrijske Koroške o avstrijskem modelu obrtništva in Evropski uniji. • A. Ž. Prvi trgovalni dan z delnicami Alpine brez sklenjenih poslov Prodajalci so za svoje delnice zahtevali več, kot so bili pripravljeni odšteti morebitni kupci Žiri, 15. septembra - V trgovalni dan žirovski Alpini je bil preteklo sredo prvi trgovalni dan z delnicami Alpine. Kot nam je povedala Marinka Tušek iz podjetja, ni bil sklenjen noben posel, saj se ponudbe za nakup in prodajo cenovno niso ujemale. Kot je znano, so se v Alpini odločili za interni trg delnic (tem je maja letos prenehala omejitev prenosljivosti), saj želijo lastništvo zaenkrat obdržati znotraj podjetja. Pri notranjem trgovanju lahko sodelujejo le člani združenja malih delničarjev, poteka pa tako, da preko meseca zbirajo ponudbe imetnikov delnic za prodajo ter ponudbe za nakup, vsakega desetega v mesecu pa posebna komisija odpira zaprte kuverte ter računalniško "zapira" posle, ki se ujemajo. Toda na prvi se cene, kakršne so za delnice zahtevali prodajalci, niso ujemale s ponudbami morebitnih kupcev, tako da ni bil sklenjen še noben posel. Kot nam je povedala Marinka Tušek, že poteka zbiranje ponudb za prihodnji trgovalni dan, ki bo 10. oktobra. Vse septembrske ponudbe so ugasnile, prodajalci in kupci pa morajo - če delnice še želijo prodati ali kupiti - vložiti ponovno. Po besedah Tuš-kove se pri notranjem trgovanju držijo enakih pravil, kot veljajo na borzi, tako da javnosti sporočijo le število in vrednosti sklenjenih poslov. Po kakšni ceni so bile ponu-jane Alpinine delnice, tako ni mogoče izvedeti. Kot nam je povedala Tuškova, je bila ponudba delnic večja od povpraševanja, kar pa je bilo tudi pričakovati. • U. P. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Votčjak Nagrajenci območne obrtne zbornice: Atelje Rozman iz Smokuča "Delamo tisto, kar drugi ne zmorejo" Ves promocijski material, od vizitk, priponk, majic in nalepk delajo tudi v zelo majhnih količinah - V delavnici dela vsa družina, oče, oba sinova in mama Smokuč, 15. septembra -Atelje Rozman s Smokuča [>ri Žirovnici oziroma njegov astnik Janez Rozman je po mnenju območne obrtne zbornice eden najboljših gorenjskih obrtnikov, za kar so mu na gorenjskem obrtnem sejmu pred dnevi podelili posebno priznanje. Ko smo Atelje Rozman obiskali, smo ugotovili, da gre pravzaprav za družinsko podjetje, saj v njem poleg Janeza Rozmana delata tudi oba sinova, mama, Ea celo sinova izvoljenka. družina in podjetje se torej neločljivo prepletata in še pred nekaj leti so, kot pravi Janez Rozman, delali dan in noč, brez delovnega časa, šele v zadnjem času pa svoje delavnike skušajo nekako vtiriti v običajnih osem ur. Kot piše v promocijskem materialu, je Atelje Rozman "družinsko grafično podjetje za napredne aplikacije". Dejavnost je raznolika, pravi Janez Rozman, in kar težko bi naštel vse, s čimer se ukvarjamo. Osnovna dejavnost je sitotisk, in sicer tako klasični kot alternativni. Roz- KUfM I NAPISI nSKARSK>! INOVACIJA Mlajši sin Rok, Janez Rozman in starejši sin Anže manovi tiskajo vizitke, voščilnice, nalepke, priznanja, plakate, drobno galanterijo (denimo svinčnike, vžigalnike). Tiska*jo tudi na tekstil, na majice, kape, dežnike, kamor lahko kakovostno natisnejo celo barvne fotografije, pripravljajo pa tudi tako imenovane transferje za tekstil, ki jih stranke same prenesejo na želeni tekstil. Posebej ponosni pa so Rozmanovi na In s kakšnimi težavami se po mnenju Janeza Rozmana srečujejo obrtniki in mali podjetniki pri nas? Kot glavni problem izpostavlja plačilno nedisciplino, kritičen pa je tudi do davčne politike, ki je po njegovem mnenju prestrogo uperjena proti obrtnikom. Namesto da bi inšpektorji svetovali, ustrahujejo in komaj čakajo, da ti bodo zabelili kazen, pravi. Prav takšna ustrahovalna politika po njegovem preprečuje mnogim, ki so izgubili delo, da bi začeli na svoje. Meni tudi, da je država naredila napako, ko je ukinila začasno obrtno dovoljenje, pogreša pa tudi možnost zaposlovanja po potrebi, za delni delovni čas. svojo inovacijo, natančneje inovacijo sina Anžeta, poimenovano digitalno izsekovanje. Kor razloži 24-letni Anže, gre za inovativno in kakovostno izdelavo potiskanih samolepilnih nalepk poljubnih oblik. Za svojo inovacijo je prejel številna domača in mednarodna priznanja, med drugim v Ženevi, Bruslju in Nuernbergu. "Naša posebnost in konkurenčna prednost je v tem, da delamo v zelo majhnih kolii-nah. Včasih je naročnik moral naroČiti nekaj tisoč izdelkov, denimo vizitk, nalepk, da so se stroški pokrili. Pri nas pa lahko naroči tudi samo 25 kosov. Vse tiste velike serije smo zbili na najmanjše številke, ki so pristopne tudi malim podjetnikom. Podjetnik, ki šele začenja, za začetek rabi le nekaj vizitk, dopisnih listov, priponk, majic," pravi Janez Rozman. To jim omogo- » MERKUR OGREVAJMO S PLINOM STROKOVNO SVETOVANJE VSAK ČETRTEK od 14. do 17. ure v prodajalni GRADBINKA Žanova 3, Kranj, telefon 064 331-835 V MERKURJU CELOVITA PONUDBA OD PRIKLJUČKA DO ZAKLJUČKA ■ strokovna pomoč ■ projektiranje ■ kreditiranje ■ izvedba in zagon ■ garancija za material in izvedbo ča najsodobnejša tehnologija, ki je v celoti uvožena iz tujine, v skoraj 300 kvadratnih metrov veliki delavnici v pritličju družinske hiše pa je svoj prostor našlo kar nekaj inovacij. Janez Rozman se je namreč v preteklosti ukvarjal s kovinsko galanterijo, iz tistih časov pa mu je ostala ljubezen do kovinskih predmetov. Tako je med drugim iznašel posebne sušilne komore, v katerih sušijo potiskane izdelke. In kako to, da se je iz kovinarstva preusmeril v grafično dejavnost? Kot pravi sogovornik, se je panoga znašla v recesiji, zato je začel razmišljati o tem, da bi se lotil česa drugega. Zraven je pritegnil še oba sinova - eden je po poklicu strojni tehnik, drugi pa orodjarski tehnik - in tako so začeli. Mlajši sin Rok je strokovnjak za sitotisk, starejši Anže za računalnike in "ko se mu ne ljubi delati, mozga in ustvarja inovacije," na pol v šali pove Janez Rozman. "Delamo nekaj, kar drugi ne morejo in ni malo strank, ki pridejo k nam, ko so drugod že obupale. Izziv je delati tisto, kar drugim povzroča težave," pravi. Rozmanovi poudarjajo kakovost, saj se v zadnjem času pri nas že kaže trend, da ljudje zahtevajo kakovostne izdelke. "Da so odtisi jasni, ostri, ne pa zmazki," pravi Janez Rozman. Kot poudarja, so odprta hiša in kar znajo, so pripravljeni ponuditi tudi drugim. Če kakšen tiskar česa ne zmore, mu z veseljem priskočijo na pomoč. Seznam njihovih strank je dolg in med drugim so delali za Center za promocijo turizma, za agencijo Futura, za vladni urad za informiranje, za Arnes, ministrstvo za notranje zadeve, inštitut Jožef Štefan, pa za številna podjetja, od McDo-naldsa naprej. Med drugim so natisnili majice ob prihodu papeža, pa pripravili celoten promocijski material za domžalski Renault Open turnir. Delajo tudi za tujino, tako posredno kot neposredno, kot pravi Janez Rozman, imajo dela dovolj, včasih še preveč, stranke pa jih običajno poiščejo kar same. Med bodočimi cilji Rozmanovi izpostavljajo predvsem izdajo brošure, ki bo pripomoček vsem, ki se bodo odločali za izdelavo promocijskega materiala, in bo svetovala podjetjem, kako naj izdelajo svojo celostno podobo. • U. Peternel MEŠETAR Dodatni denar za urejanje zemljišč Bohinjski občinski svet je na seji v sredo sklenil, da # urejanje kmetijskih zemljišč v občini nameni dodatnih 385.784 tolarjev, za izdelavo programa celostnega razvoja Srednje vas' oz. vse zgornje bohinjske doline pa 100.000 tolarjev. Ne gre # povišanje postavke za kmetijstvo, ampak za prerazporediti denarja v okviru kmetijskega dela proračuna. Denar za urejanj zemljišč so namenili iz sredstev za nakup plemenjakov drobnice, za analize vzorcev zemlje, za pregled škropilnic te* za obnovo travne ruše, za izdelavo programa celostnega razvoj* zgornje bohinjske doline pa iz sredstev za izobraževanje kmetovalcev. Sklad izbira izvajalce del v državnih gozdovih Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike SlovenijeJev uradnem listu, ki je izšel zadnje dni avgusta, objavil razpis # evidentiranje izvajalcev del v gozdovih. Z razpisom iŠ&J" izvajalce za odkup lesa na panju, za izvedbo gojitvenih i" varstvenih del ter za gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometni Kandidati morajo opravljati večino del v gozdovih, najmanj Pa posek, spravilo in odkup lesa ter izvedbo gojitvenih jjj varstvenih del. V ponudbi morajo navesti cene dnin gozdni« delavcev ter strojev in cenik lesnih sortimentov na kamions^1 cesti. Cene morajo zajemati vse dajatve, tudi prometni davek Rok za oddajo ponudb je dvajset dni po objav^jazpisa v uradnem listu. Če zaradi določenega nujnega poseka ali izvedb* gojitvenih in varstvenih del ne bo mogoče izvesti javneg3, razpisa, bo sklad najugodnejšega izvajalca izbral na podlag1 kalkulacij in ponujenih cen. Še ena reklamna akcija za mleko Ob tem, ko je Združenje govedorejcev Slovenije iz< reklamno izobraževalno zloženko Mleko z naših domačij, se n* podobno akcijo pripravlja tudi Gospodarsko interesno zdA1' ženje mlekarstva Slovenije. Obe akciji sta namenjeni istem* cilju: vplivati na prehranske navade prebivalstva in poveča" prodajo mleka in mlečnih izdelkov. Slovenija po porabi ffll*f| na prebivalca močno zaostaja za razvitimi zahodnoevropski^1 državami, po podatkih mlekarn pa je v Sloveniji tržna prireja mleka približno četrtino večja od potreb. • Gospodarsko interesno združenje je k sodelovanju v reklan^ akciji povabilo vse slovenske mlekarne, ministrstvo za kflr tijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstvo za ekonofli^ odnose in razvoj, velike proizvajalce embalaže za mle^° % mlečne izdelke ter tudi živinorejce, ki jim je Zadružna lst. Slovenije že priporočila, da bi za reklamo prispevali en me,s6 o 0,20 tolarja od litra oddanega mleka. Reklamna akcija, ki j* „o začela oktobra in bo trajala do marca prihodnje leto, bo sta^ okoli 300 tisoč mark. Večino denarja naj bi porabili za obja*' propagandnih člankov v medijih. "ŠOLA ZA TUJE JEZIKE ENGUSH, DEUTSCH, ITALIANO, FRANCAIS Kajuhova 11,4260 Bled, tel Jfax:064,741 780 ■ t/pUu/e. c tečaje,: eutgteikega, ne*iJceqa, đbJ.ljaMlkeqa, fiumeoikega Uc IpatoJcegajezUca Vsakdan od 9. do 16. ure. Inf. In prijave na: tel7fax:741-780 Hitro in po ugodnih cenah ( čiščenje novogradenj, stanovanj, talnih oblog, sedežnih garnitur ter pleskarske storitve nudi Hribar-blat k, d.o.o«/ tel.: 064/225-205 http://www.hribar-blesk.sl .> E-mail: hribar.blesk®siol. »*V Vse. k. izvede svoji p Zaup Mnostosebnegi- 0 090/41-lž 090/42^5 Od ponedeljka do petka dobite informacije od 7. do 15. ure v PE Centralno ogrevanje In plinifikacija, Cesta na Okroglo 7, NAKLO, osebno ali po telefonu 064 488-155. VREME Vremenoslovci nam za danes napovedujejo delno jasno vreme s pretežno oblačnostjo, tempretarure bodo od 14 do 19 stopinj Celzija. Jutri in v četrtek bo jasno, postopoma se bo otoplilo. LUNINE SPREMEMBE Danes bo polna luna nastopila ob 20.50, to pa nam po Herschlovem vremenskem ključu napoveduje lepo ob severu ali zahodniku in dež ob jugu ali jugozahodniku. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA pripravlja Uroš Špehar Glasbeniki meseca so Avia Band Ko gre vse narobe Se vam je kdaj zgodilo, da je šlo skorajda vse popolnomka narobe? Ja, poznate občutek? Tudi Avia band ga dobro pozna. Tokrat so nam zaupali nekaj svojih ne ravno najbolj prijetnih doživetij. KAJ SMO PISALI NEKOČ Prejšnji torek smo vas tule spraševali po imenu predsednika Planinskega društva Kranj. To je seveda Franc Ekar, kije obenem tudi direktor Gorenjskega sejma. Nekateri ste sicer menili, da je predsednik turističnega društva, kar pa ne drži. Med pravilnimi odgovori smo žrebali in naslednjih pet reševalcev prejme nagrade: 1. Petra Kuhar, Staretova 48, Kranj; 2. Ana Tavželj, Šorlijeva 7, Kranj; 3. Anton Resman, S. Gregorčiča 25, Radovljica; 4- Tilen Treven, Sp. Besnica 103, Zg. Besnica in 5. Ema Sajovic, Orehovlje 23, Kranj. Čestitamo! Kaveljc in korenina Akcija televizije Ljubljana "Kaveljc in korenina" je v nedeljo ponovno dokazala, da je rekreacija med našimi ljudmi vse bolj in bolj živahna. Dvokilometrskega plavalnega maratona v Blejskem jezeru se je udeležilo nad Štiristo "kaveljcev in korenin". Med kaveljcije bil najhitrejši Kranjčan Peter Brinovec, med koreninami pa je bila najhitrejša Breda Zupančič z Bleda. (GG, 16. avgusta 1983) ^kLat.pa vas sprašujemo po novinarju, ki je bil pobudnik zgoraj omenjene akcije. Njegovo ime napišite na dopisnice s pripisom za Kaj smo pisali nekoč, in jih pošljite do petka, 19. septembra 1997, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Pet izžrebanih bo prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Denimo, pred leti so se z nekim hotelom v Bujah dogovor-iliza novoletni nastop. V kombi so zbasali vse tisto, kar potrebujejo za igranje in hajd v Istro. Ampak, glej ga zlomka!" Ko pridejo na dogovorjeno in ustrezno mesto ob čisto pravem času, so tam na 'njihovem' odru že postavljali svojo opremo čisto drugi glasbeniki. No ja, ker so prišli tako daleč, ker so imeli v žepu pogodbo in pa predvsem zaradi svojih dobrih pogajalskih spretnosti sdo vendarle uspeli one druge prepričati, da so prostor prepustili njim. Nekaj povsem drugačnega pa se je zgodilo na enem njihovih gostovanj v Avstriji. Zvečer naj bi igrali na eni verselici v mestu Ischel. Del ekipe se je tam pojavil pravočasno, drug del pa se je zaradi usoodne pomote napotil v Bad Ischel. Začudeno so iskalio prizorišče žura, pa organizatorje, ampak nihče pojma ni imel, kje mestece Bad Ischel gosti veselico. Nazadnje nekdo od domačinov vpraša, če mogoče vse skupaj ni le v mestu Ischel. Možno in res je bilo tako. Razlika med obema krajema je znašala lče 500 do 600 kilometrov, z rahlo zamudo pa je Avia band vendarle začel igrati. Sicer pa se menda kar pogosto dogaja, da jim organizatorji takih in drugačnih rajanj ne priskrbijo dovolj elektrike. Za svoje muziciranje in vse efekte rabijo menda, reci in piši, vsaj dvajset kilovatov. Kadar tega ni, se osvetlitev spremeni v en sam 'lajt-šov', ojačevalci in ostala oprema ne zmorejo vseh naporov, ki jim jih nalagajo 'aviatorji'. Ampak, če si dober in če v igranje vsakič vložiš del sebe, potem manj štroma sploh ne pomeni manj zabave. In za konec še NAGRADNO VPRAŠANJE. Verjetno ga ni med vami, ki bi ne poznal njihovega slavnega teleskopa. Za to, da boste dobili njihovo novo cedejko ZASTONJ, se boste morali nekoliko potruditi in na dopisnico, pismo, kartico... napisati, koga fantje vse noči občudujejo skozi pisane cevi. Malo mi gre že na rime, zato naj se tole prekine in do naslednjič -ADIJO in PIŠITE! GORENJSKI GLAS IN TELEVIZIJA MEDVODE GLASBENIKE MESECA - Kl/PON Moje vprašanje za AVIA BAND: Ime in priimek: Naslov. Pošta: Izpolnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj Se je že začelo... Namreč: Začela se je predvolilna dirka za predsedniške kandidate in rahlo je čutiti tudi predvolilno dirko za volitve v lokalne skupnosti, se pravi: občine. Ob koncu naslednjega leta se izteče mandat vseh naših županov. Tisti župani, ki niso pristali v varnem naročju parlamenta, so že napeli mož-gančke: kam pa jutri, se pravi, naslednje leto, če omagam v dirki za ponovno izvolitev na Županski stolček? Za vrh, za predvolilno predsedniško kampanjo, vemo, kakšna je. En resen kandidat, dosedanji predsednik in - kot je dejal Janez Janša - štirje krjavlji. Lepo, lepo - če nisi naš, si pa krjavelj. A četudi bi na predsedniških volitvah kandidiral sam ljubi in tapravi Krjavelj, nihče ne bi smel -tnagari z literarno prispodobo -Žaliti kandidata, kajti tudi za Predsedniški stolček lahko kandidira vsak polnoletni državljan. Čeprav po glavi hodi in neumnosti uganja in četudi trdi, da bo hudiča na pol Presekal. V pravi, demokratični in ntanir vajeni državi bi se strankarski prvaki na skrivaj jgolj nasmehnili kandidaturi kakšnega "krjavlja", ga potapljali po rami in - šli dalje, ^svojim kandidatom ali kandidatko pod pazduho in pred Tr kamere in tam z njim vred govorili same lepotije. Tako pa gredo zdaj mimo teh "krjavl-l*v" Z zaničevalnim nasmeškom, še vedno brez svojega kandidata pod pazduho. Kandidata zdaj še iščejo - z lučjo Pri belem dnevu. Krjavlji pa, ki (a trenutek še kandidirajo, lahko le zakličejo: "Vi še enega navadnega krjavlja ne premorete, zato kar tiho bodite!" Premorejo, premorejo. Premorejo jih več in veliko, le nobenega prepričati ne morejo. Prvi kandidat, ki mu zaenkrat strankarski prvaki še niso rekli krjavelj, so mu pa v preteklosti rekli še vse kaj hujšega; je pretrdo v predvolilnem sedlu, da bi ga kdorkoli spodnesel. Bomo videli, kaj bo letos tedaj, ko bo predsednik Kučan ponovno uradno napovedal kandidaturo! Bo spet strastem lastne volilne baze. In nič več in nič manj. Upamo, da bo tudi tem "krjavljem", ki bodo zbrali dovolj podpore za uradno kandidaturo, televizija v predvolilni tekmi dala dovolj sekund, da se bodo predstavili. Če je zmožna vsaki frakciji v katerikoli stranki že nameniti kar oddajo, če leta za strankarskimi prvaki in jih v pozno noč čaka pred vrati oštarij, da izvolijo reči "aha in oho", če slika vsako pasjo procesijo in veselico, kjer se pojavi pre- Tema tedna Glosa I f I VII ■ ■■■ Vsi nasi krjavlji Krjavelj je hudiča na pol presekal. Ni pa krjavlja, ki bi na pol presekal hudobijo in neumnost, k! se še vedno obilno pase po naših mestih in vaseh.. tarča krjavljastih pripomb o udbomafiji in zločinski komunistični kontinuiteti? Najbrž ne več... Morda pa je le v možgančke pricurljalo, da je skrajno neproduktivno pred javnostjo obrekovati predsednika, ki ima toliko volilne baze za sabo? Če se s krjavljastim odnosom spraviš nad nesporno politično avtoriteto, potem zadostiš zgolj le nepotešenim dsednik države... Potem.. Potem naj bo poštena tudi do "krjavljev" kot svobodnih državljanov, ki so se svobodno in po lastni volji odločili za kandidaturo. Nič spakovanja in omalovažovanja. Korektno do vsakogar, pa četudi bi iz literature izskočil kot predsedniški kandidat sam - Krjavelj. Kam smo prišli! Le kdo bi si mislil, da bomo enkrat morali vzeti v bran celo tako literarno figuro kot je - Krjavelj? Počasi, a zanesljivo, prihajajo na dan tudi nekateri občinski "krjaveljčki", nekateri naši župančki oziroma njih pre-dpredvolilni popadki. Kdo prvi najbolj začuti, da se že pripravljajo na start, ki bo šele prihodnje leto jeseni? I kdo -novinarji, kdo pa! Predstavljajte si župana, ki ne sedi v parlamentu kot poslanec, ampak ima samo še dobro leto do izteka mandata. Kam potem? Ne moreš ti nove službe ali zaposlitve iskat' enkrat v naslednji jeseni, pa naj si bil stokrat župan. Le kdo pa se pri nas sploh še ozira na to, da je bil nekdo pred pol leta še spoštovani in cenjeni župan? Nihče. Župan gor ali dol, to sploh nič ne pomeni.. Zato se bo v naslednjem letu zgodilo naslednje: župani bodo šli pred kamere in mikrofone in bodo vsak trenutek slehernemu na razpolago. Po radijskih postajah bodo uvedli pogovore z župani, jih vabili v studie, župani pa bodo fletno kramljali z ljubimi posluŠalčki in poslušalkami oziroma s svojo bodočimi volilci. Oh, kako je naš župan fleten - tako lepo mije povedal in se z mano pogovarjal! Tako bodo govorili ljudje, ki bodo mimogrede pozabili, da župan ni fleten zato, ker bi bil res fleten, ampak zato, ker je v naskoku za naslednji mandat. Pomnite! Če vas tri leta ni niti povohal, zdaj pa ustanavlja svoj časopis, je preračunljiv, ne pa fleten.. • D. Sedej ŠIFRA: NOVI DOM Zanima me, če bom dobil kdaj stanovanje in tudi to, če bom imel še kakšnega otroka? ARIONi Najbolj v življenju cenite lepoto, ravnotežje ter harmonijo. Zamotane in nejasne situacije težko prenašate, želite si jasnosti. V različnih obdobjih življenja boste v precepu, ko boste hoteli uravnotežiti dve različni področji življenja. Lahko gre za zdravje ali denarne zadeve. Vedite, da imate velik dar, da pomagate drugim, vaše idej so takšne, da lahko pomagate mnogim ljudem. Najboj se lahko dokažete na področju izumov in tehničnih izboljšav, s katerimi lahko mnogim pomagate. Zelo dobro se lahko ujamete z ljudmi, rojenimi v znamenju Tehtnice, ker ti odsevajo vašo ljubezne do preprostosti ter ravnotežja. Čimveč časa preživite v naravi, vedie, da je njena lepota odsev vaše notranja narave. Kombinacija vode, zelenja in sonca zelo zdravilno vpliva na vaš občutljiv živčni sistem. Pozorno spremljajte svoj krvi pritisk. Težave s hrbtenico boste lajšali, če bose poskrbeli za njeno prožnost. Letošnje leto je odlično za selitev, potovanje, tudi za spremembe v poslovnem življenu. V tem letu ste verjetno že doživeli več sprememb v zvezi z delom in družino, morebiti je bila celo selitev, ali vsaj obnova doma. Po krizi, ki ste jo kar težko prenašali v preteklih treh letih, verjetno čutite, da se sami še precej spreminjate. Vendar je tudi to težko obdobje spodbudilo vašo osebno rast. Morali ste že spoznati, da ste sami odgovorni za nastalo stanje, kakršnokoli pač je. Vedite tudi, da se morate naučiti uživti v kombinaciji miru in aktivnosti, ne iščite utehe in pozabe v delu. Nujno je, da se znate sprostiti, najdite več stika s seboj v naravi. Strah pred kakršnim koli neuspehom izbrišite iz vašega miselnega vzorca, ker vas ravno on ovira in blikira, da ne napredujete tako dobro, kot bi lahko. Obnovite tisto, kar je pristno v vas, če si boste drznili podpreti tisto, kar resnično cenite, vam je pot na široko odprta. Proces obnove, skorajda ponovnega rojstva vaše osebnosti se je začel že pred letom dni. Svetujem vam, da čimbolj aktivno sodeluje v njem. Glede otroka ne vidim ovir, da ne bi imeli še enega. Lepo pozdravljeni! KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.................................Ura in minuta rojstva:.................. Kraj rojstva:............................................................................................ Ime, priimek in naslov (če ne želite, vam teh podatkov ni treba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124,4001 Kranj, Zoisova 1. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-66 ARION LTD, CANKARJEVA 8. CELJE 1B: 063/481-891 CENA 1 MIN -156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-64 ARION LTD, CANKARJEVA 8, CELJE • : 063/481-891 CENA 1 MIN -158 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. U1I GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ZLATI Z Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče. KUPON št. 26 1. ans. BRANETA KLAVŽARJA - Polna luna 2. ans. ROSA - Kjer ljubice spijo 3. JOŽE BURNIK s prijatelji - Kot burja se mi zdiš 4. ans. MODRI VAL - Naš pevski zbor 5. CELJSKI INSTR. KVINTET - Veselje nas pokonc' drži Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46,1410 Zagorje. NAGRADE SO PREJELI: 3. Nina Janša, Stegne 7, 4260 Bled (1 kaseta); 2. Jožica Bom, Rimska cesta 14, 8210 Trebnje (2 kaseti), 1. Mitja Karum, Slovenska c. 32, 4270 Cerklje na Gorenjskem (3 kasete). GORENJSKA TELE VIZI J A L -TV Kranj ZAČENJAMO Z JESENSKO PROGRAMSKO SHEMO DNEVNIH KONTAKTNIH ODDAJ V ŽIVO: 20.30 (do 21.10) ponedeljek - šport torek sreda četrtek petek torkova tema župan z vami kultura, družba in mi odprti ekran 21.30 (do 22.30) ponedeljek - strel torek - iz produkcije lokalnih televizij sreda • glasba povezuje usode četrtek - zvezdni okruški - skrivnost je v človeku petek - krajevna skupnost na ovbisku - minute za upokojence - ohranimo naše zdravje Glejte program Gorenjske televizije TELE-TV Kranj, sodelujte v kontaktnih oddajah, pokličite po telefonu: 064/33 11 56. SREDA, 17. SEPTEMBRA 1997 TVS 1 11.10 Včeraj, danes, jutri 11.15 Videoring 11.45 Havajski detektiv, ponovitev ameriške nanizanke 12.30 Prelomni trenutki zgodovine, ponovitev ameriške dokumentarne nanizanke 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 14.30 Poletni festival Lent: Paouito d'Riviera, ponovitev 15.30 Slonica Echo, ponovitev an-glepke poljudnoznanstvene oddaje 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program 17.10 A. Lindgren- M. Ogorelec: Erazem in potepuh, otroška nadaljevanka 17.40 Portret Marjance Jemec - Božič 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.05 Cadfaei, angleška nanizanka 21.25 Pred otvoritvijo avtocestnega odseka Arja vas - Vransko, reportaža 21.30 Belladonna, evropski ženski magazin 22.00 Odmevi, Vreme 22.50 Grace na udaru, ameriška nanizanka 23.15 Zlatolaska, francoski čb film; Simone Signoret 0.55 Videoring TVS 2 9.00 Euronews11.35 Svet poroča, ponovitev 12.05 Dober večer, ponovitev oddaje za starejše občane 12.35 Somrak stoletja: Faust, ponovitev češkega filma 14.35 Hudsonova ulica, ameriška nanizanka 14.30 National Geographic, ameriška dokumentarna serija 15.20 Studio City 16.10 Kir Royal, nemška nanizanka 17.10 Pacific drive, avstralska nadaljevanka 17.40 Hoganova druščina, ameriška nanizanka 18.05 Filmski triki, dokumentarna nanizanka 18.30 Karaoke, razvedrilna oddaja 19.30 Pacific drive, avstralska nadaljevanka 20.00 Nogomet: Tekma 1. kroga lige prvakov: Nevvcastle - Barcelona in Bavern -Bešiktaš, posnetek 23.30 Evropska turneja APZ Tone Tomšič TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 9.00 TV prodaja 10.20 Piksi in Diksi, risanka 10.45 Prosim, ne jejte marjetic, nanizanka 11.15 Ta čudna zanost 11.40 Korak za korakom 12.05 Oprah Show 12.50 TV prodaja 13.20 Alo, alo 13.50 Berger-ac, ponovitev 14.40 TV prodaja 15.10 Jezero pri Podpeči, ponovitev 15.40 Avtovizija, ponovitev 16.10 Rajska obala, ponovitev 16.35 Drzni in lepi, ponovitev 17.00 Oprah Show: Ali se imate radi 17.50 Drzni in lepi, ameriška nadaljevanka 18.15 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.45 Charles je glavni, ameriška humoristična nanizanka 19.10 Srečni časi, ameriška humoristična nanizanke 19.35 Korak za korakom, ameriška humoristična nanizanka 20.00 Nora hiša, nanizanka 20.30 Tujec čaka, ameriški barvni film, 1987; Suzanne Pleshette, Tom Atkins 22.05 Mantis, ameriška nanizanka 23.00 Alo, alo, angleška humoristična nanizanka 23.35 Oprahin gost: Rod Stevvart 0.50 Življenje v mestu, ponovitev novozelandske nadaljevanke 1.40 Živeti danes, dokumentarna oddaja 2.10 Vprašanja kave, dokumentarna oddaja 2.30 TV prodaja 2.50 Videos-trani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev 10.50 TOP shop 11.00 Zaliv ljubezni, ponovitev ameriške nadaljevanke 12.00 F/X - umor s trikom 13.00 Pop kviz, ponovitev 13.30 Obraz tedna 14.00 Sedma nebesa 15.00 Beli očnjak, nanizanka 15.30 Zaliv ljubezni, ameriška nadaljevanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Pop kviz 18.00 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Parada zvezd: Baby Boom, ameriški barvni film; Diane Keaton, Sam Shepard 22.00 Pri nas doma, nanizanka 22.30 Taksi, nanizanka 23.00 F/X - umori s trikom, ameriška nanizanka 0.00 Teksaški mož postave, ameriška akcijska nanizanka 1.00 24 ur 1.30 Videostrani TV 3 8.00 TV prodaja 10.00 Video kolaž 13.00 TV prodaja 13.15 TV shop 15.00 Videokolaž 15.30 TV prodaja 16.00 Video kolaž 16.30 TV prodaja 16.45 Videokolaž 17.30 Vera in čas, ponovitev verske oddaje 18.30 Gremo lovit ribe, ponovitev 19.00 Utrinek 19.30 Risanke 20.00 TV razglednica 21.00 V priporu, nadaljevanka 22.00 Video kolaž 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.30 Krivda, ameriško-mehiška nadaljevanka 13.15 Santa Barbara 14.00 Risanka 14.05 Poročila 14.10 Skrita kamera, ponovitev 14.35 Otroški program 17.35 Poročila 17.45 Obalna straža 18.30 Kolo sreče 19.05 Loto 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Poslovni klub 21.00 Kon-kordski, dokumentarni film 22.00 Opazovalnica 22.30 Upravnica, angleška nadaljevanka 23.35 Zob za zob, nemški barvni film 1.00 Poročila HTV 2 12.40 TV koledar 12.45 Zvezda je rojena, ponovitev ameriškega filma 15.45 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 16.30 Martin Chuzzlevvit, ponovitev 17.30 Acapul-co - telo in duša, nadaljevanka 17.55 Risanka 18.06 Hugo 18.30 HollywoodskJ ustvarjalci akcije, dokumentarna serija 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Dangerfield, ameriška nadaljevanka 21.20 Madžari, madžarski film 23.10 Zakladnica 0.00 Varuhi časa AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 10.15 Columbo: Umor po receptu, ponovitev ameriške TV kriminalke 11.50 Otroški program 14.50 Zdravnica dr. Ouinn: Nekdo mora popustiti 15.40 Kringht Rlder 16.25 Obalna straža 17.15 Central Park West: Shovvgirls 18.05 Šport: Formula 1, dirka za VN Avstrije, oddaja pred nedeljsko dirko 19.00 Clavtonovi: Priti na psa 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Šport: Nogomet, Liga prvakov, prenos srečanja 1. kroga 0.30 Morilska igra - smrtna past, ameriška kriminalka; Michael Caine, Christopher Reeve 2.20 Detektiv, ponovitev ameriške kriminalke 4.15 Borim se za moja sinova, 3/6 del izalijanskega TV filma AVSTRIJA 2 6.00 Video strani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Mulci iz prve vrste 1 - K vragu s prfoksi, ponovitev nempke komedije 10.30 Drzni in lepi 11.10 Salve smeha 11.20 Zvezna dežela danes 11.45 Vreme 12.10 Poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 14.55 Gorski zdravnik 14.46 Lipova ulica 15.15 Drzni in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom, talk shaw 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Mia, ljubezen mojega življenja, nemško-italijansi tv film 22.00 Čas v sliki 22.30 Karibski pekel, poročilo o otoku Monsterrat 23.25 Čas v sliki 23.30 Ena, dva, tri, ameriška komedija 1.15 Pogledi od strani 1.20 Čas v sliki 1.50 Schiejok, ponovitev 2.50 Dobrodošla, Avstrija, ponovitev 4.30 Poroči se z mano, Cheri, ponovitev nemške komedije TUDI DRUGJE JE LEPO • oddaja vska četrtek ob 14.40 na RT - torek v Gorenjskem galsu in v reviji OTROK IN DRUŽINA Pozdravljeni popotniki! V četrtek, 11.9.1997, se je odvrtela 100 oddaja "Tudi drugje je lepo" v družbi, ob klepetu našega gosta g. dr. Marjana Rožiča -predsednika Turistične zveze Slovenije. Govorila sva predvsem o turistični Sloveniji in kako delujejo posamezni člani (dogajanja v različnih krajih, leto turizma...). Zaključek je preprost "Vse to je Slovenija - če se ozremo okoli sebe oz. potujemo po krajih. Vsak teden pa vas tudi preseneti naš pokrovitelj in častni pokrovitelj 100 oddaj je FRIZERSKI SALON SAMO, ki ga najdete na Tomšičevi 30 v Kranju. Odprto imajo vsak dan od 9. do 20. ure, tel. 222591. Uredijo vam frizure po najnovejši modi v: - modno striženje in barvanje las - poročne oz. frizure za različne priložnosti - kakovostno frizersko kozmetiko MATRIX. Ne odlašajte odpravite se v frizerski salon SAMO na Tomšičevo 30 v Kranj. Nikoli ne veste, komu bo zastal dih ob vaši frizuri. Vprašanje: Kakšne preparate uporabljamo v frizerskem salonu SAMO? Odgovore pošljite do četrtka, 18. 9. Janja - Dušan TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV dnevni napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni top spot 19.10 Poročila Gorenjske 568 19.25 Iz arhiva 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Glasbeni top spot 20.10 Osnovna šola Naklo zgrajena 20.20 Podružnična osnovna šola na Trsteniku 20.30 Župan z vami v žiov, kontaktna oddaja: Občina Vodice - župan: Anton Kokalj (vodieljica. Beti Valič, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjske 568 21.25 EPP blok - 3 21.30 Glasban povezuje usode - v živo, kontaknta oddaja (voditelj: Jure Šink, pokličite po telefonu: 33 11 56) 22.30 Giasbeni spoti 21.45 Poročila Goenjske 568 23.00 Z vami smo bili... nasvidenje 23.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Videostrani R TRŽIČ Pozdravu iz studia bo sledil Radijski Juke box ob 14:00. Ob 14:30 pripravljamo Glasbeno ropotarnico z informacijami in zanimivostmi iz glasbenega sveta. Spremljali in komentirali bomo ob 15:30. Sledila bo oddaja Naia priložnost. Poročila radia Deutsche Welle bodo na sporedu ob 16:30. Ob 16:45 vas seznanjamo z novostmi na knjižnem trgu, tokrat s pomočjo DZS, Jalnove knjigarne Tržič. Ob 17.45 Govorimo o filmu. Misteriji bodo na sporedu ob 16:25. R TRIGLAV LOKA TV Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Športna oddaja 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Iz arhiva: "Koncert poletne violinske šole v cerkvi na otoku Bled" 19.00 Risanka 19.20 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled (ponovitev) 20.30 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani 5.30 Dobro jutro z Lojzetom Jugom 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Kronika - OKC Kranj - zadnjih 24 ur 6.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 Zlata kočija (Dušan Dragoje vič) 12.00 BBC novice, vreme, osmrtnice 12.45 Lestvica od 1 do 20 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.15 Zdravnikov nasvet (Branimir Čeh. dr. med.) 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 18.00 Tednik - Župan občine Jesenice 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.10 Naš jutranji aost 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Nas zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.30 Ponovitev jutranjega pogovora 9.00 Nasvet za kosilo in kuhajte z nami 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC - novice 12.30 Glasbena zmešnjava 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL TV ŠIŠKA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Kontaktna oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ KAMNIK 10.00 Vldeo strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program 19.30 Ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Film 23.00 Top spot 23.05 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik pro- 8rama 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija -ruga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Pogovor z županom mestne občine Kranj Vitomirom Grosom 9.50 EPP 10.20 Prodaja rabljenih knjig 10.50 EPP 11.00 Napovednik programa 11.30 Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Napovednik programa 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Moda in lepota z Metko Centrih Vogelnik 20.00 Napovednik programa 24.00 Zaključek programa Radia Kranj KRIM: 100,2 MHz • ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.05 Izbranka tedna 6.15 Novice, AMZS, vreme 6.30 Nočna kronika 6.40 Astrološke novice 7.00 Na današnji dan 8.00 Naoved sproeda RGL 8.15 Novice 8.30 Jutor je lahko tuid takšno 9.15 Novice 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 10.30 Tema dneva 11.15 Novice 11.30 Uganka 12.00 BBC novice 12.10 Odgovori na jutro 12.30 zanimivosti, šport, kronika 12.50 Dnevnikov odmev 13.00 Dober dan 13.15 Novice 13.30 Artumentrian komentar 14.00 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Sredin izbor 15.00 RGL obvešča - komentira 15.30 Iz glasbene zakladnice 16.00 črna kronika 18.15 Novice 16.25 Spoznajmo se 1700 Glasovanje za izbranko tedna 18.00 Končni izbor za izbranko tedna 18.15 Novice 18.46 Vremenska napvoed 19.00 DJ Dekky 20.10 Artumentiran komentar, ponovitev 20.30 Novi svet 22.00 Največje radosti življenja 23.00 Nočna glsba RGL R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom 7.30 Poročila 6.00 Jutranja tema 8.30 Dop. inf. oddaja 0.05 Predstavljamo vam: - oddaja namenjena komercialnim predstavitvam 10.15 Mali oglasi -radijska trgovina, kjer poslušalci kupujejo, podarjajo, iščejo, prodajajo,... 11.10 Svetovanje: 1. teden svetovanje zdravnika, 3. teden svetovanje s področja KULINARIKE IN PIJAČ, 2. in 4. teden svetovanje s področja VRTIČK-ARSTVA IN ZDRAVILNIH ZELIŠČ 12.00 Zvonjenje 13.00 Glasbena lestvica Zlati zvoki 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Na*; poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.15 Pogovor o... - aktualen pogovor z gosti v studiu 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 1. teden v mesecu: Luč v temi, 3. teden v mesecu: Prijateljstvo bolnikov in invalidov, 2. in 4. teden v mesecu: ZVENI MODRO - večer z Zvonetom Modrejem 21.35 Radijski roman 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program TA DOBRIH 10 RADIA TRŽIČ ... je zabavno glasbena oddaja slovenske zabavne glasbe, tako drugačna od ostalih, tako dobra, ker je to Vaša lestvica... ... poslušate nas lahko vsako soboto ob 14.30 na frekvencah 88,9 ali 95 MHz... ... se predstavlja in nagrajuje... Gostili smo PIZZERLIO POLANA NA GOLNIKU (064 461 502) in PIZZUERIJO KOPUTA KRIZE (064 58 758) in njihove junake RED STTLERSE (pozna Hh vsak, ki kaj na hokej da) Nagradi (slastni, vroči pizzi) pa prejmeta Slava Mesaric iz Kranja in Roebert Kopal iz Tržiča. Čestitamo in dober tek! Piše nam tudi vi: Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič. 20. septembra pa bomo spet na mestu Tomaž, Dušan in Mojca. Čao! Lestica Ta dobr'h 10 Radia Tržič 1. ALENKA GODEC - Čas zaceli rane (2) 2. KORADO IN BRENDI - Nocoj je ena lušna noč (2) 3. SIMONA WEISS - Moram te najti (2) 4. POP DESIGN - Kjer je sreča, tam si ti (6) 5. JANKO ROPRET - Jesen (3) 6. ULTIMAT - Prihaja oktober (novost) 7. ALENKA PINTERIČ - Mini (novost) 8. PELE - Vse tiste nežnosti (novost) 9. DAN-D - Mali človek (novost) 10. DAMIJANA GOLAVŠEK - Krog (novost) KUPON TA DOBR'H 10 Radia Tržič Glasujem za: Moj predlog: Moj naslov: KINO CENTER amer. kom. MOŽJE V ČRNEM ob 16., 18. in 20. uri 8TORŽIĆ amer. ris. DAM AIN POTEPUH ob 17. uri, amer. psih. thrlll. POPOLNA OBLAST ob 18.45 in 21. uri ŽELEZAR amer. psut. spekt. IZGUBLJENI SVET: JURSKI PARK ob 17.30 in 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. thrill. POPOLNA OBLAST ob 20. url ŠKOFJA LOKA amer. rom. ko. NA VRAT NA NOS ob 18.30 in 20.30 uri ČETRTEK, 18. SEPTEMBRA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 10.00 Včeraj, danes, jutri 10.05 Videoring 10.35 Hoganova druščina, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 11.00 Zlatolaska, ponovitev francoskega čb filma 12.35 Divja Avstralija, avstralska poljudnoznanstvena serija '13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani 14.45 Novice iz sveta razvedrila 15.10 Cadfaei, ponovitev angleška nanizanka 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo, oddaja 17.25 Ouasimodove čarobne dogodivščine, francoska nanizanka 18.00 Po Sloveniji 18.35 Kolo sreče 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Tednik 21.10 Pred otvoritvijo avtocestnega odseka Arja vas - Vransko 21.25 Frasier, ameriška nanizanka 22.00 Odmevi 22.35 Šport 22.45 Omizje 0.15 Tednik, ponovitev 1.15 Videoring TVS 2 9.00 Euronevvs 12.40 Filmski triki, ponovitev ameriške dokumentarne nanizanke 13.05 Evropska turneja APZ Tone Tomšič, ponovitev 14.05 Grace na udaru, ameriška nanizanka 14.30 Tekma 1. kroga lige prvakov v nogometu: Nevvcastle - Barcelona, posnetek 16.15 Evrogol 17.15 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 17.40 Tri krone, švedska nadaljevanka 18.30 Očividec, angleška dokumentarna nanizanka 19.00 Resnična resničnost 19.30 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 20.00 Kolesarska dirka po Španiji, posnetek 20.25 1. krog ev-rospke lige v košarki: Cibona - Union Olimpija, prenos iz Zagreba 22.00 Dežela starih bardov ali tujci doma, dokumentarna oddaja 22.55 Pisave 23.25 TNT - Tok noč tok 0.25 Alica, evropski kulturni magazin 0.55 Jadranje: Match Race, posnetek iz Kopra 1.15 Pisave, ponovitev KANALA 8.00 Video strani 10.20 Piksi in Diksi, risanka 10.45 Prosim, ne jejte marjetic, nanizanka 11.15 Ta čudna znanost 11.40 Korak za korakom, ponovitev 12.05 Oprah Show 12.50 TV prodaja 13.20 Alo, alo, ponovitev 13.50 Mantis, ponovitev 14.40 Tv prodaja 15.10 Dannvjeve zvezde, ponovitev 16.10 Rajska obala, ponovitev avstralska nanizanka 16.35 Drzni in lepi, ponovitev ameriška nadaljevanka 17.00 Oprah show: Naj se magija začne 17.50 Drzni in lepi, ameriška nadaljevanka 18.15 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.45 Charles je glavni, ameriška humoristična nanizanka 19.10 Srečni časi, ameriška humoristična nanizanka 19.35 Korak za korakom, ameriška humroistična nanizanka 20.00 Ellen, ameriška humroistična nanizanka 20.30 Izgubljeni obraz, ameriški barvni film 22.10 Remington Steele, nanizanka 23.00 Avtovizija, oddaja o avtomobilizmu 23.30 Vojak naj bo, nanizanka 0.25 Dannvjeve zvezde, ponovitev 1.25 TV prodajaA/ideo strani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara 10.50 TOP shop 11.00 Zaliv ljubezni 12.00 F/X - umori s trikom 13.00 Pop kviz, ponovitev 13.30 Taksi 14.00 Dangerfield, angleška nanizanka 15.00 Beli očnjak, kanadska nanizanka 15.30 Zaliv ljubezni, ameriška nadaljevanka 16.30 Santa Barbara 17.30 Pop kviz 18.00 Cosbv, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Obalna straža na kolesih 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Brez zavor z Jonasom 21.00 Nikita, ameriška nanizanka 22.00 Pri nas doma, ameriška nanizanka 22.30 Taksi, ameriška humoristična nanizanka 23.00 F/X - umori s trikom, ameriška nanizanka 0.00 24 ur 0.30 Videostrani TV 3 8.00TV prodaja 8.15 TV shop 10.00 Video kolaž 13.00 TV prodaja 13.15 Tv shop 15.00 Videokolaž 15.30 TV prodaja 16.00 Videokolaž 16.30 TV prodaja 16.45 Videokolaž 17.00 Zapornik iz Zende, risanka 18.00 To trapasto življenje, ponovitev 19.00 TV prodaja 19.30 Risanke 20.00 V priporu, nadaljevanka 21.00 Lepote Evrope, ponovitev 22.00 Video kolaž 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop KINO HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 12.00 Poročila 12.30 Krivda, ameriško-mehiška nadaljevanka 13.15 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 14.00 Risanka 14.10 Poročila 14.15 Skrita kamera 14.40 Otroški program 17.40 Poročila 17.50 Obalna straža, nanizanka 18.35 Kolo sreče 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Izobraževalna oddaja 20.45 Kulturna panorama 21.45 Reševalci, dokumentarna serija 22.45 Opazovalnica 23.10 Senifelo, ameriška humoristična nanizanka 23.05 Seinfeld, humoristična nanizanka 23.35 Mojstrovine svetovnih muzejev 23.50 Filmska soč z Robertom Duvallom: Orel je pristal, britanski film. 1977 1.50 Poročila HTV 2 13.30 TV koledar 13.40 Najlepši šport za moške, ponovitev ameriškega filma 15.35 Potovanja, ponovitev dokumentarne serije: Meksiko 16.30 Martin Chuzzlevvit, ponovitev 17.30 Acapulco s telesom in dušo, nadaljevanka 17.56 Risanka 18.05 Hugo 18.30 Holly vvoodski ustvarjalci akcije 19.00 županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.35 Dosjeji X, ameriška nanizanka 21.30 Francoska revolucija, francoski barvni film AVSTRIJA 1 5.50 Otroški program 8.50 California High School 9.10 Obalna straža 10.00 James Bond - ljubezenski pozdravi i* Moskve, ponovitev angleškega akcijskega filma 11.50 Šport: Formula J> dirka za VN Avstrije, prosti trening. iz Zeltvvega; Nogomet: Liga prvakov, pregled včerajšnjega 1. kroga 15.1» Alf: Bratranec Blinky 15.40 Knigm Rider 16.25 Obalna straža 17.15 Central West Park 18.05 Šport: Formula J. 19.00 Hope & Gloria 19.30 Čas v sliW 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Komisar Rex, avstrijsko-nemška kriminalistična serija 21.05 Dosjeji X, ameriško-kanadska serija 21.50 Dosjeji Jessi^L Primer za Teddvja Hoffmana, amer""? kriminalistična serija 0.00 Fantom . Hollvvvooda, ameriška grozljivka v* Morilska igra - Smrtna past, ponovitev ameriške kriminalke 3.05 Hazard0'' ponovitev ameriškega pustolovskega filma 5.00 Dosjeji X, ponovitev 5.45 Fantastične zgodbe AVSTRIJA 2 6.10 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Mia, ljubezen mojega življenja, ponovitev 2/3 dela nemško-italija"9' kega tv filma 10.40 Drzni in leP^ ponovitev 11.20 Zvezna dežela dane* 11.45 Vreme 12.00 čas v sliki l2-°f Milijonsko kolo 12.30 Na prizorišču, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljub« družina 13.55 Ljudje iz St. Benedikt3 14.45 Lipova ulica 15.15 Drzni in lflP' 16.00 Vsak dan s Schiejokom, tj£ show 17.00 Čas v sliki 17.05 Dob'«, došli v Avstriji18.50 Kuharski moj*"' 18.59 Zvezna dežela danes 19.30 ca» v sliki/kultura 19.53 Vreme 20-"* Pogledi od strani 20.15 Mei liab*" Wais - Moj najljubši napev, oddal narodng-zabavne glasbe 21.05 v«r 22.00 Čas v sliki 22.35 Šiling 23.°* Nightvvatch: Prsi, dokumentarni «Jj2 23.50 Čas v sliki 23.55 Hot Shots, »* del reportaže o snemanjih filmov, živali 0.45 Kraljica slonov, 1/? % dokumentarnega filma 1.25 Sp0', 1.50 Pogledi od strani 1.55 čas v s"*' 2.25 Ozri se po deželi 2.55 Vsak dan' Schiejokom 3.55 Dobrodošla Avstnj»> ponovitev ROS ŠIFRI'O RADIO SORA NA VALOVIH 50RE CENTER amer. kom. MOŽJE V ČRNEM ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ a"?jA ris. DAMA IN POTEPUH bo 178. uri, amer. rom. akcij. kom. \E""eT: ZAROTE ob 18.30 In 21. uri ŽELEZAR amer. pust. spekt. IZGUBLJENI &v ufj JURSKI PARK ob 17.30 uri, amer. psih. thrill. POPOLNA OBLAST op ^ b RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORAN amer. thrill. POPOLNA OBLA?1 ^ 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. rom. kom. NA VRAT NA NOS ob 20«>u ŽELEZNIKI amer. grozlj. RELIKVIJA ob 20.30 uri KLUBSKI ČASOPIS - PRILOGA GORENJSKEGA GLASA 9 - 16. SEPTEMBRA 1997 V JUBILEJNI SEZONI - CILJ POVRNITEV NASLOVA V PODMEŽAKLO Že tri sezone zapored jeseniški hokejisti zaman naskakujejo četrti naslov državnih prvakov. Zelo dobri rezultati v mlajših kategorijah, so sicer znak, da se strokovno v društvu dela zelo dobro, žal pa ni bilo tiste prave velike zvezdice, ki bi prinesla veselje med nase številne pnvrzence. V novo sezono smo zato stopili Praktično takoj, po koncu lanskega super finala. Uprava društva praktično ni imela počitka. Prav tako tudi strokovni del vodstva, ki je takoj pripravil analizo sezone in na Podlagi te tudi program dejavnosti za novo sezono. Zelo hitro smo želeli ustvariti solidno jedro ekipe, Prva naloga je bila obdržati vse domače igralce in pripeljati kvalitetnega trenerja, ki naj bi sicer s solidno trenersko zasedbo domačih strokovnjakov pripravil ekipo za novo sezono. Obe nalogi smo uspeli rešiti uspešno. Tretja naloga je bila, da še naprej Vztrajamo pri stabilizaciji finančnega stanja društva. V zadnjih dveh sezonah nam je uspelo, da smo Poslovali s pozitivno ničlo, žal pa se nam vlečejo še nekateri dolgovi iz Prejšnjih, sezon. Prav zagotavljanje rmančnih sredstev je zagotovo najtr-~! 2aJogaj, §e posebno, ker je gospodarska situacija v naši okolici 'zjemno težka. Poleg določenih marketinških aktivnosti, s katerimi Poizkušamo zagotoviti sredstva za delo, je zelo pomemben vir sredstev vstopnina, torej smo v veliki meri odvisni od obiska gledalcev. Poleg skrajnega varčevanja, smo morali že v lanski sezoni v vseh nižjih kategor-'jah uvesti prispevke staršev, letos oa seveda ni to prav nič drugače. Zal srno zaradi krčenja sredstev za šport v občini v tej sezoni dolžni tudi plačevati delne stroške za uporabo ledu - najemnino za vse selekcije društva. V prejšnjih sezonah smo to P t g v.au" samo za prvo ekipo, od etošnje sezone naprej pa moramo luoi za vse ostale selekcije. To je Prav gtovo dodaten udarec naši vedno prazni blagajni, vendar pa uPravljalec hale drugače ne bi uspel zagotoviti obratovanja ledene ploskve. Četrta naloga predvsem strokovnega vodstva je bila, da pripelje na Jesenice kvalitetne tuje igralce -"Krepitve. Pri tem smo se odločili, "a v tej sezoni ne bomo hiteli Preveč. Vsak igralec iz tujine bo v Prvi fazi na preizkušnji in če v določenem času ne bo zadovoljiv °o zamenjan. Tako smo že preizkusili tri igralce iz Češke, dva sta šev *klPi, tretji (Brabec), pa se je že Poslovil. Naš končni cilj je, da bi nekako do sredine oktobra sestavili ?ares kvalitetno ekipo, pri tem pa ??mo poizkušali v njej imeti le tri ali Jtvri tujce. Tudi domači igralci, ki ^°rijo jedro ekipe niso povsem rgurni na svojih mestih. Svojo ^ahteto bodo morali dokazovati *k°zi vso sezono. Zato bo tudi večina mlajših igralcev imela dvoj-£° registracijo (Acroni - HIT Casino £ranjska Gora), kajti pozen začetek oržavnega prvenstva nam omogoča, aa bodo mladi lahko izkali svojo Priložnost na tekmah mlade ekipe °t>casno pa igrali na težkih tekmah fcutne alpske lige. Začetek sezone nam sicer ni uspel ako kot smo pričakovali. Rezultati le8a pripravljalnega obdobja so Jaleč od pričakovanj in vloženega dela. Imeli smo kar precej smole s Poškodbami, tako da v enem mesecu in pol še niti ene tekme nismo odigrali v popolni postavi. Poškodovani pa so bili prav nosilci igre (Jug, Rebolj, Vari, Konečnv, Rožič itd.). Upoštevati je treba tudi, da je koncept igre v sezoni povsem drugačen, kot v lanski, zato ekipa potrebuje več časa za uigravanje in predvsem za spremembno miselnosti. Seveda se vsi v društvu zavedamo, da gledalci in naši privrženci že dolgo čakajo na boljše rezultate, vendar pa je v tem trenutku edina možna pot vztrajati na zastavljenem delu in ne biti nestrpen. Danes se začenja tekmovanje v Elitni alpski ligi. Start bo za ekipo HK Acronija zelo težak, po pripravljalnem obdobju sodeč bo potrebno za vsako zmago vložiti več kot 100 odstotkov truda. Vseh šest ekip iz Avstrije je sestavilo svoje ekipe z številnimi kvalitetnimi tujimi igralci (dovoljene imajo tri igralce iz prostora izven Evropske skupnosti, ter neomejeno število tujcev iz Evropske skupnosti). Zato bo vsaka točka s avstrijskimi ekipami uspeh. Po drugi strani je od slovenskih ekip po tem kar smo videli v pripravljalnem obdobju v daleč najboljšem položaju presenetljivo Bled, ki je z odličnim finskim trenerjem uspel narediti velik korak naprej. Olimpi-ja bo verjetno močnejša proti koncu tekmovanja v Alpski ligi, ko bo ekipo kompletirala prav gotovo z odličnimi tujci. Za našo ekipo, pa sem mnenja, da bo lahko igrala solidno, takoj ko se bodo na led vrnili poškodovani igralci. Vsekakor pa je letošnja EAL močnejša kot lanska, pa čeprav v njej ne sodelujejo moštva iz Italije. Že konec tega tedna čaka Acroni Jesenice tudi nastop v prvem krogu tekmovanja za Continentalni pokal. Na Jesenicah bosta na turnirju sodelovala še Medveščak iz Zagreba in poljski podprvak Unija. Samo prvo mesto vodi na četrtfinalni turnir v Ljubljano. Seveda je cilj moštva uvrstitev v četrtfinale. Tretje tekmovanje letos, državno prvenstvo se začne šele po koncu EAL in sicer 3. decembra. Zato bodo ostala slovenska moštva, ki ne igrajo v EAL igrala v nekakšni slovensko - hrvaški ligi, kjer bodo svojo priložnost dobili igralci HIT Casinoja. V pravem državnem prvenstvu pa imata obe naši ekipi visoke cilje. Mladi HIT-tovci imajo za cilj četrto mesto, za Acroni Jesenice pa je v jubilejni sezoni velik cilj ponovna osvojitev državnega naslova v sicer izjemni konkurenci z Bledom in Olimpijo. Vsekakor je to izjemno težka naloga! Seveda ob vseh tekmovalnih ciljih, ki jih imamo želimo dostojno proslaviti tudi našo pet desetletnico. Za nami je že Karavanški pokal, ki je bil organiziran v proslavo jubileja, konec leta bomo pripravili še slavnostni turnir, v februarju pa še svečano akademijo v počastitev praznika. Ob vseh naštetih obveznostih, bo pomemben dejavnik seveda tudi še naprej dobro strokovno delo z mlajšimi selekcijami. Zavedamo se, da je letošnja sezona izjemno bogata, hkrati pa tudi zahtevna. Ob številnih težavah, ki nas tarejo smo kljub temu optimisti. Skozi vso sezono bo potrebno v delo vložiti veliko truda, zato pa bo vsaka zmaga za nas uspeh in spodbuda pri delu. Ob tem si želimo, da bi nam naši navijači in gledalci stali ob strani, tako v lepih trenutkih zmag, kot tudi ob vseh tegobah porazov. HOKEJSKE VSTOPNICE ZA OBISK VSEH HOKEJSKIH TEKEM NA JESENICAH V SEZON11997/98 CENIK CELOLETNIH VSTOPNIC STOJIŠČE - ODRASLI 33.000,00 SIT -DIJAKI 21.000,00 SIT - ŠOLARJI 9.000,00 SIT (3 čeki) SEDIŠČE 42.000,00 SIT Možnost plačila na 8 čekov! CENIK DNEVNIH VSTOPNIC SEDIŠČE 1.800,00 SIT STOJIŠČE 1.200,00 SIT PRODAJA vstopnic vsak delovni dan v pisarni HD Jesenice, Ledarska 4 od 10.00 do 13.00 ure. POPOLDAN: 12., 14., 16., 19., 21. in 29. avgusta od 18.00 do 20.00 ure. VLJUDNO VABLJENI! BESEDA UREDNIKA Tudi v novi sezoni bomo skupaj. Zanimivo je, da tako Gorenjski glas, kot tudi Hokejsko društvo Jesenice praznujeta letos enak jubilej - 50 let. Zato smo še posebej veseli, da smo v zadnjih letih z našim uspešnim sodelovanjem, ne samo skozi časopis v časopisu, kot ponavadi označujemo Je- se- ni- ce, temveč Z vsestranskim plodnim sodelovanjem uspeli vzpostaviti odnose, ki so več kot poslovno sodelovanje. Postali smo pravi prijatelji. Naj izkoristim tokratno priložnost, in ob visokem jubileju Gorenjskega glasa čestitam vsem ustvarjalcem tega našega časopisa. V svojem in v imenu vseh članov Hokejskega društva Jesenice, telim vsem Glasovcem še na mnoga leta skupnega sodelovanja ! Tokratna številka Je- se-nic vam kot običajno na začetku sezone prinaša predstavitev naših načrtov v sezoni 97/98. Objavljamo tudi koledar tekem Elitne alpske lige, skratka na začetku jubilejne petdesete sezone smo Vas ponovno poskušamo kar najbolj informirati o naši dejavnosti. Seveda verjamemo, da bomo naše in Vaše Je- se- ni- ce tudi v tej sezoni še najman dvakrat prišle v Vaše domove. Branko JERSIN HOKEJSKO DRUŠTVO JESENICE - NEKOČ Prvi začetki hokejskega športa na Jesenicah segajo v začetek tridesetih let, ko so se mladi Jeseničani v zimskem času začeli zbirati na naravnem drsališču, sprva ob sedanjem domu TDV Partizan Jesenice, kasneje tik pred drugo vojno pa že v Podmežakli, kjer so se že resneje ukvarjali s hokejem. Pozimi 40/41 je bila odigrana prva uradna tekma z Zagrebom. Žal pa je vojna prekinila dejavnost na ledu. Po vojni so se mladi začeli ponovno zbirati v Podmežakli, v sezoni 1947/48 pa so v okviru Športnega društva Jože Gregorčič ustanovili hokejsko drsalno sekcijo. Treningi in tekme so potekale na naravnem drsališču vse do leta 1953, ko so 29. novembra v Podmežakli odprli prvo umetno drsališče v tedanji državi. Drsališče je zraslo ob veliki pomoči Železarne Jesenice. Istega leta se je tudi sekcija preimenovala v Hokejsko-drsalni klub Jesenice. Razvoj najpopularnejšega športa na železarskih Jesenicah je bil skokovit. Že tri leta po izgradnji umetnega drsališča, je HDK Jesenice Iosvojilo 2. mesto na državnem prvenstvu, leto kasneje t pa se je začela zgodovinska I serija osvajanja 15 zapored-I nih naslovov. Šele leta 1972 { je Olimpiji uspelo prvič pre-! kiniti to serijo. Na Jesenicah Ipa smo tega leta dobili streho nad drsališčem. Od \ tega leta dalje se začne stalni boj za prvo mesto med Jesenicami in Olimpi-jo, šele v sredini osemdesetih let pa so se v ta dvoboj začeli vmešavati tudi beograjski in zagrebški klubi. Ob razpadu Jugoslavije je jeseniške vitrine krasilo 24 naslovov državnih prvakov (tudi tisti pokal iz leta 1974, ko so naslov poleti odvzeli, I še vedno krasi jeseniške vitrine). Po osamosvojitvi se je | hokejsko rivalstvo med I Ljubljano in Jesenicami na- f daljevalo z nezmanjšano i močjo. Boj za prvo zvezdico v samostojni Sloveniji je bil \ izjemen, pritegnil je celotno slovensko športno javnost, \ začel se je z zapletom, ki so I ga skuhali v Ljubljani, nato I pa nadaljeval v velikem Športnem boju, iz katerega smo izšli kot zmagovalci. Tako prvi trije naslovi držav-nih prvakov krasijo vitrine našega kluba, naslednje tri zvezdice so v Ljubljani, le-toSnje prvenstvo pa bo pri- I neslo enakovreden troboj za naslov prvaka. Kandidati so Bled, Olimpija in Acroni. I Posebej je treba poudariti, i da na Jesenicah od vsega začetka gradimo na lastnem igralskem kadru. Naša ho- j kejska šola in način pridobi-vanja novih in novih igralcev ie vzor mnogim klubom v bližnji in daljni okolici. Organiziranost kluba se je \ v teh letih večkrat spremin-jala. Vse do leta 1994 je klub deloval v okviru ŠD Jese-niče, sedaj pa že tretje leto delujemo kot samostojno društvo. HOKEJSKO DRUŠTVO JESENICE V SEZONI 1997/98 Naše društvo ima več kot 250 članov, od tega je skoraj 200 registriranih igralcev v vseh kategorijah od začetnikov do veteranov. V letošnji sezoni bomo nastopili v vseh uradno razpisanih kategorijah v okviru tekmovanj Hokejske zveze Slovenije. Na mednarodnem prizorišču pa bo HK Acroni Jesenice s članskim moštvom nastopalo v Continentalnem pokalu in Alpski ligi, ostale mlajše selekcije pa tudi v Karavanškem pokalu. HK HIT Casino bo z obema ekipama nastopalo v državnem prvenstvu, člansko moštvo pa tudi slovensko - hrvaški ligi, če jo bo HZS razpisala. V okviru društva delujeta tudi veteranska ekipa, ki bo igrala na veteranskem državnem prvenstvu in jo sestavljajo nekdanji igralci, ter ekipi inn line hokeja (hokeja na rolerjih). Ta šport pomeni primerno sprostitev in hkrati dopolnitev k treningu hokejistov, je pa zanimiv tudi za gledalce, saj so bile na letošnjem finalnem turnirju v dvorani Podmežakli tribune polne gledalcev. ORGANIZIRANOST DRUŠTVA I KDO JE KDO V DRUŠTVU H D Jesenice vodi Izvršni odbor društva v sestavi: Emil Ažman - predsednik društva Branko Omejc - podpredsednik društva in predsednik H K Acroni Jesenic Stane Sedlar - predsednik HK HIT Casino Kranjska Gora Ludvik Brglez - odgovoren za področje financ Silvo Poljanšek - odgovoren za področje marketinga Edo Hafner - odgovoren za strokovni razvoj Branko Jeršin - tehnični vodja društva (obenem tudi vodja 1. moštva H K Acroni) Vladimir Klinar - sekretar društva Vse ekipe v okviru obeh klubov so organizirane tako, da za delo posameznih ekip poleg trenerja skrbijo še vodje oziroma tehnični vodje ekip. Vsi trenerji in tehnični vodje (razen strokovnega vodstva 1. moštva), se redno sestajajo enkrat na teden na usklajevalnem sestanku pri strokovnem vodju društva. Za ostalo dejavnost društva se po potrebi imenujejo komisije, oziroma zadolžijo posamezniki. Naše domovanje je v dvorani Podmežakli, ki je v upravljanju strokovne službe Športnega društva Jesenice. Za treninge in tekme imamo poleg drsališča navoljo še fitness kabinet in savno, večina ekip društva ima med sezono lastne stalne garderobe, za suhe treninge pa lahko izkoristimo še zunanja igrišča v športnem parku. Velik problem predstavlja velika zasedenost drsališča, saj poleg nas uporabljajo led še drsalci in kegl-jači na ledu. Zato je naša velika želja, da bi v bližnji prihodnosti dogradili še manjše drsališče, ki bi služilo za treninge mlajših selekcij društva. HOKEJSKO DRUŠTVO JESENICE HOKEJSKI KLUB ACRONI JESENICE Ekipe (selekcije): * 1. člansko moštvo * mladinci * kadeti * dečki * malčki * hokejska šola A * hokejska šola B * hokejska šola C - začetniki * veteranska ekipa * inn line hokej (hokej na rolerjih) HOKEJSKI KLUB HIT CASINO KRANJSKA GORA Ekipe ( selekcije): * člansko moštvo * malčki Pred prihodom na Jesenice je bil pomočnik trenerja Bukača v A reprezentanci Češke, ki je pod tem trenerskiffl tandemom osvojila tudi naslov svetovnih prvakov. Strokovno vodstvo 1. moštva HK Acroni Jesenice: Drago MLINAREC je drugi tren^ moštva. Dolgoletni igralec in kap^tan jeseniškega moštva je na na tem delov; nem mestu začel delati takoj po končan' bogati igralski karieri v lanskem le**: Zaradi znanih dogodkov v lanski s.ez,onfl je v zadnjih dveh mesecih hrabro prijel z krmilo ekipe in sezono končal kot prv trener. Kot sam pravi potrebuje še nekaj trenerskih izkušenj, zato je z velik1'': veseljem sprejel sodelovanje z Zdenko"1 Uherjem. Cveto PPRETNAR legenda jeseniŠ^ vratarjev bo tudi v letošnji sezofl sodeloval pri delu prvega moštva Zdenek UHER je prvi trener moštva. Rojen 1936 leta v Holubkovu (Plzen). Trenersko kariero je začel v Pardubicah leta 1960. V dolgoletni trenerski karieri je nabral bogate izkušnje, tako kot trener klubskih ekip kot tudi trener v različnih reprezentančnih čehoslovaških selekcijah. -----• "* t"* ----t" ' ~e>~ —---■ - trener vratarjev, pri tem pa bo delal tuo1 ostalimi vratarji v društvu. Branko JERŠIN bo tudi v novi sezoka3^ PET 24.10.1997 HC VSV Villach HK Acroni Villach Alpskajig^ NED 26.10.1997 HL Olimpija HK Acroni Ljubljana AlpskaH^I TOR 28.10.1997 19.00 H K Acroni EC Graz Jesenice Alpskajj!^ NOVEMBER PET 14.1 1.1997 19.00 H K Acroni HK Bled Jesenice AlpskaJjgMf NED 16.1 1.1997 EC KAC HK Acroni Celovec Alpj^ii^ TOR 18.11.1997 19.00 HK Acroni EC Kapfenberg Jesenice Alpskajlli^ PET 21.10.1997 .19.00 H K Acroni CE VVien Jesenice Alpskiiil^ ČETRTEK, 18. SEPTEMBRA 1997 TELE-TV KRANJ ^Videostrani 18.45 Test slika 19.00 v napovednik 19.02 EPP blok - 1 Glasbeni top spot 19.10 Por-2p«a Gorenjske 569 19.25 Iz tiska: gorenjski glas jutri 19.25 Iz tiska: gorenjski glas jutri 19.30 Miha Pavlica - otorška oddaja 19.59 Danes na ^eostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 l?? blok - 2 20.07 Glasbeni top spot J?-10 Poletna Deja Mušič 20.25 ^sbeni spot 20.30 Kultura, družba J"«: Otrok in šola 21.10 Poročila £0renjske 569 21.25 EPP blok - 3 '■JO Skrivnost je v človeku - v živo, l^taknta oddaja (voditlejica. Iva £'9°n, pokličite po teleofnu: 33 11 HJ 22.30 Glasbeni spot 22.40 Iz Gorenjski glas jutri 22.45 počila Gorenjske 569 23.00 Z f?"11 smo bili... nasvidenje 23.01 ^Povedni spot programa TELE-TV 23.02 Videostrani ^DELUJTE V KONTAKTNIH OD-a^AH TELE-TV KRANJ - POKLI-Pa,l PS> TELEFONU: 33 11 56! ^■pRZUJEMO SI PRAVICO DO r^EMEMBE PROGRAMA. R TRŽIČ loka tv ^;00 Napovednik 20.01 Varna pot v 20.10 Spot tedna 20.15 EPP OK20.20 Scena - kontaknta glasbe-° °adaja, gost: Dadi (D.A.Z.), Sound «nack 21.20 EPP blok 21.25 Iz Akcije Loka TV za ZLTV 22.00 postrani TV ŽELEZNIKI &OSTRANI TV Železniki preko Qla.uPUTER od 17. do 19. ure ob ulrtot."' podlagi Radia Žiri. VI-Vcb TRANI TV Železniki preko 1aS*0b 18> 19-15 ln 21. uri. Pole? ip občine Zelezniki 1900 Ss nI?3 šola v naravi 97 r^'iski film 2. del 20.00 ATM TV KR. GORA N'arXldeostrani 18.08 Test 18.15 l9ra^6,dnik 18.16 EPP blok 18.20 19 i?v,.strah bav bav 19.02 Risanka \0'°Cfiy.ldeostrani 20.00 Iz arhiva: otoku ri *?Q|etne violinske šoel na ponovitev 20.35 Sate-V/deostra9^01 Deutscne Welle 22 00 TV ŠIŠKA ^ Videostrani 19.50 Napoved spor-7* 20.00 Telemarket ... Telemarkot ^apoved sporeda... Videostrani UV1PULZ KAMNIK 19'r« y^deo strani 19-°0 TV prodaja 19 an °*roški program, Mladi vedež 20« Ponovitev 20.00 Top spot 8vq Glasbeni mix 20.30 Cerko - v spot jI'*5 Glasbeni mix 22.00 Top *<>05 Nočne videostrani s *A KRANJ ^apovRrt^B^^ programa, uvodna fl' dr,^50 EPP 6.50 EPP 7.00 Čestitka ^9a igranja kronika 7.20 dfievnenaP.r?Senecenja 7.40 Pregled arr,ci se9!!£ka 7.50 EPP 8.20 <5zir-^•40 pra!r,'v Hov, ne znam domov r% HČAc 8-50 pp9^^ka 8.45 Radio Capris R OGNJIŠČE Oddajamo od 13.30 do 19. ure na 88,9 in 95,0 Mhz. Najprej bomo v terenskem studiu poskušali povedati nekaj več o občini Domžale. Ob 14.40 bomo povedali, daje tudi drugje lepo. Ob 15:30 bomo Spremljali in komentirali. Poročilom radia Deutsche Welle lahko prisluhnete ob 16:30. Uro kasneje bomo sklenili splet pogovorov o občini Domžale. Ljubitelje nar-odnozabavne glasbe vabimo k poslušanju oddaje Pod kozolcem, ki bo tekla od 17:30 dalje. Ob 18:45 bomo pokukali v uredništvo Gorenjskega glasa in izvedeli, kaj bo novega v naslednji številki. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro z JLijano Trontelj 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Kronika OKC Kranj zadnjih 24 ur 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike - Jesenice (Vanesa Pogačar) 10.30 Novice 11.00 Podjetniški cik - cak 12.00 BBC novice, obvestila, osmrtnice 12.30 Olimpijski komite Slovenije "šport za vse" 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Aktualno: 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Mavrica (Alenka Bole Vrabec) 18.00 Tednik -Občina Radovljica 18.30 Pogled v jutrišnji dan 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 19.30 Dallas records 20.30 Zaključek programa R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 8.10 Naš jutranji gost 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 0.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo Izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC - novice 12.30 Glasbena zmešnjava 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Novice 17.30 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.30 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, Vreme 6.30 Nočna kronika 6.40 Astrološke novice 7.00 Napoved sproeda 7.15 Novice 7.35 Vremenska napoved 8.00 Napoved sproeda RGL 8.15 Novice 8.30 Jutor je lahko tudi takšno 9.15 Novice 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 10.30 Tema dneva 11.15 Novice 11.30 Uganka 12.00 BBC novipe v slovenščini 12.10 Odgovori na jutor je lahko 12.30 Zanimivosti, sport, kronika 12.50 Dnenvikov odmev 13.00 Dober daqn 13.15 Novice 14.00 Pajsi radio 14.15 Novice 14.30 Izbor dneva 15.30 Iz svetovne glasbene delavnice 16.00 Crna kronika 16.30 Aktualno 17.15 Novice 17.30 Kultura 18.15 Novice 18.25 Film, gledališče 18.45 Vremenska napoved 20.00 Poslovni barometer 22.00 NOčni program RGL PETEK, 19. SEPTEMBRA 1997 ^anes om^00 Gorenjska včeraj ; Čas^-- Tema: Mladinska kniiaj _ ».as,.-. —v.. Mladinska knjiga Ribani deiaVfisot (Pil, Gea, ;6iavnsr,ti9ost'a: vodia časopisne i'^nsot 9,a. Suzana Šoster 9.50 1.30 $TP 11-00 Kdo bo koga 1?-30 S* Radia Kranj 11.50 EPP barski r^nice' »»hvale 12.40 No-%rn t£nSDevek 12.50 EPP 13.00 5*vek lalS? 18,40 Novinarski pris-Ns 14*22 EPP I4-00 Gorenjska rV* U er°^Planinsko športni koti-Soiki50 EPP 15.25 EPP 15.30 &20 Ni« • odmevi RS 16.00 EPP Pp 17#warski Prispevek 16.50 rpjska nT NaPovednik 18.00 Goranin« a2ls> iutr' 18.20 Music »m S'50 Epp 18.30 Večerni i\% ?a". Parnas - oddaja o kulturi caključek programa Radia 5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim - bam - bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema - mnenja poslušalcev o pereči temi tekočega tedna - klic v živo 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinska oddaja 10.15 Odkrivajmo domovino in svet - turistična oddaja, predstavitev turističnih agencij 10.40 Turistični pehar - pregled ostale turistične ponudbe 12.00 Zvonjenje 13.00 Izobraževalna oddaja 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.15 Iz glasbenega sveta: predstavljamo priljubljene glasbenike: Te domače viže (Iz sveta zabavne glasbe) 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba oz. Izza kulis opere 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program Kolovrat domačih * Vgnl. • vSaL , "edeljo na Radiu TVžič P°slu«L?ek v Gorenjskem glasu BO n »i S4ereoate nas lanko ob 14.30 url na frekvencah 95.0 FM in 88.9 FM p0sta!dno je bil v nedeljo z nami tudi naj, naj časopis: Gorenjski glas. V|'amo vam tudi nagradno vprašanje. Kdo je fotograf Glasa? 0d, govor; Naslov: S9b0vore pošljite na naslov: Radio Tržič, Balos 4, "za Kolovrat domačih". °2draf sode|ovali v oddaji pa nam pišite, "^^urednik oddaje Marijan Murko___ TVS 1 7.30 Vremenska panorama 11.35 Včeraj, danes, jutri 11.40 Videoring 12.10 Tri krone, ponovitev švedske nadaljevanke 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovite 13.45 Omizje 15.15 Koncert študentov kompozicije akademije za glasbo v Ljubljani, 3. oddaja 15.35 Gore in ljudje, ponovitev 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Lahkih nog naokrog, otroški program 18.00 Po Sloveniji 18.35 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.57 Šport 20.10 Koncert Luciana Pavarottija, posnetek iz Cankarjevega doma 21.55 Skrivnostni izvir Mekonga, francoska dokumentarna oddaja 22.55 Odmevi, vreme 23.30 Šport 23.40 Murphv Brown, ameriška nanizanka 0.05 Bela svetloba, ameriški film 1.35 Resnična resničnost, ponovitev 2.05 Videoring 2.35 Videostrani gram za otroke in mladino 15.45 Raziskovalci Titanica, dokumentarni film 16.40 Otroška serija 17.10 Dom in svet 17.40Poročila 17.50 Zvezne steze - Voya-ger, serija 18.40 Kolo sreče 19.10 Hrvaški pomniki 19.30 Dnevnik 20.15 Antunovac, dokumentarna oddaja 20.50 Show program 22.05 Opazovalnice 22.25 Potovanja: Južna Afrika, dokumentarna serija 23.16 Pravi divji zahod, dok. serija 0.10 Poročila TVS 2 9.00 Euronevvs 10.10 Tedenski izbor: Mostovi 10.40 Resnična resničnost, izobraževalna oddaja 11.10 Alica, evropski kulturni magazin 11.40 Pisave 12.10 Zgodbe iz školjke 12.40 Tedenski izbor: Signs of life, ameriški film 14.10 Frasier, ponovitev ameriške nanizanke 14.35 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 15.00 Kolesarska dirka po Španiji, prenos 17.45 Snežna reka: Saga o McGregorjevih, avstralska nanizanka 18.35 Kraljičin nos, angleška nadaljevanka 19.00 Znanje je ključ 19.30 Pacific Drive, avstralska nadaljevanka 20.00 Očetnjava, ameriški film 21.50 10.000 obratov 22.40 Slovenski jazz iz kluba Gajo: Glasbeni studio Nade čgur 23.40 Jadranje: Match Race, posnetek iz Kopra TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Videostrani 9.00 TV prodaja 9.20 Videostrani 10.00 TV prodaja 10.20 Piksi in Diksi, risana serija 10.45 Prosim, ne jejte marjetic, nanizanka 11.15 Ta čudna znanost 11.40 Korak za korakom, ponovitev 12.05 Oprah Show, ponovitev 12.50 Tv prodaja 13.20 Charles je glavni, ponovitev 13.50 Remington Šteele, ponovitev 14.40 TV prodaja 15.15 Karma, ponovitev 16.10 Rajska obala, ponovitev 16.35 Drzni in lepi, ponovitev 17.00 Oprah show: Velike zgodbe melih mest 17.50 Drzni in lepi 18.15 Rajska obala, nadaljevanka 18.45 Charles je glavni, nanizanka 19.10 Srečni časi, nanizanka 19.35 Korak za korakom, nanizanka 20.00 Očka major, nanizanka 20.25 Smith in Jones, nanizanka 21.00 Petkov večerni film: Majsko vino, ameriški film; Joanna Cassidv, Lara Flynn Boyle 22.25 Dolina smrti, film 23.55 Ulica ljubezni, nanizanka 0.20 Karma: Zdenko Domančič, oddaja o mejnih vedah 1.15 TV prodaja 1.35 videostrani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 10.50 TOP shop 11.00 Zaliv ljubezni, ponovitev ameriške nanizanke 12.00 F/X - umori s trikom, ponovitev 5. dela ameriške nanizanke 13.00 Pop kvlz, ponovitev 13.30 Taksi, ponovitev 14.00 Nikita, ponovitev ameriške nanizanke 15.00 Beli očnjak, kanadska nanizanka 15.30 Zaliv ljubezni, nadaljevanka 16.30 Santa Barbara 17.30 Pop kviz 18.00 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Visoka napetost: Smrtonosni mikrobi, ameriška nanizanka 21.00 Milenium, ameriška nanizanka 22.00 Ladja smrti, kanadski film 23.30 Seks s... 0.00 Plavbov: Pozno ponoči 0.30 Tabu št. 15, erotični film 0.45 Dama 2, erotični film 2.30 24 ur, ponovitev 3.00 Videostrani TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop 10.00 Video kolaž 13.00 TV prodaja 13.15 Tv shop - komercialne predstavitve 15.00 Video kolaž 15.30 TV prodaja 16.30 TV prodaja 16,45 Video kolaž 18.00 Živali, ponovitev 18.30 Video kolaž 18.50 TV prodaja 19.00 Vldeos-poti 19.30 Risanke 20.00 Usodna odločitev, film 21.30 Video kolaž 22.30 TV prodaja 23.00 TV shop -komercialne predstavitve HTV 1 10.00 Poročila 10.05 Program za otroke In mlade 11.00 Poljudnoznanstvena serija 12.00 Dnevnik 12.30 Krivda, serija 13.10 Santa Barbara, serija 14.00 Risanka 14.10 Poročila 14.15 Skrita kamera 14.40 Pro- HTV 2 14.20 TV koledar 14.30 Seinfeld, serija 14.55 Vroči četrtek, poljski film 15.50 Hišice v cvetju, serija 16.35 Martin Chuzzlevvit, serija 17.30 Aca-pulco z dušo in telesom 17.55 Risanka 18.05 Hugo, tv igra 18.30 Hol!ywoodski ustvarjalci akcije, poljudnoznanstvena oddaja 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.20 Klient, serija 21.15 Popolna tujca 21.45 Spominski dan, ameriški film 23.20 Detektiv 23.50 Prišli so iz teles, kanadski film AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 9.25 Dr. Quin-nova 10.10 Baywatch 11.00 Šport 12.00 A-team 12.45 Šport 14.25 Naš glasni dom 14.50 Dr. Ouinnova 15.40 A-team 16.25 Baywatch 17.15 Central park West 18.05 Alf 18.30 Grozno prijazna družina 19.00 Prijatelji 19.30 Čas v sliki 20.02 Šport 20.15 Roka, ki ziblje zibko, ameriška srhljivka 22.00 Blown Away, ameriški akcijski film 1.35 primer Jessica, ponovitev 3.45 Blovvn Away, ponovitev 5.35 Fantastične zgodbe AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Konzul Strotthoff, nemški film 10.35 Drzni in lepi 11.20 Avstrija danes 12.00 čas v sliki 12.10 Vera 13.00 čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Gorski doktor 14.45 Lipova ulica 15.15 Drzni in lepi 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Cas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 Cas v sliki in kultura 20.02 Nepristranski pogledi 20.15 Primer za dva 21.15 Naš svet, Sreča je opoteča 22.10 Čas v sliki 22.35 Sodobni časi 23.05 Novo iz kabareta 23.40 Nitebox flow 5.00 Čas v sliki 5.25 Naš svet. Sreča je opoteča TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Glasbeni top spot 19.10 Poročilo Gorenjske 570 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 Iz arhiva: Utrip Kranja 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Glasbeni top spot 20.20 Kamera presenečenja, 94. oddaja: Slapovi visoko nad oblaki 20.30 Odpri ekran' - V živo, kontaktna oddaja (voditelj: Jure Šink, pokličite po teleofnu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjske 570 21.25 EPP blok - 3 21.30 Minute za upokojence - v živo, kontaktna oddaja (voditeljica: Branka Jurhar, pokličite po telefonu: 33 11 56) 22.30 Vroča kolesa - 2. oddaqja 23.00 števerjan -1. del 0.00 Poročila Gorenjske 570 00.15 Z vami smo bili... nasvidenje 00.16 Nočni zabavni erotični program, Erotični film 1.46 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 23. redna seja občinskega sveta občine Škofja Loka ... Videostrani TV ZELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na video-kasetl ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Današnji gost v studiu -kontaktna oddaja v živo iz studia TV 21.00 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 16.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Lepo je biti muzikant Matjaž Poljan-šek 18.57 Risanka 19.15 Panorama 20.00 Mali strah bav bav, ponovitev 20.41 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Zajček Jaka VASA PESEM Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel. 061/152-15-42 m tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, Stula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. RADIO OGNJIŠČE PREDLOGI TEGA TEDNA 22.9. 1997 Popevke: 1. NE ODHAJA POLETJE • TINKARA KOVAČ 2. ODPELJI ME - AURORA 3. NJEGOVAPESME - EVA, ROBERT, JASMINA Nz - viže: 1. MI SE ŠE NE DAMO - ALPSKI KVINTET 2. DOLINA V CVETJU - ans. TRS 3. PRIJATELJI GORA - ans. VASOVALCI Zmagovalni pesmi prejfinjega tedna: 1. KO BODO ČOLNI ZADNJIČ V NOČ 0DPLUU-TOMO JURAK 2. BREZE - ans. MIHOVEC VAŠA PESEM # GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: PoŠta: 19.30 Ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Iz produkcije ZLTV Slovenije 21.40 Oddaje iz arhiva 22.10 Top spot 22.15 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS - druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: 10.20 Novinarski prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Novinarski prispevek 11.30 Kviz 11.40 Alpetour - Remontov kotiček 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Gost v studiu - prof. dr. Jože Majdič 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.30 Lestvica Radia Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Zvoneta Tomaca 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88,9 Mhz In 95,0 Mhz UKV stereo. Petkovo popoldne bomo začeli s ponovitvijo prve lekcije tečaja nemščine ob 13.40. Radijska mreža se bo razpela ob 14:35. Ob 15:30 bo na vrsti Informativna oddaja Kratko In jedrnato, nato pa boste lahko soodločali o Gorenjcu meseca. Obvestila spadajo v čas ob 16.10, kot običajno, saj sta Tržičanka in Trži-čan leta priznanja že prejela. Poročila Radia Deutsche VVelle v slovenščini bod na sporedu ob 16.30. Pripravljamo tudi oddajo Kulturni babilon ob 16:45. Za konec programa bomo poskrbeli še za Petkovo nagradno vprašanje. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro 6.00 Razmere na cestah 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Kronika OKC Kranj 8.30 Telegraf 9.00 Gor-enjka, Gorenjec meseca (vodi Petja Kogovšek) 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice, obvestila, osmrtnice 14.00 Popevka tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 17.00 Mer-kurjeva športna stavnica 17.30 Območna obrtna zbornica Radovljica 18.00 Občinski tednik - občina Bled 18.55 Jutri na Radiu Triglav 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila 19.30 Zaključek programa KINO R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa, servisne informacije 6.10 Naš jugtranji gost 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Napoved programa, servisne informacije 8.30 Ponovitev jutranje- Sa pozdrava 9.30 Nasvet za kosilo .35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC novice 12.30 Glasbena zmešnjava 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Gorenjec meseca 18.30 Alpetourovo turistično okence 19.30 Zadetek v petek 22.00 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.05 Izbranak tedna 6.15 Novice, AMZS, vreme 6.30 Nočna kronika 7.00 Na današi dan 7.15 Novice 7.35 Vremenska napoved 8.00 Napoved sporeda RGL 8.15 Novice 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.15 Novice 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 10.30 Tema dneva 11.15 Novice 11.30 Uganka 12.00 BBC novice v slovenščini 12.10 Zadnji odgovoir na jutro 12.30 Zanimivosti, sport, kronika 12.50 Dnevnikvo odmev 13.00 Dober dan 13.15 Novice 13.30 Planinski in jamski svt 13.55 Pasji radio 14.00 RGL na rajžo gre 15.00 RGL obešča in komentira 15.30 Iz svetovne glasbene zakladnice 16.00 Črna kronika 16.15 Novice 16.30 RGL klepeta 17.15 Novice 17.30 Zmajčkov mozaik 18.15 Novice 18.45 Vremenska napoved 19.00 D J Dekky 20.00 Odprta dlan 21.00 Nočni program RGL R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom 7.30 Poročila 8.00dutranja tema 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Dober glas seže v deveto vas,... - pregled dogodkov po posameznih področjih Slovenije s pomočjo dopisnikov 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas (na 14 dni) 12.00 Zvonjenje 13.00 Gospodarstvo včeraj, danes, jutri 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.35 Urica narodnozabavne glasbe (Kviz) 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program PCP TV I hamI^S DnrČDnu- t0,^? ČRNEM ob 1B- 18- 20 in 22' uri STORŽlC amer. ris. DAMA IN POTEPUH ob 17. uri, amer. rom. akcij. kom. TEORIJA ZAROTE ob 18 30 In i\^n „>F^'?.,a,me.!i.J3sih thril1- POPOLNA OBLAST ob 18. In 20.15 uri RADOVLJICA- LINHARTOVA DVORANA amer. grozlj. RELIKVIJA ob 20. un BLED ?,Te.Uor,"uFHf!2L.NA OBLAST ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. rom. kom. NA VRAT NA NOS ob 18.30 in 20.30 uri SPET V ŠOLSKIH KLOPEH SPET V «OLSKIH KLOPEH SPET V ŠOLSKIH KLOPEH SPET Občutki ob novem šolskem letu šole se bomo Kranj, 16. septembra - Kljub temu da se je pouk začel že pred štirinajstimi dnevi, smo se včeraj sprehodili po kranjskih ulicah in naključne mimoidoče srednješolce povprašali o občutkih ob novem šolskem letu in njihovih načrtih. počasi navadili želim, da bi uspešno naredil 1. letnik." teklo kar najbolje, upam pa tudi, da matura ne bo pretežka." Tone Poljane iz Škofje Loke, 4. letnik kranjske gimnazije: "V šoli se prve ure še zelo vlečejo, pa tudi prave koncentracije ni, ker smo še vsi z mislimi na maturantskem izletu. Kljub vsemu se bomo počasi navadili. V tem šolskem letu pričakujem garanje, ampak upam, da bom preživel in uspel priti na fakulteto, ki sem si jo izbral." Sonja Slabe iz Škofja Loke, 2. letnik Srednje ekonomske šole: "Glede družbe in sošolk je dobro, da se je šola zopet začela. Tudi učenje mora biti, tako ali tako pa bodo kmalu zopet počitnice. Letos imam nekaj novih predmetov in učiteljev, tako, da se bomo naučili tudi nekaj novega." Andrej Pogačar iz Britofa pri Kranju, 4. letnik kranjske gimnazije: "Imam dobre občutke sedaj, ko se je šola zopet začela, saj se v šoli veliko dogaja. Prav pride tudi malo spremembe, na šoli pa je letos tudi boljše vzdušje. Ker sem v četrtem letniku si močno želim, da bi se to šolsko leto iz- Božana Radešič iz Tržiča, 2. letnik Srednje ekonomske šole: "Lepo bi bilo, če bi bile počitnice daljše, vendar pa je zaradi družbe tudi dobro, da smo morali spet v šolo. Od tega šolskega leta ne pričakujem nič posebnega, želim si le dober uspeh na koncu leta." Ernest Čauševič iz Kranja, 1. letnik Srednje kmetijske in mlekarske šole: "Po eni strani mi je všeč, da se je začela šola, predvsem zaradi novih prijateljev. Vendar pa se bo treba spet učiti in veliko predmetov se ponavlja iz osnovne šole. Za letošnje šolsko leto si najbolj Nina Pipan iz Škofje Loke, 4. letnik Srednje kmetijske in mlekarske šole: "Ker rada hodim v šolo, mi ni bilo težko zopet začeti pouka, malce lažje pa je bilo tudi zato, ker smo bili prvi teden na maturantskem izletu. Pričakujem, da nas bodo letos profesorji dovolj naučili za maturo, želim pa si, da bi vse predmete pri maturi naredila z več kot dvojko." • Besedilo P. Ba-hun, foto T. Doki LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA VASA POSTA Na uredništvo strani Prepovedano za odrasle je začela deževati pošta z vašimi prispevki o minulih počitnicah. Zelo veseli smo vsakega prispevka, zato jih pridno pošiljajte še naprej. Kako pa je kaj v šoli? Imate novo učiteljico, sošolce, so vam prenovili šolo, ste se na novo zaljubili v.sošolko oziroma sošolca? Napišite nam. Nagrajeni spis Počitnice, sestra Ana in jaz Vsake počitnice so podobne. Prehitro minejo. Najprej morje, nato izleti v hribe in že je tu nakup novi}} zvezkov in knjig. Pri nas je letos morje določila Ana. To je moja sestra, ki ima to srečo, da je na svet prišla skoraj sedem let pred menoj. Zato misli, da lahko o vsem odloča in da je najpametnejša. V Portorožu sem imel tudi nekaj svojih vrstnikov, tako da sem tudi jaz prišel do veljave. Najbolj mi bodo ostali v spominu večerni sprehodi po Portorožu in sladoled. Deset dni je hitro minilo in že je Ana s sesalcem norela po hiši in preganjala moje lego kocke. S sestro pa imava tudi eno skupno točko; oba igrava. Toda tudi tukaj je velika razlika. Ana igra klavir jaz pa hokej. Sedaj je že šola, mamica in Ana sta v Grčiji na maturantskem izletu, jaz pa že pišem domače naloge. Ali je to pošteno? Jernej Hlebanja, 5.a OŠ prof. dr. Josipa Plemlja, Bled Poroka Zadnje dni v mesecu juniju že vsi komaj čakamo začetek počitnic. Tako je bilo tudi letos, še posebno zato, ker sem tretjega julija šel v zdravstveno kolonijo na morje v Novigrad. V naši skupini je bila super družba. Tudi naš tovariš je bil super. Skupaj s tovarišem smo se zabavali in uživali v raznih športnih dejavnostih. Vendar smo vsi komaj čakali dne, ko bo na vrsti poroka. Ogledovali smo si dekleta, ki bi bile godne za poroko. Komentarji so padali; ta je predebela, ta presuha, ta premajhna in tako naprej. Končno sem zagledal deklico, ki mi je bila všeč in bi jo vzel za ženo. Toda smola, me je že nekdo prehitel. Toda ne mislite, da sem ostal brez žene. Za moža me je izbrala osemnajstletna Nina, ki je pomagala v kuhinji in nam je stregla obroke. Hopsa - pogledal sem v dekle, ki je bila kar za dve glavi višja kot jaz. A drugače pa je bila zelo lepo dekle. Vprašal sem se, zakaj pa je ne bi vzel za ženo, če se tudi ona želi poročiti z menoj. Tako sem postal resen zakonski mož s prstanom v roki. Toda zadnji dnevi v koloniji so minili. Vrnili smo se domov. Moja žena živi v Kamniku, jaz pa v škofji Loki. Tu in tam priroma razglednica iz Kamnika, jaz pa jo pošljem iz škofje Loke. Tako mi ostaja le lep spomin na mojo poroko. Simon Šivic, 4. c Škofja Loka Bilo mi je lepo Smo na enem večjih otokov jadranskega morja. Ta otok se imenuje Pag in ima 287 kvadratnih kilometrov. Otok ima dve večji naselji: Novaljo in Pag. Mi bomo letos letovali v vasi Kuboviči, ki je le kakih 20 minut oddaljena od naselja Novalja. Tu sme bili že lansko leto in upamo, da nam bo tudi letos lepo. Prispeli smo. Balkon je bil takoj poln objemanja in veselih vzklikov. Kmalu po prihodu smo se zapodili proti plaži, kjer smo bili do poznih popoldanskih ur. Ko smo prišli nazaj, smo od utrujenosti kar popadali v postelje. Naslednje jutro smo z ribiči odšli lovit ribe. Ulov je bil dober. Ujeli smo dva morska psa in hobotnico. Drugi dnevi so minevali s svetlobno hitrostjo. Prišel je predzadnji dan, ko sem se opogumil in vprašal svojo prijateljico, ki sem jo spoznal že lansko leto, če bi hotela postati moja žena. Najprej se je zasme-jala in me vprašala, ali mislim resno. Rekel sem, da. Pokimala mi je. Za poroko ni bilo časa. Toda bila je moja žena. Naslednji dan smo se poslovili in si zaželeli vse dobro do prihodnjega leta. Z mojo ženo sva si še zadnjič stisnila roko v upanju, da se drugo leto spet vidiva. Nato smo se vsedli v avto in se odpeljali slovensko - hrvaški meji naproti. Tilen Tozon, 4.c, Škofja Loka Naše počitnice Med počitnicami sem se imel super. Šli smo na Kriške pode, morje in v toplice. Gašper Morje je cvetelo. Tam me je pičil komar. Doma smo posekali smreko. Anže Pospravili smo seno in otavo. V toplicah sem se naučil plavati. Miha Včasih smo se dolgočasili. Staša S Heleno in očijem smo hodili lovit ribe. Ujela sem dve babici. Aja, pa Še to! Helena ni nič ujela! Urša Letos sem bila na Poreznu! Anja Nojevka je znesla jajce. Tanja Rojstni dan sem praznoval za Soro. Denis Na morju sem ujel 53 rib in štiri rakovice. Cene Kupili smo papagaja in Želvo. Na vrtu nam je zraslo veliko paradižnikov. Ana Doživel sem nevihto na ladji. Morali smo imeti rešilne jopiče. Bilo me je malo strah. Gita Na morju sem si nalakiral nohte. Sašo Počitnice pri babicah in dedkih so najboljše. Zona Kupila sem zajčka. Klavdija Učenci 3, b, OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka Po poteh nekdanjih kamnolomov Škofja Loka • Muzejsko društvo v Škofji Loki je sporočilo« da bo v povezavi z Loškim muzejem in naravoslovno geološkim krožkom • Loški kremenčki Osnovne šole Petra Kavčiča organiziralo informativno ekskurzijo Po poteh nekdanjih kamnolomov v okolici škofje Loke. Ekskurzija bo v soboto, 27. septembra. Udeleženci ekskurzije se bodo dobili ob 10. uri preo osnovno šolo Petra Kavčiča v Škofji Loki. Ogledali si bodo 'veliki kamnolom' na mestnem Kamnitniku, Jakobčkov kamnolom na prifarškem Kamnitniku, nato pa bodo šli skozi Staro Loko in mimo Štrolovega gradu, kjer bodo videli uporabo kamnin iz loških kamnolomov. Pot se bo nadaljevala čez Soro do Vincarjev, naslednje postaje pa s° še na Kranclju in v Loškem gradu. Program bo trajal okoli dve uri. • S. Š. v\\\\\\\V FILMSKA NAGRADNA UGANKA Teorija zarote Paranoičen newyorški taksist Jerry Fletcher Gibson) v še tako nedolžni stvari vidi usodno zaroto in o svojih strahovih vztrajno poroča bistri, a skeptičn1 odvetnici Alice Sutton (Julia Roberts). Alice ga seveda ne jemlje čisto resno, čeprav ji je simpatičen. Nekega dne pa jo preseneti z novico, daje tudi ona v smrtni nevarnosti-Ko zgrožena spozna, da njegova teorija enkrat za spremembo povsem drži, je že prepozno. Za petarrtf jima je skrivnostni dr. Jonas (Patrick Stevvart) in rešiju lahko le to, da še pravočasno razvozlata uganko... Teorijo zarote je režiral Richard Donner, ki se je 011 ^ drugim že podpisal pod filme, kot so trilogija Smrtono^j orožje, Maverick, Profesionalec, Superman,... Scefl*^ zanj je napisal Brian Helgeland, producenta pa sta N\ hard Donner in Joel Sil ver (Predator, trilogija Sm1^ nosno orožje, Umri pokončno 1 in 2,...). Glavni vlo#fl filmu igrata Mel Gibson in Julia Roberts, oba JJ£ poznana igralca, da ju ni treba podrobneje predstav^ . Nagradno vprašanje: Poleg trilogije Pogumno ?r(Lel Mel Gibson zaigral še v nekem drugem filmu, ki je ^ kasneje še dve nadaljevanji. S to trilogijo se je ^?s^$n film mislimo? Odgovore na dopisnicah pošljite do ko0. praktično tudi prebil med holywoodske zvezde. Na imo? Odgovore na dopisnicah pošljite do ., tedna na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 K* Filmska uganka. Dolgujemo vam še rešitvi za zadnji dve uganki- ^jl Eastvvood je režiral film Neoproščeno, medtem Kfi-^ begunec Harrison Ford. Na prvo vprašanje s° drugimi pravilno odgovorili: Marija Žitnik, g0 17, 1217 Vodice; Rudi Potočnik, Hafnerjevo 12» ijc Škofja Loka; Borut Kenda, Žiganja vas 63, 4203 W-in Matej Oman, Planina 64, 4000 Kranj. Nagfjpp prejšnje uganke pa so: Anja Soršak, Cankarjeva LJUBLJANA Tel 061/125 80 74 e Katalog škofjeloških obrtnikov Škofja Loka, sept - Območna obrtna zbornica Škofja Loka ie Ijfinrll Z^OIiCn I ArM*frii CAIAIY1 izdala katalog obrti in podjetništva, ki ima na območju občin W \ J |/1 11 V WIJ O (\l UUI II II OCJCIII Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane, Železniki in Žiri 1.128 članov. Območna obrtna zbornica Škofja Loka ie na nedavni kranjski obrtni sejem prinesla sveže natisnjen katalog obrtnikov in podjetnikov. V njem so razvrščeni po 24-tih dejavnostih, kar seveda zelo olajša iskanje in hitro boste našli naslov in telefensko številko obrtnika, ki ga potrebujete. Območna obrtna zbornica Škofja Loka pokriva štiri občine in sicer Škofjo Loko, Gorenjo vas-Poljane, Železnike in Žiri, po zadnjih podatkih ima kar 1.128 članov, ki so seveda našli prostor v katalogu. Zajeti so vsi člani zbornice, ki se ukvarjajo z obrtjo, tudi z domačo in umetno obrtjo ter prostovoljni člani zbornice. Katalog je izšel v tisoč izvodih, njegovo izdajo so omogočile vse štiri občine in medobčinski sklada za razvoj obrti in Podjetništva, Nova Ljubljanska banka in Zavarovalnica Triglav, redsednik Območne obrtne zbornice Andrej Karlin je povedal, da bodo poiskali denarne možnosti za ponatis kataloga, da bi ga dobila vsa gospodinjstva. LJUDSKA UNIVERZA KRANJ organizria v sodelovanju s CDI UNIVERZUM LJUBLJANA IZREDNI ŠTUDIJ SREDNJE IZOBRAŽEVANJE vpis do 1. 10. 1997 • EKONOMSKI TEHNIK -4 leta • STROJNI TEHNIK - 2 leti diferencialni program za pridobitev V. stopnje • ELEKTROTEHNIK - 2 leti diferencialni program za pridobitev V. stopnje • KOMERCIALNI TEHNIK - 2 leti diferencialni program za pridobitev V. stopnje • TRGOVEC - 3 leta • TRGOVINSKI POSLOVODJA - 1,5 leta • NATAKAR - 3 leta • KUHAR - 3 leta • KUHAR - NATAKAR - 3 leta • GOSTINSKI POSLOVODJA - 1,5 leta diferencialni program za pridobitev V. stopnje LJUDSKA UNIVERZA KRANJ vaša pot do znanja @ 22 22 26 CMKTftOOCOg^OTd VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV 064 681 320 Mobitel:0609 643 420 BOGDAN PRIMOŽIČ Trebijo 52 4224 Gorenja vas Celje, 12. sept. - Na Celjskem sejmišču so odprli 30. mednarodni obrtni sejem, ki je na ogled do 21. septembra. Ob odprtju sejma so obrtniki opozorili na probleme, zlasti na finančni nered, ki mora biti odpravljen pred uvedbo davka na dodano vrednost, saj bo sicer propadel marsikateri obrtnik. Malo gospodarstvo si zasluži več sistemske podpore in spodbudnejše politično okolje, saj ustvarja domala tretjino prihodka in zaposluje več kot 200 tisoč ljudi, je ob odprtju celjskega obrtnega sejma dejal predsednik države Milan Kučan. Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah je ponovno opozoril, naj država prisluhne opozorilom obrnikov pred uvedbo davka na dodano vrednost in na druge probleme, ki pestijo obrtnike. Še ostrejši je bil predsednik upravnega odbora Stamslav Kramberger, ki je dejal, da država sprejema zakone, ki so njej v prid, pri tem pa gre prek trupel obrtnikov. Davka na dodano vrednost nikakor ne bi smela uvesti, preden ne odpravi finančnega nereda. Sekretar Anton Filipic je dejal, da so obrtniki pred leti ocenili, da je v obrti moč odpreti 60 tisoč novih delovnih mest, zaradi objektivnih okoliščin so jih le 30 tisoč, kar je kljub temu velik uspeh. Nagrajenci v nagradni igri PAPIRNICE KARUN 1. Barvni televizor Gorenje: BRANE VOJNOVIČ, C. 1. maja 63 2. Radio kasetofon: ANŽE JEKOVEC, Sr. Bela 51 3. Izlet v Gardaland za 2 osebi: BRANKA ŠAUNGER, Zupančičeva 35 4. Izlet po izbiri z Gorenjskim glasom: URŠA PERNE, Sp. Stranje 18 5. Večerja v vrednosti 7.000 v gostišču Vila Bella: MATEJ BELINGAR, Golnik 3 6. Umetniška slika znanega slikarja: PREDOSUE 185 7. Umetniška slika: TANJA JELENC, Mlakarjeva 16 8. Tehnični kalkulator Casio: MIRO ZAVRL, Sutna 105 9. Tehnični kalkulator Casio: KAJA DRAKSLER, Trboje 95 10. Praktična nagrada: ALEŠ KNAFLIČ, Kovorska 53, Tržič 11. Praktična nagrada: ELVIS MUHAREMOVIČ, Planina 35, Kranj Nagrade dvignete v papirnici Karun v Kranju. Čestitamo! Nova digitalna telefonska centrala v BUKOVICI Spoštovani uporabniki telefonskih storitev! Obveščamo vas, da bodo v dneh od torka, 16. 9.1997, do četrtka, 18. 9.1997, potekala preključitvena dela na novo telefonsko centralo v Bukovici. Zato bo moten in delno prekinjen telefonski promet na območju telefonske centrale Bukovica. Ob zamenjavi telefonske centrale smo primorani preiti s pet mestnega oštevilčenja na šestmestno. Zamenjava bo izvedena tako, da se na tretje mesto vrine številka 1. Primer: stara številka 64 xxx nova številka 641 XXX Za vse dodatne informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 080 80 80. Morebitne motnje, ki bi se pojavljale po opravljenih delih, prijavite na telefonsko številko 977, Služba za prijavo napak. Telekom V) Slovenije \> KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaptotnik Kmetijski nasvet Priporočene sorte ozimnih žit Osnovna za izbor sort ozimni iit so rezultati večletnih natančnih proizvodnih poskusov. Pri izboru se poleg rodnosti upošteva tudi stabilnost pridelka, odpornost proti poleganju, boleznim in škodljivcem. Pri pšenici je pomemben dejavnik tudi kakovost, ki je pomembna za žitno predelovalno industrijo, odkupno ceno pa oblikuje tudi vsebnost beljakovin. Za letošnjo jesensko setev je priporočenih 14 sort ozimne pšenice, 6 sort ozimnega ječmena, 3 sorte ozimne rži in 2 sorti tritikale Tokrat objavljamo priporočene sorte ječmena, rži in tritikale, v naslednji številki pa bo na vrsti še pšenica. Ozimni ječmen Nosilne sorte: - Plaisant je šestredna sorta, primerna za intenzivno pridelovanje, srednje odporna na bolezni. Sejemo 210 kg semena/ha. - Rex je dvoredna, srednje visoka in srednje pozna sorta, odporna na poleganje. Sejemo 210 kg semena/ha. - Alpha je dvor eden ječmen, primeren za inteznivno pridelovanje. Je srednje občutljiv za listno pegavost in poleganje. Sejemo 220 kg semena/ha. - Gotic je sorta z visokim potencialom za rodnost. Je šestredec, primeren za intenzivno pridelovanje. Sejemo 200 kg semena/ha. - Copia je šestredec, primeren za intenzivno pridelovanje, srednje odporen in pepelasto plesen in listno pegavost. Sejemo 210 kg semena/ha. Sorta v uvajanju: Astrid Ozimna rž Nosilni sorti: - Danko ima visoko slamo, vendar je kljub temu odporen na poleganje. Občutljiv je na snežno plesen. Sejemo 160 do 180 kg semena/ha. - Eho-kurz ima nižjo slamo kot danko in je odporna proti pepelasti plesni. Sejemo 160 do 180 kg semena/ha. Sorta v uvajanju: Marder Ozimna tritikala - Clercal je primerna za setev na slabših zemljiščih in v bližini gozdov. Je srednje odporna proti poleganju. Sejemo 160 do 180 kg semena/ha. • Almo je rodnejša od sorte clercal, odporna je proti poleganju. Potrebna količina semena je 160 do 180 kg/ha. Kmetijska svetovalna služba Andreja Teran, dipl. kmet. int Tokrat brez gorenjskih oračev Kranj - LetoSnje državno tekmovanje v oranju, ki je bilo v petek in v soboto na posestvu Lokve pri Črnomlju, je minilo brez gorenjskih oračev. Na Gorenjskem so se sicer prizadevali, da bi izvedli področno tekmovanje, vendar je bil odziv tako skromen, da ga niso pripravili. DruStvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Gorenjske je potlej v "pogajanjih" s prireditelji državnega tekmovanja doseglo, da bi Gorenjska nastopila na tekmovanju brez poprejšnjega regijskega tekmovanja, vendar je eden od dveh članov ekipe tik pred zdajci odpovedal udeležbo, tako da je tudi ta možnost šla po zlu. Gorenjska je bila na državnem tekmovanju edina regija brez svojih udeležencev, celo Primorci, ki so že večkrat manjkali, so tokrat prišli. • CZ. Nova uredba o ceni svinjskega mesa Ljubljana - Včeraj je v Sloveniji začela veljati vladna uredba o načinu oblikovanja cene svežega svinjskega mesa. Po tej uredbi je najvišja proizvodna cena prašičje polovice 583 tolarjev za kilogram, trgovci na debelo in drobno lahko zaračunajo stroške, ki v skupni vrednosti ne smejo preseči 15 odstotkov najvišje cene prašičje polovice, k ceni pa je treba prišteti še prometni davek. Uredba določa za posamezne vrste mesa še koeficiente, ki so osnova za izračun drobno-prodajne cene iz proizvodne cene prašičje polovice. • CZ. Strojni krožek iz Savinjske doline je na nedavni razstavi goved lisaste pasme v Poljanah na posebni traktorski prikolici predstavil pet traktorskih sedežev. Kmetje in ostali obiskovalci so sedali nanje in v mirovanju ali med vožnjo s traktorjem ocenjevali, kako se obnesejo. Kot smo lahko slišali od kmetijskih strokovnjakov, kmetje predvsem v času večjih kmetijskih opravil, kot so košnja in spravilo trave, oranje, setev, žetev, spravilo koruze za siliranje, izkop krompirja in delo v gozdu, veliko časa presedijo v traktorjih, vendar se marsikomu zdi škoda denarja za to, da bi si omislili kakovosten setež, ki bistveno zmanjšuje tresljaje. Kmete je pri tem treba tudi razumeti, saj dober sedež, ki pomeni koristno naložbo za zdravje, stane tudi 200 tisoč tolarjev. Traktorski tresljaji povzročajo voznikom predvsem težave s hrbtenico in želodcem. • CZ. Boštjan Cvenkel je prejel zadružno priznanje "Posestev nihče več ne pestuje" "Prizvok farme nam zaradi preteklosti včasih celo škoduje. Vtis se, na vso srečo, popravlja. Ljudje vidijo, da poskušamo kmetovati tako kot na kmetijah." Bled - Zadružna zveza Slovenije vsako leto podeljuje priznanja zadružnikom, zadružnim delavcem in zadrugam za izjemne rezultate na področju kmetijskega in gozdarskega zadružništva. Eno od 23 letošnjih priznanj je prejel tudi 39-letni doktor veterinarske medicine Bošjan Cvenkel iz Otoč, ki je že od 1983. leta dalje zaposlen na kmetijskem posestvu Bled, zadnjih šest let pa je tudi vodja posestva. Kot piše v obrazložitvi, je prejel priznanje na predlog Kmetijsko gozdarske zadruge Sava Lesce za prizadevno veterinarsko delo v zadrugi in za pomoč kmetom, članom zadruge. Podelitev priznanja je bila tudi priložnost za pogovor o kmetovanju na zadružnem posestvu Bled, o njegovem poslovanju, problemih... Posestvo obsega 130 hekarjev zemljišč, katerih lastništvo je zaradi spremembe zakonodaje še neurejeno. Na Mežakli imajo planino, na kateri pasejo okoli 70 goved. V hlevih redijo 240 glav živine, od tega je 200 krav, še 150 telic imajo v reji pri petnajstih kmetih - kooperantih. Maja je bila povprečna mlečnost krav čez osem tisoč litrov, letošnje povprečje je za zdaj 7.362 litrov na kravo. Dosegali so že tudi boljše letne rezultate, čez osem tisoč litrov na kravo, vendar je takšno povprečje zelo težko držati. "Doma je včasih celo slabše narejeno kot na posestvu" "Prizvok farme nam glede na preteklost včasih celo škoduje. Predvsem starejši kmetje še vedno mislijo, da smo neke vrste kulaki, da slabo ravnamo z živino, da nimamo pravega odnosa do strojev... Vtis se, na srečo, popravlja. Ljudje vidijo, da delamo kot kmetje, da smo v istem "loncu ekonomike" in da je naše mleko tako plačano kot njihovo in nič dražje. Na posestvu enako kot na kmetijah ni več pravega delovnega časa. Ko je konica in ugodno vreme, delamo od zgodnjega jutra do poznega večera. Tudi nekdanje delitve dela ni več. Traktorist mora včasih molzti krave in tudi molzač sede na traktor," pravi Boštjan Cvenkel iz Otoč, ki ob kmetovanju na domači kmetiji in ob skrbi za veliko družino (ima pet otrok) prav vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah, vsaj za trenutek "skoči" na posestvo in pogleda, kaj se dogaja v hlevu. No, ja! Letos je bil po trinajstih letih prvič za en teden na dopustu. "Čeprav je posestvo v zadružni lasti, delam tako, kot da je moje. Doma, kjer redimo petnajst glav živine in obdelu- jemo 5,5 hektarja kmetijskih zemljišč, je včasih celo slabše narejeno kot na posestvu," priznava Boštjan in dodaja, da ima upravni odbor zadruge s predsednikom na čelu dovolj razumevanja za razvoj posestva. Posestvo posluje pozitivno, pri mleku izguba Posestvo je v prvem letošnjem polletju sicer poslovalo pozitivno, vendar je pri vsakem litru mleka imelo štiri tolarje izgube. "Do enakega rezultata bi bržkone prišli tudi kmetje, če bi pri stroških upoštevali vse, tudi amortizacijo," pravi Boštjan in poudarja, da finančno ne bodo poslovali pozitivno, če bodo skladu kmetijskih zemljišč in gozdov morali plačevati še (visoko) zakupnino za zemljišča. Tehnološko poskušajo konkurirati kmetijam: letos so zamenjali 15 let stare zgrabljalnike in obračalnike, radi bi nabavili še naprave za avtomatsko dodajanje krmil. Ker je farma v zaledju Bleda, vsak njen korak spremljajo tudi naravovarstveniki. "Večkrat so nas že po krivem obdolžili, da onesnažujemo Rečico, pa se je potlej izkazalo, da so krivci drugi. Pri razvažanju gnojevke spoštujemo nova pravila." Ker je Boštjan po poklicu doktor veterinarske medicine, ga kooperantje posestva in ostali kmetje radi povprašajo za nasvet. No, tudi med našim obiskom na Bledu je telefon kar pogosto zvonil in Bošjan jim ic. svetoval, kako naj rešijo probleme pn prehrani, glede somatskih celic, higiene pridobivanja mleka in podobno. Zaplotnik C. Pridobivanje biomase iz gozdov in lesne predelave Komur propada debel les, so sečni ostanki deveta skrb V Sloveniji pridobivamo iz biomase 4 do 5 odstotkov energije, medtem ko je v razvid zahodnoevropskih državah ta delež kar 10- do 20-odstotni. Suša nad flot u v ljami • Inštitut za obnovljive vire energije iz Kranja je v sodelovanju z Gibanjem za ohranitev gozdov iz Ljubljane in kranjsko območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije v soboto pripravil na kmetiji Par Gwo-lešnik v Suši nad Hotavljami demonstracijski prikaz priprave biomase za kurjenje in kompostiranje, že v sredo pa je na novinarski konferenci v Kranju predstavil problematiko izkoriščanja biomase v Sloveniji. Kot je povedal dr. Lojze Čampa iz Gibanja za ohranitev gozdov, ima Slovenija kot ena najbolj gozdnatih držav v Evropi (gozd pokriva 54 odstotkov vse površine) velike možnosi za koristno uporabo biomase. Po nekaterih napovedih bi bilo možno do leta 2000 pridelati več kot 1,1 milijona kubičnih metrov biomase na leto, kar bi ustrezalo energiji, ki jo da 300 tisoč ton nafte. V Sloveniji se les v raznih kombinacijah uporablja za kurjavo v okoli 600 tisoč gospodinjstvih in v 67 kotlih v lesni industriji. Biomasa predstavlja v skupni energetski bilanci Slovenije 4- do 5-odstotni delež, medtem ko je v razvitih zahodnoevropskih državah ta delež 10- do 20-odstotni. Z večjim izkoriščanjem biomase za kurjavo bi zmanjšali odvisnost od uvoza nafte in drugih energentov, prispevali bi k večji urejenosti gozdov, razvili nove dejavnosti na podeželju in nove zaposlitvene možnosti, skrbeli za čisto okolje, izpolnjevali mednarodne obveznosti in koristno uporabili biomaso z zaraščajočih kmetijskih površin, ki jih je v Sloveniji okoli 150 tisoč hektarjev. Skromna zavzetost malih lastnikov Na Gorenjskem (in tudi drugod v Sloveniji) je biomaso mogoče pridobivati iz sečnih ostankov v gozdu in iz lesnih ostankov pri dodelavi, predelavi in neposredni uporabi lesa. Pri pridobivanju drevesne in grmovne biomase iz gozdov je po besedah Francka Kolbla, vodje kranjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, zelo pomembna vloga zavoda, ki pri tem izhaja iz gozdarske tradicije, analize naravnih in drugih danosti, zakonskih izhodišč in nekaterih problemov. V zavodu opozarjajo predvsem na veliko razdrobljenost gozdne posesti, na velik delež gozdov v težjih razmerah za pridobivanje lesa, kjer so stroški redčenja še posebej visoki, na nizko ceno drobnega lesa in nizko ceno nafte v primerjavi s stroški pridobivanja biomase ter na majhno zavzetost lastnikov gozdov z drobno posestjo in majhno dohodkovno odvisnostjo od gozda za opravljanje gojitvenih del v svojih gozdovih.Tistim, ki niti debelega lesa ne spravijo iz gozda, so sečni ostanki deveta skrb. Za pridobivanje biomase iz gozdov je zlasti pomembno prvo redčenje, ki ga država (odvisno od poudarjenosti ekološke in socialne vloge gozda) sofinancira 40- do 60-odstotno. Steljarjenje, ki je v preteklosti gozdovom povzročilo veliko škodo, je za zavod le pogojno sprejemljiva oblika pridobivanja biomase. Za pravilno odločanje, v katerih gozdovih in kje naj bi pridobivali gozdno maso, bo po oceni zavoda treba izdelati poseben načrt, ki bi upošteval vse okoliščine in možne posledice. Od litra kurilnega olJ% tolar za obnovljive Jj' Kot je povedal Božo V^c iz Inštituta za obnovljive va energije v Kranju, je ^L0\' lani pomagala trem invest ^.^ jem kurilnih sistemov za ^ maso, letos pa je v!a er»-področje obnovljivih viro .j, ergije namenila samo 25 ^0 jonov tolarjev, kar ntanje zadoščalo niti za dokone .v že začetih nalog. Ker naJ jCo Evropi leta 2050 že po^ vj: energije pridobivali iz op jivih virov, kamor sodi ^ biomasa, inštitut predlag bi pri nas od vsakega P* |i nega litra kurilnega olJfJlianj« po en tolar tudi za spodaj kurjenja z biomaso. jj • C. Zaplotnik, foto: T. P KOLESA ROLLERJI Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHWINN - popravilo koles, rezervni deli in oprema - vzmetne vilice različnih znamk Del. čas: 10.-12. ure, 15.-18. ure, sobota 9.-12. ure VALV-ŽAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Letence 16, 4204 Golnik tel.: 064/461-211 fax: 064/461-997 SYSTEMSd 0.0. Kolesarski supermaraton po alpskih cestah NA KOLESIH ZA SKUPNO OLIMPIADO ?pkK-?if0,° Wfl?$eyJ? v soboto s Kokrice kreniI° na 206 kilometrov dolgo pot. Najstarejši med niimi U 81-letni Milan Zirovnik, bratranec nekdaj odličnega kolesarja Janeza Žirovnika. Kokrica, 16. septembra - V Podporo sodelovanju sosednjih dežel in držav Avstrije, Italije in Slovenije ter skupni organizaciji ^niskih olimpijskih iger leta 2006 je Lojze Dežman s Kokice organiziral promocijski kolesarski maraton po slovenskih, 'talijanskih in koroških alpskih cestah. Blizu 400 kolesarjev, skupno pa je na prireditvi sodelovalo 450 ljudi, je v sobo-to zjutraj krenilo s Kokrice in v strnjeni skupini, s povprečno hitrostjo okrog 28 kilometrov na uro, preko Nakla, Podvina in Radovljice vozilo do Bleda, *jer je bil prvi postanek. Drugi j* bil nato v Kranjski Gori m "bižu, tretji pa v Borovljah. Proti večeru pa se je kolona kolesarjev vrnila brez zapletov in poškodb nazaj na kokrico. Organizator in tehnični vodja maratona Lojze Dežman je bil zelo zadovoljen. Letošnji sprejem v Italiji in Avstriji kaže, da se utegne prihodnje leto pridružiti koloni več kolesarjev iz sosednjih držav. Izrazil je zahvalo županom občin, skozi katere so kolesarili, pa mejnim organom, saj je bil prestop meje omogočen brez zapletov. Na zaključni slovesnosti na Kokrici je bil tudi državni sekretar za šport dr. Janko Strel, ki je izrekel priznanje organizatorjem in kolesarjem ter menil, da je ta maraton adovoljni tudi brez kolajne - Če na svetovnem prvenstvu v Vrra.,u|j' nismo osvojili kolajne, se ni svet podrl, so dejali po zTT1 s .sv^tovnega prvenstva blejski veslači in klubsko vodstvo. K| S , i.**"1' m preizkušenimi veslači Iztokom Čopom, Janijem Žve*1^11 em' Milanom Janšo, Sadikom Mujkičem in Denisom tekmo"?'-'1' sedaj 8or držijo blejsko veslanje, so mladi, obetavni je Slove ^vrst'tev dven čolnov je za tako majhno državo, kot Slovertltt i Ve''k usPen» je povedal predsednik Veslaške zveze dejal h ^ . Dodan Raduj ko, blejski župan Vinko Gole pa je niesti Oh** Slovenec "i ko< župan ponosen na dve četrti gOVo'. Uocina bo še naprej pomagala veslanju, zavrnil pa je Usno« Se ° sporih v klubu. Na sliki: zmagoslavni šampanjec po *ve7r«iSe20ni sta odPrla trener Miloš Janša in sekretar Vrslaške SlovL-OVo.n,Je Stanko Slivnik, desno predsednik Veslaške zveze veniJe Slobodan Radujko iz Kopra. - J.Košnjek ATLETIKA BJJZ KOLAJN, A Z DOBRIMI OBETI P'onirsU ^ s°boto in v nedeljo je bilo v Novem mestu državno at'etini i prvfnstvo> na katerem je sodelovalo tudi 33 mladih 0svoiili "\ at'etov iz kranjskega Triglava. Kolajne sicer niso ^je/o m ° pa so dosegh nekaj dobrih uvrstitev in rezultatov, ki Zelo mi Panj,e za kolaJne že v naslednjem letu. Ker je bila ekipa med mi? ^V n^eJ so bili le štirJe> ki bodo P"hodnje leto prešli P'onir i mladince. vsi ostali pa bodo še eno leto ali več v '^UnS1 konkurenci), je bil trener Dobrivoje Vučkovič z rnetrV, 0m zel° zadovoljen. Spela Voršič je bila v teku na 80 metrn x ovirair»i peta (13,34), Jovita Rajgelj v teku na 1000 iu a (312>29) in v teku na 600 metrov osma (1.45,54). Štafp, Urn Je osvojila šesto mesto v teku na 60 metrov (8,42), *S£& * 100 metrov (PreieU, Sedej, Voršič, Kalan) pa ie -Dirv^: r?»84 sekunde zasedla šesto mesto in celo dosegla klubs s ski l*kazaW rekord- Klemen Likozar se je v teku na 2000 meti 1,45 mpt os.mim mestom (6.34,06), Neža Sagadin je v višino skočila desetn m b,la deveta, Neža Hafner si je na 600 metrov pritekla bila v icre!-° O-49-05). nJena klubska kolegica Nina Tušek pa je Vc rS!plini enajsta (1.49,54). Pionirke (Likozar, Košnjek, 'ftestn V*,1?1*)so v štafetnem teku 4 x 300 metrov zasedle enajsto lo (3.10,54). • CZ. *5JHJJN MLAKARJEVA NAJHITREJŠA iAmam nii^npm ip.kn ki so ea Kamničan Kamnik - Na večernem uličnem teku, ki so ga Kamničani {'Pravili ob številnih obiskovalcih 27. Dnevov narodnih noš, je XUU m rl^l,.:____:_____i i---x,„ t ,Hn ITrh nred Zdravk Pokal najboljšemu eden od korakov k skupnemu cilju: organizaciji olimpijskih iger. Vsi kolesarji zaslužijo pohvalo. Še posebno pa starosta slovenskih kolesarjev, 81-letni Milan Žirovnik iz Ljubljane. Prav neverjetno energijo za možakar. Šele leta 1975, ko se je upokojil, je začel kolesariti. Najhitrejši na Ljubelju Kolesarji so imeli tudi hitrostno preizkušnjo na Ljubelj. Med moškimi so bdi najhitrejši Milan Hribar (LJubljana), Maks Pogačar (Žirovnica), Lenart Noč (Jesenice), JoŠko PernuŠ (Naklo) in Tine Zupan (Mošnje). Med ženskami pa so bile najhitrejše Simona Zabjak (Ljubljana), Ančica Komljenovič (Zagreb), Anka Lampič (Smlednik), Jelka Rakuš (Bled), Urša Vrankar (Mengeš) in Valerija Mudri (škofja Loka). Milan Žerovnik Prej je smučal, pa ni bilo dovolj denarja, zato se je odločil za kolo. Milan je bratranec nekdaj odličnega slovenskega kolesarja Janeza Žirovnika. Milan, ki ga na tekmah redno spremlja žena Malči, letno prevozi 12.000 kilometrov. • J.Košnjek ŠPORTNE IGRE ŠTIRIH OBČIN Jutri poteče zadnji rok za prijave za tekmovanje v 14 moških in 12 ženskih disciplinah. Lani je tekmovalo nad 1300 občanov Škofje Loke in obeh dolin. škofja Loka, 16. septembra - Športna zveza Škofja Loka organizira tudi letos za zaposlene iz občin Žiri, Gorenja vas -Poljane, Škofja loka in Železniki športne igre v 14 panogah za moške in 12 za ženske. Jutri, 17. septembra, je zadnji rok za prijave na Športno zvezo Škofja Loka, Podlubnik 1 c, telefon 622 - 463. Tekmovanja bodo od petka dalje potekala v Športni dvorani Poden, na balinišču na Trati, na strelišču Bratov Kavčič v Škofji Loki, v plavalnem bazenu Železniki, na teniških igriščih v Škofji Loki, na tekaški progi pri Svetem Duhu in na kolesarski progi v dolini Hrastmce. • J.K. TRIATLON ie na -~;viinin ooibKuvaicuj «~—-— ■ fon! 01 dolgi Progi zmagal domačin Lado Urh pred Zdravkom >0lkarjem iz Šmartncga in Kranjčanom Izidorjem Berčičern. V konkurenci je bila prva tako najhitrejša domačinka Tatjana ,a*ar, sicer perspektivna igralka tenisa. M. M. DAMJAN ŽEPIČ ZMAGOVALEC FINALA Pulj, 16. septembra - V Pulju je bilo veliko mednarodno tekmovanje v triatlonu, ob enem pa tudi zaključno finale slovenskega pokala, na katerem so nastopili triatlonci iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Italije. Tekmovalci so morali najprej preplavati 1500-metrsko razdaljo, kjer sta bila z minuto prednosti pred zasledovalci najhitrejša slovenska triatlonca Gregor Hočevar in Damjan Žepič (Emona Merkur). Na krožni 40-kilometrski krožni kolesarski progi od Pulia do Medulina sta s složno vožnjo svojo prednost pred zasledovalci le še povečala. O zmagovalcu je tako odločala 10-kilometrska tekaška proga, kjer je Damjan Žepič že v prvih kilometrih pokazal svojo premoč in zmagal s triminutno prednostjo pred Erikom Močnikom in Gregom Hočevarjem. Pri dekletih pa si je zmago pred Natašo Nakrst priborila Mateja Šimic. Končni vrstni red: (skupno): 1. Damjan Žepič (Emona Merkur) 1:55,33, 2. Erik Močnik 1:58,14; 3. Grega Hočevar 1:58,56 (oba Trisport); (članice) 1. Mateja Šimic 2:11,33 (Energija), 2. Nataša Nakrst 2:15,22 (Trisport); 3. Pavla Šanson 2:27,52 (Happidea); (veterani) Ml 1. Bojan Debenec 2:08,42 (Kovinotehna); M2 1: Anton Škrlep 2:20,04 (Kamnik); M3 1. Jože Tanko 2.25,40 (Kovinotehna). • N. Podvršček HOKEJ Utrditev kluba prva naloga HK Bled BLEJCI STAVIJO NA FINCE Z začetkom sezone so na Bledu zadovoljni, največja problema pa sta finance in premajhen izbor igralcev, ki bi ga radi razširili vsaj z dvema Fincema. Bled, 16. septembra - Načrte Hokejskega kluba Bled so Eretekli teden na časnikarski konferenci predstavili predsednik luba Janko Popovič, direktor Gabrijel Javor in trener Kari Savolainen. Klub je ostal celovit z vsemi selekcijami, treba pa ga bo organizacijsko urediti, kar je glavna naloga. Problemi so, vendar niso taki, da bi metali puško vkoruzo. Na splošno gredo stvari dobro naprej, tudi po tekmovalni plati, kjer je bil začetek nad pričakovanji, vendar si v klubi ne zastavljajo nerealnih ciljev. Finski trener je že veliko naredil na Bledu, sčasoma pa naj bi prevzel skrb za celotno strokovno delo v klubu. Med glavne naloge postavljajo pridobitev generalnega sponzorja, kjer imajo v ognju dva do tri železa in bi utegnil biti razplet kmalu znan. To bi utrdilo finančno osnovo, kar je tudi pogoj za pridobitev vsaj še dveh tujcev. Tudi Blejci stavijo na Fince. Delo z mladimi poteka dobro. Problem moštva je še vedno premajhen izbor igralcev, kar je potrdil tudi igralec Marko Smolcj, ki je skupaj z Valerijem Šahrajem in Jožefom Peotho, ki je prišel na Bled iz Kranja, sodeloval na pogovoru z novinarji. V petek odhajajo Blejci na tekmi Kontinentalnega kupa na Madžarsko, kjer bodo tekmi s Španci in Madžari odigrali v soboto in nedeljo. Želja Hokejskega kluba Bled je napolniti tribune ledene dvorane. Vse tekme bodo ob 19. uri, vstopnice pa bo mogoče kupiti eno uro pred tekmo na blagajni dvorane. Cena vstopnic bo 1500 tolarjev za sedišče in 1000 tolarjev za stojišča. Invalidi in otroci pod 10 let imajo prost vstop, otroci nad 10 let, dijaki in študentje pa bodo plačali 500 tolarjev. Stalne vstopnice za stojišče stanejo 19.000 tolarjev, za sedež pa 25.000 tolarjev. Mogoče jih je kupti na tri čeke. Prodajajo jih popoldne v pisarni HK Bled v ledeni dvorani. • J.Košnjek Celovškim hokejistom Karavanški pokal ZAČENJA SE ALPSKA LIGA Kranj, 16. septembra - Karavanški pokal ob 50. obletnici jeseniškega hokeja so dobili zasluženo hokejisti celovškega Kaca, ki so premagali tako Bled kot jeseniški Acroni. Jeseničani so v zadnji tekmi s 6 : 3 premagali Bled. ' Danes pa se začenja Alpska liga, ki bo tokrat potekala brez Italijanov. Na Bled prihajajo Ljubljančani, na Jesenice pa Feldkirch, najboljše moštvo v Avstriji. Dvakrat so bili četrti v Evropi, dobili pa so tudi Alpsko lig^o. Na Jesenicah včeraj še ni bilo nove okrepitve, 24-letnega Kanadčana Daniela Guerarda. • J.K. OLIMPIJA NA BLEDU Danes bo na Bledu zanimiva hokejska tekma med Bledom in Olimpijo Hertz. Začenja se namreč alpska liga. Tekma bo ob 19. uri. To bo prvi resni dvoboj ljubljanske in blejske ekipe. To bo tudi uradni začetek hokejske sezone na Bledu. VABILO V HOKEJSKO ŠOLO Kranj, 16. septembra - Hokejski klub Triglav tudi letos vabi v svoje vrste nove, mlade člane, letnik 1989 in mlajše. Vpis v hokejsko šolo bo v torek, 23. septembra, in četrtek, 25. septembra, obakrat ob 17. uri na štadionu Stanka Mlakarja (na severni strani tribune) pri Darjanu Grilancu. Tam boste lahko dobili tudi vse informacije o vabi. • V.S. GOLF BMW TURNIR NA BLEDU Bled, 16. septembra - Avtomobilski proizvajalec BMW že vrsti let organizria golf turnirje po vsem svetu, ki spadajo med pomembnejše in močnejše amaterske tekme. Letos bodo nacionalni turniji potekali v 31 državah, udeležilo pa se jih bo predvidoma 100.000 amaterskih igralcev golfa. V Sloveniji je bil nacionalni turnir v soboto, 13. septembra, na golf igrišču na Bledu, v organizaciji Tehnounion avta, ki je ekskluzivni uvoznik in distributer vozil BMW za Slovenijo. Sodelovalo je 118 amaterskih igralcev starejših od 21 let, glede na handicap pa so tekmovali po sistemu stableford v treh kategorijah: moški od 0 -12, moški od 12 - 28 ali več in ženske od 0 - 28. Večina tekmovalcev je bila v drugi kategoriji, zato so za nagrade veljali neto rezultati. Poleg tekmovalcev je bila v drugi kategorii, zato so za nagrade veljali neto rezultati. Poleg privlačnih praktičnih nagrad za zmagovalce, so za zadetek "hole in one" na 10 luknji s parom 3, razpisali posebno nagrado - motorno kolo BMW Cruiser, ki je bilo ob tej priložnosti prvič predstavljeno slovenski javnosti. Žal sreča tokrat igralcem ni bila naklonjena in motorje ostal brez novega lastnika. Zmagovalci iz vsake skupine se bodo pomerili na svetovnem Pokalu, ki ob med 11. in 16. novemborm letos na igrišču Caesar ark Penha Longa Resort. V Sintro na Portugalsko bodo letos Eotovali Zoran Petek iz Lipice, Tomaž Eržen iz Mokric in [atarina Kraljic Bogataj iz Arboretuma, letošnja državna Srvakinja in lasnka zmagovalka zaključenega BMVV turnirja v užni Afriki. Uvrstitev na zaključni turnir je letos samo ze eno točko zgrešil lanski udeleženec Vaško Škapin. Zmagovalec v bruto rezultatu je bil Anton Štiherle, vendar je ostal brez nagrade. Rezultati, neto moški I. skupina: 1. Zoran Petek (43), 2. Vaško Skapin (42), 3. Aleš Maher (41), II. skupina. 1. Tomaž Eržen (49), 3. Denis Pere (45), 3. Miran Lakota (44), ženske: 1. Katarina Kraljic - Bogataj (37),2. Karin Pačnik (36), 3. Sabina Markoli (35). • Darja Kurner NOGOMET Druga državna nogometna liga KRANJČANI PREMAGALI TUDI ALUMINIJ TRIGLAV TELETV : ALUMINIJ 2 : 1 (0 : 0)strelca za Triglav Tele i V Radosavljevič v 49. in Bogatinov v 52. minuti, za Aluminij pa Tomaž Emeršič v 67. minuti. Glavni sodnik Mihalič je sodil dobro, gledalcev pa je bilo okrog 1000. Kranj, 16. septembra - Da uspehi polnijo tribune je dokazala tudi nedeljska tekma med Triglavom Teletv iz Kranja, nepričakovano vodilnim moštvom druge lige, in Aluminijem. Le v zlatih časih uspehov Nakla se je zbralo na tekmi po 1000 in več ljudi. Kranjčani so tudi tokrat zmagali, vendar težje, kot je glede na položaj moštev na lestvici kdo pričakoval. Opozorila trenerja Zupančiča, da je Aluminij trdno moštvo, ki je premagalo Koper, so bila upravičena. Štajerci so v nedeljo v Kranju igrali sicer podrejeno vlogo, vendar so igrali organizirano, pametno in nevarno. Triglav pa ie rabil kar precej časa, da je dosegel zmago. Le v posameznih obdobjih je igral svojo značilno igro: hitro, domiselno in učinkovito. Bil pa je boljši, zato je izid povsem realen, saj so bile zapravljene še nekatere lepe priložnosti. V prvem polčasu sta resneje ogrozila gostujoča vrata Tiganj, ki tokrat ni bil učinkovit in nevaren, Bogatinov, gostje pa so le enkrat nevarneje streljali na Laličev gol. Tekma je bila rešena v prvih desetih minutah drugega polčasa. Bogatinov je najprej streljal prosti strel in zadel mrežo z zunanje strani. Tribuna je, misleč, da je bil gol, že zaploskala. V 49. minuti pa je Dejan Markelj podal pred gol, kjer se je Radosavljevič vrgel za žogo in jo z glavo spravil v mrežo. Tri minute kasneje je bilo 2 : 0. Bogatinov je podajal pred vrata, kjer pa je gostujoči igralec FridI spravil v svoj gol. Potem je čudovito priložnost zapravil Bogatinov po podaji Jožefa. Gostje so odprli igro, postali nevarnejši in v 67. minuti je Tomaž Emeršič streljal prosti strel. Žoga je presenetila laliča in obtičala v mreži. Priložnosti so imeli še Krašovec pri gostih in Zupančič in Radosavljevič pri domačih. Za Triglav Tele TV so igrali Lalič, Ahčin, Alibabič (Pokora), Pavlic, Krupič, Egart, Markelj (Žagar), Jožef, Tiganj (Radosavljevič), Zupančič in Bogatinov. • J.Košnjek ZMAGI KADETOV IN MLADINCEV Sobota je bila uspešna za kadete in mladince Triglava Megamilka. Kranjčani so igrali z moštvoma Factorja Jezica: kadeti so zmagali s 3:1, mladinci pa z 1: 0. Kadeti so bili boljši od vrstnikov iz Ljubljane, ki so igrali odprto in borbeno. Zadetke za Triglav Megamilk sta dosegla Borut Orehek in Jani Resnik. Mladinci so zmagali z golom Petra Križaja že v 5. minuti. Tekma je bila težka in agresivna, domači pa so imeli najmanj 7 priložnosti za zadetek. • J.K. GORENJSKA LIGA Kranj, 16. septembra - V petem krogu 1. gorenjske lige so bili doseženi naslednji izidi: Ločan : polet 0:1, Britof: Bohinj 2 : 4, Zarica : Železniki 3 : 0 in Lesce : Sava 2 : 2. V drugi ligi so odigrali 4. krog. Izidi: Kondor : Podgorje 2:1, Šenčur : Alpina 1 : 0, Bitnje : Hrastje 2 : 2, Visoko : frboje 3 : 2, Podbrezje : Preddvor 3 : 3 in Jesenice : Velesovo 4:1. Poraz tretjeligašev V tretji ligi zahod delen uspeh Gorenjcev. Le Komenda je zmagala z 2 : 0 in premagala Ilirsko Bistrico. Family Shop je premagal Casino Bled s 5 : 1, Brda pa Naklo Triglav s 6 : i. Dj. S. TEK NA ROLKAH RUPNIK IN HIZARJEVA PRVA NA KATARINI Medvode • Smučarski tekaški klub Olimpija je tradicionalno tekmovanje smučarskih tekačev na rolkah v Medvodah tokrat organiziral proti Katarini, izletniški točki nad Ljubljano, kjer domuje eden najboljših članov tega kluba Jani Kršinar. Na krajši progi je pri mlajših mladincih zmagal Klemen Lauseger (Merkur). Najhitreje je z isto progo opravila Ines Hižar (17.54), sicer najhitrejša Slovenka pred tednom dni v Tržiču, ko ie prehitela tudi Andrejo Grašič. Za njo sta se zvrstili še dve mladi tekačici kluba organizatorja Teja Gregorin (18.19) in Renata Podviz (18.37). Na daljši progi (Sora-Katarina) so tekmovali mladinci in lani. Prvi ie na Katarino prisopihal Logatčan Vasja Rupnik (22.43). Sledili so starejša mladinca Olimpije Martin Ponikvar (23.05) in Jože Mehle (23.08). Nastopilo je 126 tekmovalcev, ekipni zmagovalci pa so bili člani Olimpije pred Valkartonom iz Logatca in Merkurjem iz Kranja. Slabo vreme pa jo je zagodlo organizatorjem nedeljske rolkarske tekme v Ihanu, ki so ga zaradi hudega naliva morali preložiti na soboto 20. t. m. s startom v popoldanskih urah. • Metod Močnik KOLESARSTVO SAVČANI USPEŠNI V PTUJU Kranj, 16. septembra - V nedeljo je na Ptuju potekala 4. kolesarska dirka V. N. Ptuja. Med dečki A je bil zmagovalec Miha Kraker (Sava Kranj), med dečki B pa Janez Rozman, pred klubskim kolegom Vladimirjem Kerkesom, oba Sava. Tudi tretje mesto je šlo na Gorenjsko, osvojil ga je Vid Ogris (Bled). S tem so mladi savski kolesarji dokazali, da so v teh kategorijah med najboljšimi v Sloveniji. Med člani, ki so tekmovali na 157 km dolgi progi je zmagal Rus Andrej Komatov v dresu ptujske Perutnine, najboljši Savčan pa je bil Raj ko Petek na sedmem mestu. • T. Poljanec 0ORSKO KOLESARSTVO SLOVENCI NA PRVENSTVU Chateau d' Oex, Švica - V švicarskem turističnem središču ob Lozani bo ta teden svetovno prvenstvo gorskih kolesarjev v krosu, spustu in paralelnem slalomu, ki se ga bo udeležila tudi množica slovenskih gorskih kolesarjev. V krosu bodo nastopili; v članski kategorji Elite Primož Štrancar in Boštjan Brelih (Merkur Črni Vrh) in Marjan Jauk (Le Cougan Veržej) v mlajši člasnki kategoriji do 23 let Jure Golčer, Denis Onuk (oba GT Rider Maribor), Aleš Boškin (Hit Casino Scott), Miha Verdnik, Gregor Miklič in Urban Komac (vsi Uni Ljubljana) ter med mladinci Rok Drašler, Aljoša Bevc (oba Uni), Matevž Visočnik (GT Rider), Rok Šolar (Red Buli Radovljica), Tit Kukovec (Medvedi Celje) in Damjan Vidmar (Završnica). V spustu se bosta poskusila le Aljoša Martinjaš (Calcit Ročk Shox Kamnik) in Janez Grašič (Uni). MINKA NAJHITREJE TUDI NA RAŠICO ROKOMET PREDDVOR ODSLEJ RK GRADBINEC PREDDVOR Preddvor, 16. septembra - Pretekli teden so svečano podpisal1 sponzorsko pogodbo med Rokometnim klubom Preddvor, ki bo i letošnji tekmovalni sezoni nastopal v prvi B državni rokometni li# in Splošnim gradbenim podjetjem Gradbinec Kranj. Sponzorsk0 pogodbo sta podpisala glavni direktor Splošnega gradbenega podjetja Gradbinec Kranj, dipl. gradbeni inž. Primož SenČar Rokometaši Preddvora so minuli teden podpisali sP°?Zeflorf pogodbo. Zato bodo v novi sezoni nastopali pod in\jne5l3 Gradbinec. V kratkem bodo imeli tudi skupščino, ki bo P ^ nekaj sprememb v vodstvu. Že jutri pa se igrajo povratne prvega kroga pokala. Gradbinec bo doma gostil kočevsko ^ Chio Besnica Radeče papir, Sava pa potuje k Svišu. Še najl J 0|* ki morajo nadoknaditi bi napredovali gradb inCI, M illUl .11(1 llđUUMia«'" |ny_ zaostanka. Besnica zaostaja za deset, Sava pa za osemigo' 1 F Maritn D°l»«c Državno prvenstvo upokojencev v balinanju RADOVLJIČANI DRŽAVNI PRVAKI Društvo upokojencev Radovljica se je izkazalo tudi kot odličen organizator prvenstva, katerega pokrovitelj je bila občina Radovljica. Radovljica, 16. septembra - Organizacija prvenstva, na katerem je sodelovalo 9 moških in ' ženskih ekip, je bila zahtevno delo, je povedal predsednik Društva upokojencev Radovlji-£a> v katerem je 876 članov, Stanko Adam, ki so mu v Pripravljalnem odboru pomaga-'> Matija Markelj, Janez I lu-jncrca, Franc Jere in Boris Čebulj. Z izjemo Dolenjske so tekmovala zmagovalna moštva lz vseh regij. Gorenjsko sta zastopala med moškimi Kam-n,k in med ženskami Podnart, sodelovali pa so tudi organizatorji Radovljičani, ki so na enem od državnih prvenstev že Zmagali. Tekmovala sta tudi lanska prvaka Piran med moš- Balinarji Radovljice med igro. Foto: J.K. kimi in Postojna med ženskami. Tekmovanje je bilo zanimivo in prijetno, tudi zaradi lepega vremena. Med moškimi so se v golfinale med moškimi uvrstili Radovljica, Murska Sobota, Vič Rudnik in Piran, med ženskami pa Koper, Postojna, Tolmin in Maribor. Zmagala pa sta Radovljica med moškimi in Tol-min med dekleti. Za zmagovalce iz Radovljice so igrali Janez Humerca, Silvo Leskovar, Džoko Sinobad, Jože Ravnik, Tone Železnikar in Čiro Grijovski. Balinarje je v imenu občine nagovoril Jože Rebec, v imenu slovenskih upokojencev pa predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec. J.K. BALINANJE BALINANJE V ŠKOFJI LOKI škofja Loka, 16. septembra - Športna zveza Škofja Loka °rganizira v soboto, 20. septembra, na balinišču BK Loka 1000 na £j°yem svetu 1. posamično občinsko prvenstvo v balinanju. prijavnina je 500 tolarjev, prijave pa sprejemajo po telefonu 622 ' 463 do žrebanja, ki bo jutri, 17. septembra, ob 19. uri na Športni *vezi na Podnu. • J.K. SMUČARSKI SKOKI PREVLADA DOMAČINOV Corenja Sava, 13. septembra - SK Triglav je v skakalnem centru p Gorenji Savi organiziral gorenjsko prvenstvo za mladince do 16 et- Nastopilo je 26 tekmovalcev, ki so nastopili na K 62 M. Največ UsPeha so imeli Kranjčani, ki so osvojili prva štiri mesta. p Rezultati: 1. Primož Zupan Urh 202,8 T (57 in 56,5 M), 2. Jjašper Čavlovič 201,8 T (57 in 56,5 M), 3. Marko Šimic 194,2 T £6,5 in 56,5 M) 4 Andrej Jezeršek (vsi Triglav) 192,4 T (56 in 54 ffi; Ll*a Jošt (Trifix Tržič) 190,7 T (53,5 in 56 M), 6. Jure 0gataJ (Triglav) 182,2 T (53,5 in 53,5 M). NASLOV STROJU Glenca, 13. septembra ■ Kar 49 mladih skakalcev do 11 let se je Ppmerilo v skakalnem centru na Glenci na prvenstvu Gorenjske. Jekmovalci so nastopili na K 22-metrov. Najboljši so bili Tržičani !n Pa domačini. Rezultati: 1. Rok Stroj (Trifix Tržič) 221,4 T (22,5 £ 22M), 2. Sašo Trpin (Stol Žirovnica) 208,3 T (20 in 20 M), 3. fl«ja Mežnar (Trifix Tržič) 199,1 T (20,5 in 20,5 M), 4. Nejc Frank ^5,9 T (195 in 20 M), 5. Uroš Smolej (oba Stol Žirovnica) 194,8 U20-5 in 29,5 M), 6. David Ahačič (Trifix Tržič) 194,3 T (15,5 in *°'S M). • J. Bešter J™_ ^KLETA SAVE REŠUJEJO ČAST Po^nj, 16. septembra - Rokomet je bila včasih v Kranju čilsko - športna Pano8a> danes Pa J? ostal°. od.n^eu^yaniP Cencu""Uđ sporma panoga, uanes pa je ostalo oa nje —--—r" slavl;;ko moštvo Kranja je bilo pred leti zadnji ostanek nekdanje {lancLVanes rešuje čast kranjskega ženskega rokometa v državnih odTkl,h ligah le Sava iz Stražišča, ki igra v II. državni ligi m je eno W?h ženskih ekip v Kranju. Sava ima tudi mladinke, ki igrajo v O? državni ligi, starejše deklice pa nastopajo v regionalni ligi. Je v soboto pod vodstvom trenerja Pavla Srečnika v prvem iOu novega prvenstva prepričljivo premagala Novo mesto z 34 : lestvi ie obet za uresničitev cilja: uvrstitev v prvo polovico K*' Savčanke bodo prva tri kola igrala zunaj, potem pa v D« Sni na Planini. Treninge imajo štirikrat tedensko izememčno Hot H v Stražišču in na Orehku. Na sliki: ekipa Save pred ,n° tekmo z Novim mestom. • J.Košnjek \A,B0UŠI VETERANI PREDDVORA Nei?dvor> 14. septembra - Rokometni klub Preddvor je v WnJO organiziral v hladnem in oblačnem vremenu 13. %2arjev memorial, v spomin na mnogo prezgodaj umrlega NerP šPortnika in rokometaša Jožeta Križnarja, ki je umrl za Sdvami Pametne nesreče. Na 13. Križnarjevem memorialu v *Crt°ru' so nastopile veteranske ekipe Preddvora, Tržiča in P/So Trbovlje. V prvem srečanju so veterani Preddvora ?*Xah^ekiP° Tržiča z rezultatom 18:16 (9:7). V srečanju Trži£ Lr<42f ' Trbovlje so zmagali Tržičani z rezultatom 15:12 (9.6) - V ?reisxrečanju Preddvor: Zagorje - Trbovlje pa .so zmagah Sonr.Čani z rezultatom 24:l£(13:5). Prov mesto in dragocen °*e£ v1 ni 13- Pokal je prejela ekipa Preddvora iz rok mame Križna^ Urške Križnar, drugi so bili Tržičani tretja pa Igorje - Trbovlje. J. Kuhar AVTO MOTO - ŠPORT GORENJCI ODLIČNI Kranj, 16. septembra - Na dirkališču Hungarroring v Budimpešti na Madžarskem je bila 5. dirka motociklistov za državno prvenstvo. Na tej dirki so sodelovali tudi gorenjski tekmovalci, ki so se ponovno odlično odrezali. V razredu 125 cem SP je zmagal 14-letni Beno Štern iz Čirč pri Kranju, član Inotherm Racing teama Ribnica. V kat. do 250 cem GP je zmagal Živec, AMD Kras Sežana, na 2. in 3. mesto pa sta se uvrstila Miha Zupan iz Struževega pri Kranju, član AMD Domžale in Miran Hudovernik. Ravno tako član AMD Domžale, doma iz Čirč pri Kranju. V kat. superbike je zmagal Darko Katrašnik iz Radovljice, član AMD Žiri. Naslov državnega prvaka si je predzadnjo dirko, ki bo 5. oktobra na Grobniku zagotovil Miha Zupan, ki je na treningu padel, si poškodoval nogo in zlomil prst, vendar je kljub temu nastopil in si s tem zagotovil naslov državnega prvaka. Na avstrijskem dirkališču formule 1 v Zeltwegu je bila dirka za evropsko prvenstvo skuterjev. Med 39 tekmovalci na startu iz sedmih držav je kot edini slovenski tekmovalec nastopil Brane Lipnik iz Most pri Žirovnici, član AMD Domžale ter na skuterju znamke Piaggio Zip SP Malossi na treningu dosele fantastično 4. mesto. Na sami dirki je dolgo časa vozil v skupini najhitrejših, potem pa je zaradi težav z elektriko dirko končal na 17. mestu. • M. Jenkole NAMIZNI TENIS ŽIGA JAZBEC NAJVIŠJE Škofja Loka, 16. septembra - V Škofji Loki je bil odigran 1. odprti turnir republike Slovenije v namiznem tenisu za mladince. Za tekmovanje je bilo prijavljenih 95 tekmovalcev iz 26 slovenskih klubov. Tekmovalo je tudi kar 11 škofjeloških tekmovalcev. Po pričakovanju je zmagal Bojan Tokič (Maximarket Olimpija}, drugo mesto je osvojil Damjan Vodušek (Era-tempo Velenje), tretje do četrto mesto pa sta si razdelila Nenad Bojanič (Škofije Skripta) in Tine Celcer (Maximarket Olimpija). Od gorenjskih tekmovalcev sta se najbolje izkazala Žiga Jazbec (5. - 8. mesto) in Anže Žepič (17. - 23. mesto), oba Križe. V telovadnici športnega parka v Novi Gorici pa so na podobnem tekmovanju nastopile mladinke. V konkurenci 49 tekmovalk iz 15 klubov je prvič največ namiznoteniškega znanja pokazala Špela Lukner (Ptuj), druga je bila Karmen Steblovmk (Fužinar, Ravne), tretje do četrto mesto Saša Petrovčič iz NTK Škofja Loka in Kristina iz Izole. Od Gorenjk so se izkazale Maja Rozman in Anja Grum iz Križ in Ajda Radinja iz Škofje Loke, ki so se uvrstile v finalni del tekmovanja. • J. Simonič ŠAH NAJBOLJŠI V PARIZ Novo mesto, 16. septembra - V Novem mestu je v organizaciji Šahovskega društva Novo mesto in ob pokroviteljstvu Mestne občine Novo mesto v soboto in nedeljo potekalo džravno prvenstvo za fante in dekleta do 12 in 14 let. Turnir velja predvsem kot kvalifikacije za nastop na svetovnem prvenstvu v Evrodisnevlandu v Parizu, ki bo od 4. do 8. februarja 1998. Najštevilnejša skupina so bili fantje do 12 let. Nastopilo jih je kar 59. Zmagal je Blaž Bratovič (ŠK Litija) 8.5 pred Juretom Boriškom (7.5, Nova Gorica) in Aleksandrom Nadjom (6.5, OŠ Trzin); 7. Anže Orel, 19. Matic Justin (oba Tomo Zupan Kranj). Pri fantih do 14 let je med 32 igralci zmagal Borut Kukovec (8.5, ŽŠD Maribor ŠK Piramida) pred Matejem Šebenikom (8, Ljubljanski šahovski klub) in Klemenom Šivicem (6.5, ŠK BorovnicaJ. Med dekleti do 14 let je nastopilo 13 igralk. Z vsemi možnimi točkami je zmagala Ana Srebrnič (12, Nova Gorica) pred Karmen Orel (10, ŠS Tomo Zupan Kranj) in Lucijo Rovtar (8, OŠ Venclia Perka Domžale); Nevenka Prevodnik (Tomo Zupan Kranj) je bila deseta. Veronika Hari (ŠD Murka Lesce) pa je zmagala med 23 dekleti do 12 let. Zbrala je 8.5 točk. Druga je bila Mirela Ahmatovič 7, tretja pa Sanja Žnideršič 6 (obe ŠK Triglav Krško). Ljubljana, 16. septembra - 7. državno člansko prvenstvo Slovenije bo od 1. do 9. oktobra 1997 v Kulturnem domu v Krškem v izvedbi Šahovskega kluba Triglav Krško. Nastopijo lahko registrirani šahisti, slovenski državljani, ki imajo mednarodni rating 2300 točk ali več ali so se na turnir uvrstili preko kvalifikacij ali na podlagi izrednih nastopov (prva dva mladinca do 20 let, prvi do 18 let, predstavnik domačina). Igralci se bodo pomerili za naslov in nagradni sklad v višini 900.000 SIT. Igralci, ki izpolnjujejo pogoje za nastop, morajo potrditi udeležbo na SZS do 22. septembra 1997, ker bodo od 23.9.97 naprej imeli možnost nastopa tudi igralci z ratingom 2250 in več. Več informacij dobite po telefonu šahovske zveze Slovenije: 061/316-346. • Aleš Drinovec K jA RT IN David Kalan in karting DVE TEKMI, DVA POKALA Na mednarodni dirki v kartingu, Intercontinental 100 cem, 10. avgusta letos na Ptuju je David Kalan med 17 tekmovalci iz sedmih držav zasedel odlično 5. mesto in prejel pokal, na zadnji tekmi za državno prvenstvo 30. avgusta pa je v Celju zasedel 3. mesto in spet zaslužil pokal. Kot študent si ne more firivoščiti svojega mehanika in boljšega stroja, a kljub vsemu ma obilico dobre volje in upanja, da ob prihodnje leto še uspešnejši. Tekmovati je začel leta 1990 na Ptuju. Leta 1991 je bil odličen: ostal je zadnji jugoslov-vanski državni prvak v kategoriji A 100 junior. 1992 je bil vice prvak Slovenije v svoji kategoriji. Sledilo je dve leti premora, iz objektivnih razlogov, pravi 1995. je začel znova. Težko je šlo, kajti stroj je bil slab, star, vendar je z njim vseeno dosegel 5. mesto na državnem prvesntvu v slokartu 1996. leta je kazalo bolje, a je imel veliko smolo: na treh tekmah mu je spustila guma. Pristal je na 7. mestu. Sredi Wj T ? .'fl^^BH letošnje sezone mu je vendarle jjLjLfi JMjjj^P^^r uspelo zamenjati gokart in us-MH«. ' tHBBii > ~ 1 peh ni izostal: v treh tednih kar dva pokala. Sam s seboj je zadovoljen. Zdaj ve, da je v formi, upa pa tudi, da mu bodo njegovi dosedanji sponzorji (Dark Dog, Valvolin, Universum in Deit) tudi v prihodnje stali ob strani. Težko je danes dobiti dobrega sponzorja. Menda ni firme, kamor mami ne bi napisala prošnje zanj. Krivda je v medijih, razmišlja David, ki premalo spremljajo ta atraktivni šport. V prvih letih je bila skoraj vsaka tekma na TV, zdaj tega že dolgo ni več. Je pa David hvaležen vsem, ki mu kakorkoli pomagajo, posebno pa Lojzetu Preku, bivšemu dirkaču z Vrhnike, ki ima vedno zanj kakšen dober nasvet, in prijatelu Marjanu Rodetu, ki mu pomaga popravljati napake stroja in pri tehnični opremi. Ja, ko bi imel svojega mehanika, kot jih imajo drugi, pa dober nov stoj, ki bi se ga dalo "frizirati", ne le popravljati starega. A zato navdušenje ni nič manjše. Še bolj se zagrizeš v dirko, ker veš, da je vse le od tebe odvisno, pravi David. D. Dolenc GOLF ALEŠU GREGORICU PRVENSTVO MADŽARSKE Kranj, 12. septembra - Najboljši slovenski amaterski igralci golfa so se vrnili iz Buka na Madžarskem, kjer so nastopili na njihovem amaterskem prvenstvu. Med 110 tekmovalci so bili .slovenski igralci izjemno uspešni, saj so se vsi uvrstili v finalni cut. V članski kategoriji so nastopili: Uroš in Aleš Gregorič, Robi Dežman, Franc Gojčič in Viktor Mohorič; med članicami Maja Božič in Nina Nadler, med mladinci pa Miha Studen, Matjaž Gojčič in Edo Kalan. Najuspešnejši med vsemi je bil Aleš Gregorič z Bleda, ki je zmagal v absolutni konkurenci. Na zelo lepo urejenem igrišču s parom 72 je v zelo težkih pogojih, ki jih je predstavljalo zelo slabo vreme, močan veter in dež, igral 79,79, in 81. Uspešen je bil tudi Miha Studen, saj je zmagal med mladinci. Ta teden jih čaka zelo težko mednarodno amatersko prvenstvo Italije na igrišču Villa di Este v Milanu. Zaradi strožjih pogojev bodo tam lahko nastopili le oba brata Gregorič in Miha Studen. Letošnjo sezono bodo zaključili na mednarodnem amaterskem prvenstvu Grčije, ki bo od 2. do 5. oktobra na igrišču Glifada v Grčiji. • Darja Kiirner PODBREZJE V MESECU ŠPORTA Podbrezje, 16. septembra - TVD Partizan Podbrezje se vključuje v program Meseca športa. V nedeljo je bilo organizirano tekmovanje v malem nogometu med podbreškimi zaselki. V soboto, 20. in v nedeljo, 21. septembra, obakrat ob 14. uri, bo na balinišču Pod gabri balinarsko tekmovanje trojk, teden kasneje, 27. septembra, pa bo teniški dvorani Sašo teniško tekmovanje. V nedeljo, 28. septembra, ob 10. uri bo na cesti Podtabor - Srednja vas tekmovanje v rolerjih, teden kasneje, 5. oktobra ob 9. uri pa bo na kegljišču v Zvirčah kegljaško tekmovanje. • J.K. BOGATAJ IN SELAKOVA Gorenja vas, 16. septembra - V organizaciji teniške sekcije društva Partizan G. vas je bilo na teniških igriščih ob OŠ Ivana Tavčarja v Gorenji vasi uspešno izvedeno 3. občinsko prvenstvo za moške m ženske posamezno. Tekmovanje je potekalo zadnii konec tedna v avgustu. Med 20 moškimi je prvič zmagal Jani Bogataj, ki je v finalu premagal Danila Pajerja, tretje mesto je pripadlo Mateju Oblaku. Med 8 ženskami je drugič slavila Irena Selak, ki je v napetem finalu premagala 15-letno Mojco Mezeg. Bronasto medaljo je osvojila Jana Ferlan. • I. Selak MARIBOR ZMAGAL Jesenice, 16. septembra - V soboto so bile na Jesenicah 4 športne igre združene liste socialnih demokratov Slovenije ki uh je dobro organizirala jeseniška območna organizacija Tekmovanj v 8 disciplinah se je udeležilo 18 ekip in skupaj 450 tekmovalcev in tekmovalk. 5 ekip je nastopilo v vseh disciplinah. Tretjič zapored so zmagali Mariborčani in tako prehodni pokal, ki jim ga je izročil podpredsednik stranke Miloš Pavlica, prejeli v trajno last. Jeseničani so bili drugi tako kot lam v Mariboru, Velenjčani pa tretji. Ekipa Kranja je zasedla 5 do 6. mesto, ekipaKranja B pa 12. mesto. Jeseničani so zmagali v kegljanju, Kranjčani pa v balinanju. Drugo mesto so Jeseničani zasedli v košarki in kegljanju, tretje pa v odbojki in streljanju z zračno puško. Iger seje kot tekmovalec udeležil tudi predsednik Združene liste Borut Pahor, ogledali pa so si jih tudi nekateri poslanci in glavni tajnik Dušan Kumar. Pete športne igre Združene liste bodo prihodnje leto v Novem mestu. Razlika je očitna Branko Grims, zunanji sodelavec PREJEU SMO Resnica se največkrat pokale v 'razliki med besedami in dejanji. V drlavah z dolgoletno demokratično tradicijo je razlika med besedami in dejanji za politika praviloma usodna. Švedi poznajo celo pregovor, ki pravi, da je beseda za tistega, ki jo polre, kaj teika hrana. V Sloveniji pa se večina politikov še vedno drli predvsem stare modrosti, da je beseda ključ do človeškega srca in da se ribe lovijo na trnek, ljudje pa na besedo. Razliko med besedami oblastnikov in njihovimi dejanji opazimo le, če imamo v rokah pravo sliko. Zaradi ne dovolj pluralnih in večkrat lal tudi povsem pristranskih javnih glasil pa do prave slike ni vedno lahko priti. Kmetijstvo je za Slovenijo izjemno pomembno. Ne gre pozabiti, da se je predvsem na podelelju kljub tuji prevladi ohranila slovenska kultura in narodno izročilo skozi dolgo vrsto stoletij. Ohranitev in olivitev podelelja sta strateškega pomena za samostojno Slovenijo. Drlava bi zato morala preprečiti vsak nepreviden poseg na tem občutljivem področju in če bi verjeli na besedo, je vse v najlepšem redu. Najbrl bi večina oblastnikov mirno dejala, da pri prehodu tovarne sladkorja v Ormolu v tuje roke ni bilo opaziti nič nezakonitega. Toda, da bi si ustvarili sliko o tem, kako zlahka prehaja slovensko premolenje v tuje roke tudi na področju kmetijstva oziroma predelave livil, velja prav ormoško zgodbo pogledati bolj od blizu (kolikor je to sploh mogoče v okviru skopih informacij v javnih medijih, ki so bile dosegljive navadnim smrtnikom). Še nedavno je bila ormoška tovarna v slovenskih rokah. Tujci so bili z 48 odstotnim delelem manjšinski lastnik. Slovenskih lastnikov, ki so skupaj obvladovali veinski, 52-odstotni delel, je bilo več. Različni skladi in zadruge so imeli v rokah skupaj priblilno 48-odstotni delel, dobri štirje odstotki so se z odkupom delnic znašli v rokah nekaj Štajerskih političnih veljakov oziroma njihovih prijateljev. Prav ti navidez nepomembni štirje odstotki pa so bili usodni, saj so ti vrli slovenski drlavljani svoje delele nemudoma odprodali tujcem (Nizozemcem) in to po baje do desetkrat višji ceni od tiste, ki so jo za nakup delnic plačali sami. Tujci so zagotovo z veseljem pristali na katerokoli ceno, saj so na ta način postali večinski lastniki. Telko se je izogniti vtisu, da je bila vse skupaj vnaprej dogovorjena špekulacija, saj se je nakupe priporočalo vnaprej, prodajo de-lelev pa očitno koordiniralo. Če vsa ta zgodba drli (in po vseh dosegljivih informacijah ni prav nobenega razloga, da ji ne bi verjeli) je v Sloveniji očitno mogoče z nekaznovano razprodajo nacionalnih interesov v nekaj mesecih zasluliti tudi desetkratno vrednost vlolenega kapitala. Zadevo bo marsikdo ocenil kot navadno packarijo, ki pa ne bi uspela, če ne bi bilo vsaj tihega (predhodnega?) soglasja nekaterih oblastnikov. Vlada je bila namreč baje kar nekajkrat pov-prašana za mnenje (in tudi na-prošena za ukrepanje!) o tem, da v tako pomembni tovarni postajajo večinski lastniki tujci. Toda odgovora ni bilo toliko časa, da je bilo prepozno. Besede o zaščiti nacionalnih interesov po tem dogodku ne zvenijo več posebno prepričljivo. Zadeva lahko dobi še zelo neprijetno razselnost, če se izkale za resnino opozorilo, da (sedaj večinski) nizozemski lastnik preučuje molnosti za prekinitev predelave slovenske sladkorne pese v tej tovarni, ki naj bi predelovala le še tuj polproizvod, ob tem pa naj ne bi bila povsem izključena niti molnost popolne prekinitve proizvodnje in zaprtje tovarne. V nekaterih evropskih drlavah se pred takimi molnost-mi zaščitijo tako, da tuj vlagatelj podpiše z vlado pogodbo o tem, da bo določeno število let zaposloval določeno število ljudi, sicer vlolen denar izgubi. V Sloveniji je drugače. Tu oblastniki sedaj veliko govorijo o preganjanju korupcije in kriminala ter reviziji lastninjenja, ob tem, ko v strateško pomembnih panogah tujci postajajo večinski lastniki, pa lal ne ukrepajo. Luknje v zakonu bi lahko z nekaj dobre volje zelo hitro odpravili, če bi večina oblastnikov to v resnici lelela. Drlavljankam in drlavlja-nom zaenkrat preostane le ugibanje o tem, koliko podobnih špekulacij se zgodi vsak dan in grenko spoznanje, da imamo oblast, ki ne vidi (in s tem objektivno dopuša), da nekateri ljudje bogatijo na račun siromašenja naše skupne domovine. Ko brezvestni posamezniki s špekulacijami bogatijo na tak način, da postajajo z njihovo pomočjo večinski lastniki slovenskega premolenja tujci, je molk oblastnikov zgovorno dejanje. Potem je slika jasna in pokale se razlika med besedami in dejanji. Ta razlika je očitna. Branko Grims je član SDS Spoštovani, Že dolgo me karkoli v Vašem časopisu ni tako prijetno presenetilo in navdušilo, kot reportaža z izredno lepimi slikami o Iztoku Čopu. Ne samo, da ste nam predstavili simpatičnega vrhunskega športnika, tu sta bila na delu tudi priznanja vredna reporterja, ki sta v besedi in sliki dala najlepše in najvzor-nejše, kar medijski delavec lahko da - profesionalno in umetniško. To je sončen žarek v slovenskem medijskem prostoru in s tem ste tudi Vi, kot časopis (po reportaži o Škofjeloškem Blažiču) popravili svojo oceno od zadostno na odlično! Delajte tako naprej, pa Vam bomo naročniki ostali zvesti. Lep pozdrav! Jelka Logar Opravičilo V časopisu Gorenjski glas je dne 14. 6. 1996 na šesti strani v članku z naslovom "Na licitacijo za občinsko stanovanje?" v četrtem odstavku bilo objavljeno besedilo, ki naj bi ga izrekel pomočnik župana Mestne občine Kranj g. Golorej Franc. Navedeno besedilo sem v svoji stiski pri reševanju stanovanjskega problema razumela tako, kot sem ga prenesla novinarki Heleni Jelovčan in se za tako zapisane besede v članku g. Goloreju opravičujem. V Kranju, dne 11. 9.1997 Miroslava Gros Politična maša Francija Feltrina (Gorenjski glas, S. septembra) Dragi Franci! V celoti se strinjam s tvojim pisanjem o v informacijsko karanteno zaprtem gospodu nadškofu dr. Rodetu. Menim, da Če bi bila Slovenija demokratična, bi bili dani pogoji, da bi g. nadškof lahko resno kandidiral za predsednika Republike, kot edini resni kandidat. Človek njegovega svetovnega ugleda in jasne evropske miselnosti bi brez dvoma - kot predsednik republike - mnogo pripomogel k vračanju Slovenije v Evropo. Dr. Prešeren bi dandanes zapisal: "Der Hoch-gebomer Herr Dr. Rode habe bei witen mehr kosmopoli-tischen Sinnes als di Politi-ken". Zanimivo pri tem pa je, da sva se vedno - na okopih "demokracije" strinjala o vseh medijsko konjukturnih stvareh. Vedno sva se pa razhajala pri pomembnih političnih zadevah, kot na primer: objava udbovskih arhivov. Medtem ko sem jaz še v času demosa v Slovencu objavil zahtevo: "Bavčar naj takoj objavi seznam sodelavcev UDBE do najmanjšega špiclja". Si ti temu ostro nasprostoval z dolgimi obrazložitvami: Pišeš, da je (boljševik (ruski) komunizem. Slov. tujk, Verbič)". Mislil sem, da je minil čas, branja med vrsticami in skrivanja za to ali ono publikacijo. Po evropskih merilih je boljševik tisti pripadnik režima z jutro-vega - realsocializma - ki ne dela po demokratičnih kriterijih. To smo pas mi vsi, se posebno pa - topla greda -SSK - sekcija za Slovenijo in SKD Škofja Loka. Spomnil bi te rad, kako ste pred dobrima dvema letoma - "mladoturki" - izvedli puc v SSK. Kako vas je v Kanadi rojena Milica Kus kritizirala - vaso že vnaprej pripravljeno kandidacijsko listo, kot nedemokratično (bojševistično). Za nagrado ali za kazen, je bila potem izvoljena (postavljena) za podpredsednico. Res je, da ni nihče takrat na kongresu dobil javne prepovedi - "biti voljen v organe upravljanja" -kot naprimer jaz na zboru SKD v Škofji Loki, toda nedemokratičnost (boljševizem) je bila javno dokazana. Vidiš Franci, nekako ne morem mimo ugotovitve, da ne pripadava istemu taboru ("organizaciji"), da nisva na istem bregu. Za iste stvari za, katere si bil ti vedno nagrajen, sem bil jaz vedno in sem se kaznovan. Medtem ko me sedaj novinar SN - v slogu svinčenih časov - pribija na križ družbenopolitične opor-ečnosti in pri tem maha z nekim domnevnim ali ponar-jenim dokumentom (pokaže ga ne). Pa občinski "možje" sodno izganjajo mene in mojo družino - tukajšnjih domorodcev Staroavstrijecv - v Fila-delfijo ali Gradec. Že davno napovedano "etnično" čiščenje se obnavlja. Vse to je pa tisto, kar v NATU imenujejo Boljševizem in to brez zaljitvene konotacije. Boljševizem ni samo beseda v slovarju tujk, boljševizem se je udomačil v naših glavah in vsak lahko počistiti le svojo. Priv politični zapornik DRS Benedikt Pančur, Spodnji trg 9a, Škofja Loka Pomen jezov na hudournikih Gorenjska je razmeroma bogata z vodami, ker je bolj hribovita, so potoki več ali manj hudourniškega značaja. Ime "hudournik" pa ima svoj pomen, ki ga je potrebno jemati resno. O tem bi lahko marsikaj povedali tisti, ki Živjo ob njih in se morajo z njimi včasih tudi spoprijeti. To delo so dobro obvladati tudi naši predniki, saj so na teh vodotokih zgradili številne pregrade, jezove in druge ovire, ki so krotili pobesnele vode, ob večjem deževju in nalivih. Hudourniki, ki imajo velik vodni pad, so zelo nevarni, saj se ob veliki vodi grozljivo zajedajo v nabrežja in s tem povzročajo številne zemljiške plazove. Po drugi svetovni vojni se je ta problem še posebno povečal. Ob potokih so drug za drugim prenehali z delom številni mlini in žaga, ki so njihovi lastniki skupaj z občinami vzdrževali številne jezove, ki so bili obenem tudi za odvem vode za obratovanje. Za uspešen boj proti hudournikom so torej jezovi in prepadi, ki držijo pravilen nivo vode in preprečujejo zajedanje obrežij- Jezove bi lahko uvrstili v dva razeda. Prvi je tisti jez, ki je namenjen predvsem za pravilen nivo vode, drugi pa jez, ki je izključno zgrajen za odvzem vode za namene različnega obratovanja. S tem pa se postalja vprašanje vzdrževanja jezov. Veliko jih je, ki sodijo v prvi razred in so v slabem stanju in je samo še vprašanje časa, kdaj jih voda vzame in s tem povzroči veliko škode. Predlagam naslednje, pri občinah naj bi se ustanovile komisije, ki bi na svojem področju kategorizirale te jezove in prepade, ugotovila stanje in nato aktivirala tiste, ki so dolžni poskrbeti za sanacijo. V veliko primerih je to že nujno, kajti poleg jezov so ogroženi potem tudi mostovi, ki se običajno zruši}? skupaj z jezovi. Naj bo ta prispevek napotek in opomin hkrati, na tiste službe, ki so za to odgovorne. V preteklosti sem if nekajkrat nato opozarjal, >n me niso jemali resno. Kasneje pa je prišlo do velike škode-. Pravočasno saniranje je pogoj za preprečitev večje materialne škode, vedeti je namr& treba, da se z vodami ne grt šaliti. Ciril Zupan Avtobusna postajo - Škofja Loka Slišijo se vsestranske negQ' tivne pripombe Ločanov, tako laikov kot ljudi od stroke & nemogočo rešitev steklen1 strehe nad peronom in duplin ane nad streho iz bobrovca. Vsi, ki so kakorkoli sodelovali pri projetku in tudi reali" zaciji zaslužijo zelo slov0 oceno. Danes se je arhite* tura (študij na fakulteti) vidt}0 zelo spremenil, kar je razvi* no že od sedaj na n°v° realiziranih objektih, ki s vračajo (oblikovno) v k^ jinske arhitekture po regijoK Tudi izvajalci smo včasw svetovali investitorjem izb°l sanje raznih nemogočih re>} tev, ker praksa je drugačnaQ strogo upošteva krajevne Vtf menske razmere v vseh let*11 časih, tako da smo veČkrf soglasno spremenili nem°g° čo razmeram neprilagojen rešitev. .« Stara postaja zgrajena 1™ je bila z lupinami že osvojen in vsakemu spoznavno okfl'\ tudi na razglednicah se 1 vklapljala v mesto. Pr0tf v tant je takrat dobil celo slo. priznano nagrado za L° tipično rešitev. Vsi smo ve<,Q li, zakaj in kako, da se rl~j lupine (uslužbenci so raZoCU . ani), tudi vodja takratne^ gradbišča. j. O sedanjem programu <*? „■ zidave nisem pristojen do] ■ mnenja, lahko pa bi se ševe' ^ del lupin pustil, južni pa statičnim izračunom Ozr.\Li nih lupin) vklopil v nadzido objekt, morda z vmesj1' steklenim pasom za svetlo novih prostorov I. nadstrop) Mati narava bo v dnem vremensko ekstrerrtn času pokazala svojo moC- ^ Oba strešna žlebova večkrat izravnana) ekstre" Nadaljevanje na 31.s tfan> 184 Reci kaj, Andreja Čakala me je na križišču, na Razpotju, kot pravijo domačini ovinku, kjer se poti razcepijo proti posameznim domačijam. Prav smešno se mi je zdelo: če bi zgrešila pravo smer, bi pristala na nasprotnem gričku in čeprav bi bilo do naslednje hišne številke le nekaj sto metrov zračne razdelja, bi morala ponovno v dolino in z malo sreče, ponovno prepeljati zapleteno prepletene gozdne poti. To sem vam povedala izključno zato, da me boste razumeli, kako se mi je oddahnilo, ko sva si z Andrejo segli v roke. Dojenčka je predela na drugo ramo in se mi prijazno nasmehnila. Rekla ni nič, niti dober dan, niti kaj drugega. Sploh ni hotela prisesti, da bi se skupaj popeljali tistih nekaj metrov do hiše, kjer je bila doma. Drobila je kraj poti in zdelo se mi je, da se ne meni dosti zame. Z vseh oken so me pozdavjali gorenjski nagelni. Razveselila sem se jih, saj jih lahko redkokdaj občuduje. Hiša je bila star, potrebna temeljitega popravila. Toda iz tega verjetno ne bo nikoli nič, mi je pozneje potožila Andrejina mama, saj njen mož - Andrejin oče, ni za kaišno posebno rabo. V gmajni bi že brkljal, da lahko na skrivaj čuka šnopc, to mu prizna, drugače je pa bolj "gnile" sorte. Mama še danes ne ve, zakaj se je sploh oženila z njim, ko pa je bil že vseskozi tak "runkelj". Poglejte, kako mi misli prehitevajo! Vse bi vam rada povedala v eni sapi! Najprej beseda dve, o Andreji. V šolo je šla USODE Piše: Milena Miklavčič šele pri devetih letih. Njena mama mi je povedala, da je obiskovala posebno šolo doli na Šmartinski. Malo ji je že koristila, saj se je naučila branja in pisanja. Same odlične pa je imela iz ročnega dela. Čudovite stvari se je naučila: pletenja, kvačkanja in šivanja. Učiteljice so jo imele rade in nikoli se niso pritoževale čez njo. Sem in taj so že izvlekle iz nje kakšno besedo, da so jo lahko ocenili. O, saj ni neumna, sploh ne! (to je med našim pogovorom mama najmanj desetkrat vskliknila!) Le bij počasna... Andreja se je prizanesljivo smehljala in srkala čaj. Zdelo se mije, kot da ji je vseeno, če se pogovarjamo o njej. Sem in tja je planila (dobesedno) pokonci in stekla k posteljici, kjer je spala njena hčerka. Nežno ji je poravnala odejo in jo mimogrede pobožala po ličkih. Ali jo imaš zelo rada" sem jo vprašala. "Zelo", mi je tiho odgovorila in zardela. "Hoteli so ji jo vzeti, barabe sakramenske! Toda ni dovolila. Vpila je in kričala, da je to njen otork in da ga ne da. Oba z možem sva se postavila na njeno stran. Zakaj bi ji jemali otroka, če ga ima rada, sva jih spraševala. Andreja tako lepo skrbi zanjo. Jaz pa sem podpisala, da bom skrbela za obe. Tako", je odločno pribila starejša. Pogovor je tekel sproščeno in nemoteno. Domač kruh je omamno pridišal na mizo in kot ponavadi sem ga pol pojedla že z očmi, tako ga imam rada. "On - pri tem je mislila moža -naj bo še kar nekaj časa v gmajni. Samo sitnaril bi in motil, če bi se nam motovilil pod nogami," je odkrito povedala, ko nam je natočila prvi domači mošt.Andreja je bila najmlajša pri hiši. Fantje so se že zdavnaj poženili in odšli od doma. Njo pa je imela, ko je že prekoračila petinštirideseto leto. "Zdravniki so mi takrat svetovlai, naj se raje odločim za splav. Če me ne bi bilo sram, bi jim pljunila v glavo. Meni, ki sem bila pošteno vzgojena so si upali to reči! Kar bo pa bo, sem bila neomajna. Sinova, ki sta že imela svoje otroke, sta mi prinesla dovolj oblačil, da mi ni bilo potrebno še teh kupovati. Tudi posteljica se je našla. Drugega pa itak nisem potrebovala. Rodila sem v Ljubljani, tam doli.... no, saj veš, kje je to... Trije zdravniki so se sukali okoli mene, kot da bi bila ne vem kaj. Res sem se matrala kot žival. Ko se je Andreja rodila, je bila vsa plava. Morali so jo oživljati, ker ni mogla takoj sama zadihati. Pozneje so mi povedali, da ji je pomanjkanje kisika malo poškodovalo možgane. Pa ne preveč, da ne bo kdo mislil, da ji kaj "fali". Čisto vredu je, le bolj počasna je..." "Ko bi jo ti videla, kako se loti dela, če hoče. Ker pa je bolj muhasta kot ne, se to malokrat zgodi. Ko je končala osnovno šolo (bila je dobra) je nihče ni hotel vzeti v služb0-Izgovarjali so se na vsme možne načine. Pr^> sem jim rekla (na zavodu, kjer so Andreji urejali zaposlitev) bo pa otrok doma. M kakšno delo jo bova z možem že "ponucalo > ni hudič! In tako se je res zgodilo. Kadar m imela svojih "muh", je bilo vse vredu, enkra ali dvakrat na leto pa jo je pičilo in takrat bi j° najraje "v tla zabila", tako me je spravljala 0% živce. Včasih je kar izginila. Potem se )e prikazala na vratih kot duh in ni rekla ne b* ne mev, kjer s eje potikala. Bolj ko sem vrtal0 vanjo, slabše je bilo..." Andrejina mama je, dobro leto je od teg^ nekega jutra vsa začudena začela °Paz°vA\\ svojo hčer. Zdela se ji je drugačna, 0°L okrogla kot ponavadi. A se mi rnog0 blede, si je govorila, ko jo je ob ju" g poslušala, kako je bruhala na stranišču in davila. Andreja ni niti namignila, da se z <*1 dogaja kaj nenavadnega. "Šele potem ko ji je začel rasti trebuh, set1\^ grozo spoznala, da je noseča. Pravzaprav s . slutila že ves čas, toda nisem si hotela pri??; L da bi to bilo res. Vrtala sem vanjo, W L staknila otroka, toda ničesar mi ni poved »r Trmasto je molčala in vneto odkimavala, g sem jo na kolenih prosila, naj mi za**} danes ne vemo, kdo je oče njenega °Jr^en Prepričana sem, da si jo je privoščil ka*■ domač. Če pa ta ne, pa kdo od hribolaz (konec prihodnjič) Nadaljevanje s 30. strani! zimska noč bo na steklu Perona ob malem rosenju ustvarila podlago za lahko debelo snežno odejo, ki bo izravnala CU žleb, plaz pa bo Poškodoval ljudi in avtobuse? °p letnih časih pa bodo viharne nevihte z močnim vetrom, prignale ljudi v notranjost, steklena streha pa bo iahko zelo poškodovana in °dkrita. Investitor bo tako imel tokoj stalne velike investicije. Vzdrževalne stroške (le zakaj na čigav račun). Osnovni namen članka je le °Pozoriti na neestetsko, nefunkcionalno in nepotrebno dvojno kritje strešine bobrov-Ca ter nevarno za ljudi in Materialno škodo, ki zna biti Velika, tudi večkratna. Ne vem, na čigave stroške, se opusti steklena streha in lZvede estetsko primerna in funkcionalna rešitev. Kakšna bo streha do pošte, Se še ne vidi? Na morebitne prigovore in rePlike ne bom odgovarjal, Kislim, da upravičeno. R. Kalan, Škofja Loka Gorenjskemu tfasu Kranj Podpisani želim in prosim, "1 časnikarji Gorenjskega ?'ilm opisal: ven krščanska načela, spodkopuje slo- tis°Č let1" naroa"u vero' ^tere se zvest0 drži že pJf°Je Mirko zdeklamiral eno od Stritarjevih je doktor Junij vzkliknil: itna°y°i}> dovolj, bole me ušesa. Znano mi je, Dpo"-,;o Se zdaj v želodci... O Bog nas vari takih takih pesnij!" j annic ]e za "židovskega Heineja" zapisal, hfje\8a "sramujejo v že Nemci sami". Na Sclnničevem indeksu so bili tudi Lessing, Q0°Pennauer, Diderot, Dumas, lbsen in Kant. katorfi0 SO po mneniu Mahničevega Rimskega bii * ■ maHkovali, čeprav je sam priznal, da ni J?W harmoničen niti srečen. tiQV Jar ni bil preveč občutljiv na slovensko jezii ' da druS drugega kamenjajo. Bolj ga je jih s°' da ^oče dr- Mahnič podreti principe, ki Juni-C^r Priznava ves civilizirani svet. Doktor obiil 'a!!as Mahnič) se je namreč spuščal tudi v sl0v "umetniških umotvorov", ko je zameril da ^ns^im pesnikom in pripovedovalcem, češ slika Več °PisuieJo> namesto da bi to prepustili opisr]em- Zdelo se mu je, da pisatelji preveč tem iJlJ°L barvo cvetic, namesto da bi pisali o bo'kt Mesna lepota vpliva na človeka, prim . J,unii ie takšno "dolgovezno" pisanje s*rW z nihanjem nihala: tek, tek, tek, tek. je fJlr ie protestiral tudi v imenu tistih, ki jih ,ahničeva "kritika" najbolj prizadela: "V prerani grob jih je položila nekrščanska nestrpnost in brezsrčnost, oblastnost, pogubna kratkovidnost in nevednost nekih mož... Bog jim odpusti!" Duhovita je bila Stritarjeva primera z Michelangelom. Omenil je njegovo stvarjenje prvega človeka. Potem je vprašal, ali ne bi moral biti Adam malo drugače obrnjen, da ne bi vzbujal pohujšanja? Ali ne bi morala Eva drugače ležati? In kje se vidijo te podobe? V sloveči sikstinski kapeli, narejeni po naročilu papeža Julija II. Je bil potemtakem Michelangelo razuzdanec? Kaj pa papež? Ali ni umazancu vse umazano, čistemu pa vse čisto? Stritarju so zamerili predvsem, da vidi "poseben napredek" novejše poezije v tem, "da ona zapušča nadzemske višine ter se bliža bolj in bolj zemlji, resnici, življenju, kakor da bi ne bila resnica tudi nad zemljo". V njegovi trditvi, da umetnost nima nikomur služiti, da je sama sebi sodnik, so videli zanesljiv dokaz bogotajstva. Stritar je odgovoril: "Vi se posmehujete svetožalju, ali pa veste, da je Kristus na Oljski gori krvav pot potil, ko je govoril: 'Moja duša je žalostna do smrti...' Ali mu ni tedaj težilo srca vse človeško gorje?" Dodal je še vprašanje, ali ni "grešil" tudi Kristus, ko je vzkliknil: "Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?" Eden od sadov polemike med klerikalci in liberalci je bila satirična utopija dr. Ivana Tavčarja 4000, ki je bila po pisateljevih besedah predstavljena kot "času primerna povest iz prihodnjih dob". V njej je duhovito in ironično opisal življenje, kakršno bi bilo v slovenski prestolnici leta 4000, če bi zmagala teorija blaženega Antona od Kala (MahniČa), ki jo predavajo na univerzi sv. Simplicija. Pisatelj je ob ponovnem rojstvu šel v Emono in se tu predstavljal kot popotnik iz Sibirije. Spoznati je hotel družbeno ureditev in način življenja v eni izmed papeških provinc. Na koncu popotnik -pisatelj - zgori na grmadi, ker je v mestu s teokratsko totalnostjo narušil temelje nasilne družbene ureditve. Angel ga je odnesel v predpekel, kjer je srečal škofa Antona MahniČa, ki mu je bilo določeno Sizifovo delo: pometal je tla, da mu je curljal znoj in so se znojne kapljice na tleh spreminjale v smeti, ki jih je brez prestanka pometal. Pisatelj je v predpeklu srečal tudi znane Slovence Valentina Zamika, Frana Levstika in Josipa Jurčiča, vendar se nobeden od njih ni pripravljen vrniti na zemljo. Josip Jurčič na primer ne gre med Slovence, kjer pisatelji brezplačno pišejo romane in novele in kjer sedaj še teh ni, saj je zmagala utilitaristična staroslovenska zahteva, da se v slovenščini pišejo zgolj molitvene knjige. Anton Mahnič se je takoj oglasil, pomagal pa Ivan Tavčar, slovenski pripovednik mu je tudi Janez Evangelist Krek, ki je okrcal liberalni politik, je polemiziral z dr. Tavčarja, češ da je napisal konfuzno povest. Mahničem s svojo satiro 4000. m A. NESREČE Minuli teden trije mrtvi Kranj, 15. septembra - V zadnjih štirinajstih dneh je bilo na gorenjskih cestah 25 hudih prometnih nesreč, v katerih je pet nudi izgubilo življenje, dodatnih 32 pa se jih je poškodovalo. Samo prejšnji teden pa se je zgodilo deset hudih prometnih nesreč, v katerih so trije umrli, dvanajst pa se jih je poškodovalo, od tega dva mladoletnika. Do danes je na gorenjskih cestah umrlo že 28 ljudi, lani pet manj. Umrla v trčenju Moste pri Žirovnici, 11. septembra - Na križišču magistralne ceste Vrba - Jesenice in lokalne ceste proti Završnici se je ob 18.55 pripetila huda prometna nesreča, v kateri sta dva udeleženca umrla, eden pa se je hudo poškodoval. 23-letni Aleš Kumej iz Most pri Žirovnici, ki je bil stalno prijavljen na Planini pri Sevnici, je brez vozniškega dovoljenja in vinjen vozil neregistrirano osebno vozilo zastava 750. V Mostah je zavijal levo proti Završnici, vendar tako da je že nekaj metrov prej zapeljal na nasprotni pas. Tedaj pa mu je v ladi samari nasproti pripeljal 43-letni Jakob P. z Blejske Dobrave, ki se kljub zaviranju ni uspel ogniti trčenju. Po trčenju je fička odbilo desno preko makadamske površine na travnik. V njem sta vkleščena ostala voznik Aleš in sopotnik 49-letni Alojzij Z. iz Most. Iz vozila so ju rešili poklicni jeseniški gasilci. Reševalci, ki so prišli na kraj nezgode, Alešu niso mogli več pomagati, saj je takoj umrl, medtem ko so Alojzija prepeljali v jeseniško bolnišnico, a je tudi on ob 20.20 podlegel hudim poškodbam. Jakob P. se je v nesreči hudo telesno poškodoval. Nepojasnena nesreča Jama, 13. septembra - Iz kranjskega zdravstvenega doma je bila ob 0.15 kranjska policijska patrulja obveščena, da je reševalno vozilo poslano v Jamo, kjer naj bi bil poškodovanec prometne nesreče. Kasneje so policisti ugotovili, da je neznani voznik na dom pripeljal 17-letnega Marka N. in njegovo motorno kolo tomos BT 50 ter dejal, da ga je poškodovanega našel nekje na relaciji Kranj - Besnica. Čeprav je policija pregledala tisti odsek ceste, ni našla sledi nesreče, zato ne ve, ne kje ne kako je prišlo do nesreče, z Markom, ki okreva v ljubljanskem kliničnem centru, pa še niso uspeli govoriti. Zato naprošajo neznanega voznika in ostale, ki bi karkoli vedeli o nesreči, da pokličejo operativni komunikacijski center na številko 113. Mopedistu zdrsnilo na mokrem cestišču Žiri, 13. septembra - Na regionalni cesti Žiri - Idrija v Žireh se je ob 2.30 zgodila prometna nesreča, v kateri se je mladoletni motorist hudo telesno poškodoval. 15-letni Borut Č. iz Žirov se je brez vozniškega dovoljenja iz Starežirovske ceste na mopedu tomos APN 6 zapeljal proti Idrijski cesti. Pri hišni številki 6 ga je zaradi mokrega cestišča na levem ostrem ovinku spodneslo, nakar je zdrsel proti levemu robu ceste. Tam se je z glavo, ni nosil varnostne čelade, zadel ob robnik ceste, moped pa je po zraku odneslo do sosednje hiše. Boruta so hudo poškodovanega odpeljali v Klinični center v Ljubljani. Trčil v drog Blejska Dobrava, 14. septembra - 39-letni Slavko T. z Blejske Dobrave se je z renaultem 4 vozil po cesti Vintgar - Jesenice. Ko je pripeljal mimo cvetličarne Zvonček na Blejski Dobravi, je verjetno zaradi vinjenosti nenadoma zapeljal desno in trčil v drog z javno razsvetljavo. V nesreči je Slavko utrpel hude telesne poškodbe in je bil pripeljan v bolnišnico na Jesenicah. • S. S. Prometne nesreče v avgustu Le junija več mrtvih Kranj - Avgusta se je na gorenjskih cestah zgodilo 34 hudih prometnih nesreč, kar je bilo dokaj ugodno, saj je bilo manj nesreč le januarja in februarja. Vseeno pa je avgusta umrlo pet ljudi, kar je več kot leto nazaj, ko so zabeležili le eno smrtno žrtev. Letos je bilo le junija več smrtnih žrtev kot avgusta. 49 oseb se je poškodovalo, lani 55. Vzroki prometnih nesreč so standardni. Po desetkrat sta nesrečo povzročili nepravilna hitrost in stran vožnje, v šestih primerih je prišlo do izsiljevanja prednosti. V sedmih primerih je bil prisoten alkohol. Dvanajst nesreč se je zgodilo na regionalnih cestah, šest na magistralnih cestah, po štiri pa na avtocesti, lokalnih cestah, mestnih in nekategoriziranih cestah. Po enajst nesreč se ie zgodilo na območju Kranja in Radovljice, šest v Škofji Loki, pet na Jesenicah in ena v Tržiču. • S. S. Radarske kontrole v avgustu Avgusta najhitreje 207 kilometrov na uro Kranj - Avgusta so policisti po Gorenjskem opravili 344 ur radarskega nadzora na 339 točkah. Med meritvijo hitrosti so tako skozi ves avgust zasačili 1884 prehitrih voznikov. Za 82 voznikov so napisali predloge sodnikom za prekrške, 1798 voznikov denarno kaznovali, štiri pa so le opozorili. Rekordne hitrosti: na koncu avtoceste v Vrbi, kjer je omejitev hitrosti 60 kilometrov na uro, je voznik peljal 165 kilometrov na uro. Na avtocesti Torovo - Kranj pri izvozu za Brnik je voznik vozil 207 kilometrov na uro, omejitev je 120 kilometrov na uro. Na Alpski cesti v Radovljici (omejitev 50 kilometrov na uro) pa je voznik vozil 97 kilometrov na uro. • S. Š. Če bi potres zamajal stolpnico in ogrozil življenja prebivalcev Tudi v visokih zgradbah pomagajo gorski reševalci Člani postaje GRS Tržič so sklenili praznovanje 60-letnice s prikazom reševanja iz stolpnice« Sobotno vajo si je ogledalo veliko domačinov. Tržič, 13. septembra - Čeprav upajo, da tega znanja ne bo treba nikoli uporabiti, so tržiški gorski reševalci usposobljeni tudi za reševanje iz visokih zgradb, je ugotovil komentator sobotne vaje Janez Kavar. Prvič so prikazali reševanje s pomočjo helikopterja in transport domnevnega ponesrečenca na žičnici s statično vrvjo. Žal je resničnih ponesrečencev v gorah letos veliko. Pred slabo uro je potres prizadel Tržič in najbolj poškodoval stolpnico ob Cankarjevi cesti, kjer je stopnišče porušeno, v stavbi pa je več ranjenih prebivalcev. Na pomoč so poklicali gorske reševalce, ki so usposobljeni tudi za reševanje iz visokih zgradb. Le-ti so ocenili, da ne bo šlo brez pomoči helikopterja letalske enote policije, ki je malo po deseti uri priletel v mesto. "Danes je helikoptrsko reševanje zelo razvito, saj helikopter sodeluje v več kot polovici vseh akcij ob nesrečah. Odkar se je pred 30 leti začelo tako reševanje, so našteli 683 akcij, helikopterji so prepeljali 742 ponesrečencev in za reševanje opravili kar 1200 ur letenja. Na tržiš-kem območju je prvič pomagal avstrijski helikopter leta 1960, ko je iskal in reševal Pri transportu hudo ranjenega prebivalca je pomagal helikopter. planinca v Košutnikovem turnu. Pri prikazu reševanja iz stolpnice tokrat prvič sodeluje z 28 člani postaje GRS Tržič policijski helikopter Bell 212, ki ga upravlja pilot Miloš Kokotovič," je seznanil gledalce Janez Kavar. S strehe na več načinov Marsikomu ie zastal dih, ko se je spuščal iz lebdečega helikopterja na streho stolpnice letalec-reševalec Robi Kralj. Še zahtevnejši je bil manever dviganja ponesre- Gorenjske gore spet vzele življenji Mojstrovka usodna I za mlada Jeseničana I Vršič, 12. septembra - Malo po 21. uri je bila v četrtek I Gorska reševalna služba Kranjska Gora obveščena, da 1 pogrešajo člana alpinističnega odseka z Jesenic, ki sta ta dan ! plezala v smeri Sitne gore. Devet reševalcev se je takoj i podalo v iskanje, v pomoč pa je prišel tudi helikopter I letalske policijske enote MNZ z Brnika. I Iskalna akcija je isti dan trajala do 2. ure zjutraj, v petek I pa se je, podprta s helikopterjem Slovenske vojske, i nadaljevala ob 7.45. Nekaj pred dvanajsto uro pa je na OKC UNZ Kranj prišlo sporočilo, da so v severni steni I Male Mojstrovke našli mrtva ponesrečenca 21-letnega j Dejana D. in 19-Ietnega Gašperja S. z Jesenic. Vzrok ! nesreče ni znan. j Pri izviru Soče se je v četrtek ponesrečil tudi 14-letni j Amir z Metlike, ki so ga s policijskim helikopterjem I reševalci GRS Kranjska gora in dežurni zdravnik hudo I ranjenega spravili v jeseniško bolnišnico. Amir je omahnil j po skalah v dvanajstmetrsko globino. • S. Š. Odkrili 42 sadik konoplje, na domu pa še 300 gramov posušene konoplje Keksi po Mladininem receptu Poleg konoplje so kriminalisti pri 25-letnemu Kranjskogorča-nu našli tudi 21 pečenih keksov s konopljo - Recept zanje prebral v časopisu Mladina Kranjska Gora - Prejšnji teden so policisti z mejne policijske postaje Bovec obvestili kranjske kriminaliste, da sta naravovarstvena nadzornika Triglavskega narodnega parka v kraju Šupca pri Trenti našla nasad konoplje. Kriminalisti so se seveda z zanimanjem odpravili tja, kjer so našli 42 sadik konoplje, visokih od pol do enega metra. Ravno v času ogleda nasada, se je proti njemu peljal golf kranjske registracije, vendar je voznik opazil nepovabljene goste na svojem 'vrtu', zato je obrnil in zbežal. Preko registracijske številke so našli lastnika golfa, ki je nato kriminalistom povedal, da je avto posodil 25-letnemu B. R.-ju iz Kranjske Gore. Ko so pri njem doma opravili hišno preiskavo so našli še 300 gramov posuše- nih listov konoplje in 21 pečenih keksov s konopljo. Osumljenec je kriminalistom povedal, da je recept zanje našel v tedniku Mladina. Zaradi objektivnih razlogov bomo številko omenjene Mladine raje zamolčali. Zoper B. R.-ja sledi kazenska ovadba na državnem tožilstvu. • S. Š. čenča v transportni vreči s pomočjo jeklenice in električnega vitla v helikopter. Ker helikoptrsko reševanje ni vedno mogoče, se je treba znajti tudi drugače. Reševalci Jože Rožič, Milan Meglic, Aljaž Anderle in Matija Per-ko so prvič preizkusili transport ponesrečenca na nosilih, ki so jih previdno spuščali z visoke zgradbe na varna tla z žičnico s statično, manj raztegljivo vrvjo. Še pred tem je druga skupina reševalcev uredila na stolpnici sidrišče iz vrvi. Ker so vlogo ponesrečencev prevzeli člani postaje, so njihovi kolegi še posebno skrbno pripravili spuščanje nosil. Manj poškodovane osebe je moč spustiti z višine v sedečem položaju s pomočjo posebnega, Grammingerjeve-ga sedeža, ki si ga reševalec oprta na hrbet skupaj s ponesrečencem. Nepoškodovani ljudje se lahko sami spustijo v trikrakem sedežu, trianglu, kakršne uporabljajo tudi za reševanje smučarjev z žičnic. Oba načina so tržiški reševalci praktično preizkusili, na koncu vaje pa so se po vrveh še sami spustili s strehe stolpnice. "Vajo so fantje odlično in tudi varno izpeljali. Zanje je bila koristna, saj že nekaj časa nismo reševali iz visokih Če ne gre drugače, reševal, napnejo od strehe do '"j ličnico s statično vrvjo. stavb, gotovo pa ie M' zanimiva za prebivalce," 1 ocenil potek dela ToA Kralj,načelnik postaje G** Tržič. Več dela imajo tudi tM reševalci v gorah. V noči p*e vajo so pod Ko rosico is*3 izgubljenega štajerskega P1* ninca, ki so ga našli in vafffl pripeljali v dolino. Žal se v primeri ne končajo tako sre no. Kot so povedali med vaj1 so imeli slovenski reševal letos že 18 akcij, s čimer > že skoraj dosegli lanski * lostni rekord. • Stojan $*i Fotoaparat 'bomba' Jesenice - V času, ko so v Portorož prihajali sestankovaf predsedniki držav članic CEFTE, so se kranjski kriminali^ ukvarjali s sila neugodnim pripetljajem. Vodja izmc?c avstrijske žandarmerije pri mejnem prehodu Karavan* jih je namreč obvestil, da so delavci Kovinarja, ki pobiraj smeti na tistem območju, v kovinskem smetnjaku odkm> neznan predmet, ki je oddajal zvoke, mogoče celo podobo* tiktakanju. Celotno območje okoli smetnjaka je bilo .hitro evakuirano, odrejeno je bilo fizično varovanje, k nevarnen*" smetnjaku pa so bili poslani strokovnjaki bombne zaščite' Kranja in ministrstva za notranje zadeve v Ljubljani, h g ugotovili, da je bil alarm na srečo lažen, saj je bil predmet » je povzročal nenavadne zvoke nič drugega kot - odyrz*l fotoaparat. Menda je imel pokvarjen sprožilni mehanizem ki je nenehno delal. • S. S. Po enem mesecu našli ubežnic Radovljica - V Radovljici so že od 13. avgusta naprjj| pogrešali 16-letnega osnovnošolca. Po enomesečne*; iskanju mladoletnika, kije zbežal z doma, so nazadnje našli v nedograjeni garaži v Radovljici. :j Ugotovili so, da je mladoletnik prve dni avgusta vlom v trafiko pri avtobusni postaji v Radovljici in iz \ odnesel ročni uri in baterijski svetilki v skupni vredno« 45 tisoč tolarjev. Prav tako je kasneje vlomil tudi trgovino Miška v Radovljici, kjer si je nabral cigareVj salame, čokolado, skupaj vredno 73 tisoč tolarjev. To P ni edino, kar bremeni najstnika, saj ga sumijo, mM vlamljal tudi v Ljubljani in na Primorskem. Kriminal'5 so se povezali s centrom za socialno delo, ki je f3*1 oddal v rejniško družino, saj se ta ni hotel vrniti v sV°J družino. • S. Š. _______y _____ t Konec tedna skupinski nadzofl Kranj, 15. septembra - Kranjski prometni policisti konec tedna izvedli tri skupinske nadzore prometu. *Jj v petek nadzorovali promet na magistralni c !jublja°s bodo Jesenice - Kranj, v sklopu skupne akcije novomeških, krških in kranjskih policistov. V noči s petka na soboto (19. - 20. september) Pf^ potekal nočni skupinski nadzor. Policijske patrulje D predvsem kontrolirale prisotnost alkohola. • S. S« Največ 2,75 promila - septembra, odhod avtobusa pa 00 7. uri zjutraj. Prijavite se pri Poverjenikih ali po tel.: 422-241. " Moravske Toplice Kranj - Društvo upokojencev Kfanj organizira v sredo, 24. septembra, kopalni izlet v Moravske Toplice. Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred Kna Center. Na Končno in Grintovec Kranj - Planinska sekcija Iskra pri Planinskem društvu Kranj organizira v soboto, 20. septembra, zanimiv in zahteven planinski izlet v gore nad dolino Kokre oz. Jezerskem. Odhod udeležencev bo ob 5.30 uri zjutraj izpred hotela Creina v Kranju. Predviden je prevoz z osebnimi avtomobili. Izlet je kondicijsko in tehnično zahteven, primeren za izkušene planince, ki obvladajo hojo in plezanje po zavarovanih plezalnih poteh. Skupne hoje bo 10 do 11 ur. Oprema naj bo primerna visokogorju, s seboj pa vzemite tudi malico. Prijave z vplačili sprejemata: ga. Jasna Soklič iz tajništva Iskra ERO po tel.: 221 -321 int. 28 22 oz. 26 44 in g. Matija Grandovec v podjetju Iskratel, tel.: 27-30-93. V Stubičke Toplice Kranj - Društvo invalidov Kranj organizira v petek, 3. oktobra, enodnevni izlet v Stubičke Toplice (Hrvaško Zagorje). Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva v Kranju, Begunjska 10, do zasedenosti avto- Planinski odmev Vabilo na jesensko Pohajkovanje in turo na Špik ti h 6da' 'e pravi ^as za mirna dnjž'nska sprehajanja in £5P. resne ture. Tokratno vabilo je namenjeno vam, ki «nte v objemu gora preživeti dan z lagodnim sprehodom, kot tudi P'anincem. Pot bo vodila skozi Kranjsko Goro, čez strugo Pišnice do koče v Krnici. Ta stoji na gozni jasi pod mogočnimi ostenji Križa, Skriatice, ^azorja in Prisojnika. Je izhodišče za plezalne vzpone v okoliških stenah, j* sprehajalce pa prijetna točka. Za vas, ki se ta dan ne boste želeli P°vzpeti na vrh Špika, bo tu vaš cilj. Naprej bo pot vodila skozi Gruntovnico pod drzno Gamsovo špico razritih hudourniških strug na s travo porasle vesine, na vrh Upnice u ^stroroba skalna piramida z izrazitim koničastim vrhom in veličastno socrnetrsko steno je domena plezalcev in dosegljiva iz Krnice Pod ttwL.m' ® *e stran' pa ie ed'n' vm v Martuljški skupini, kamor je speljana markirana pot, z varianto skozi Kačji greben, primeren zlasti za sestop. lahL P°dr°bnosti o tem izletu dobite v Planinskem društvu Kranj, kjer si nko zagotovite tudi sedež v avtobusu. Hoje do koče bo le za dobre pol srf' kPreostali čas je namenjen počitku, ogledu lepe, mirne narave in __222S?nv- Skupne hoje na špik bo približno 8 ur. Izlet bo v soboto, 27. septembra. • Peter Leban Naj živi vesela družba Dobimo se prihodnjo nedeljo ^ndrej nad škofjo Loko, 15. septembra - Vreme jo je **Jjodlo napovedani veseli družbi, ki se je skupaj s l^mimi ansambli nameravala zbrati na Andreju nad jjjojjo Loko pri Ivanu Kuparju. "Nič zato," jje v nedeljo Sloveniji Pori ,naJbrž nastopila Blegoš in Jože Bdhdrč. Bolj v^obno pa bomo lahko napovedali, kakšna bo vesela to!? Prihodnjo nedeljo pri Ivanu na Andreju nad Škofjo Ko v petkovem Gorenjskem glasu. • A. Ž. najbolj prijaznega poštnega delavca ^ntge Gorenjke in Gorenjci Pošta že mnogo generacij zahaja v vaše domove. Že v časih vaših dedkov in babic je veljal poštni poklic za spoštovanega in Pošta Slovenije želi, da tako ostane tudi vnaprej. Na Gorenjskem smo vam v lanskem letu dostavili 26.000.000 pisemskih pošiljk, paketni t/ 1-900.000 časnikov in časopisov ter 96.000 knterft % to ^ °Pravil° 492 poštnih delavcev Gorenjske, od kate*; J- ^ dela za poštnimi okenci, 172 pa je pismonoš, s Želeli b[ $e srečuJete skoraj vsak dan. Vratar vasJ>ro^ti' da nam med to množico marljivih ljudi Posebej j™ti najbolj prijaznega. Tega bomo nagradili s še l«Jifc0 1*asluženim dopustom. Seveda pa vam ponujamo, da Znamk naŠrado pri sodelovanju prejmete album poštnih pretnožZ - etmco izdaJe 1996' kl bo nekoč lahko velJal cel° ^Žtiot^6' ^raV * Pa bomo nekaterim od vas podarili dodaii ' da obdari nekoga z luksuznim telegramom in in /2D °.m. P° njegovi lastni izbiri. Vse, kar morate storiti, je, tyt&lar?£ Položeno glasovnico in jo na dopisnici pošljete na ^ Si rG°renjSHa prisl *uai vi želite še boljšo in še bolj prijazno Pošto nam a/bj. Avenije bo za nagrade sodelujočim prispevala 8 tele™0v 2 znamkami, ki so izšle v letu 1996 in 8 luksuznih £ « amov z dodatkom po izbiri nagrajenca. I>o&?lasovn'c° bi potrebovali naslednje podatke o s">e/r, delavcu: ^emza:___— !?e h priimek-___________■-- iril£Wnate >™w in priimka poštnega delavca, lahko vpišete samo pošto, na ■^J^toče gre ta pismonošo, kje dostavlja poštne pošiljke. k^HPfco fia dopisnici pošljite na Gorenjski glas, S P' 124' 4001 Kranj. Akcija traja do 30. 9. 1997. busa. Pokličete jih lahko po tel.: 223-433. Na Begunjščico Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 25. septembra, planinski izlet na Begunjščico. Odhod bo ob 7. uri izpred Kina Center. Skupne hoje bo približno 7 do 8 ur. Oprema naj bo planinska s pohodnimi palicami oziroma vremenu primerna, priporočajo tudi baterije za predora. Prijave z vpiačili sprejemajo v društveni pisarni. Gledališče 9t Denar z neba Mengeš - V Kulturnem domu v Mengšu bo v petek, 19. septembra, 20. uri predstavilo Moje gledališče iz Ljubljane komedijo Denar z. neba. Vstopnice so že v prodaji v Kulturnem domu (061/737-101) in v Napredek Vele Domžale. Koncerti Koncert Petre Gačnik Škofja Loka - V kapeli Puštalske-ga gradu bo v četrtek, 18. septembra, ob 19. uri koncert violončelistke Petre Gačnik, diplomantke Akademije za glasbo v Ljubljani iz razreda prof. Miloša Mlejnika. Na klavirju jo bo spremljala prof. Mojca Pucelj. Violinski koncert Radovljica - V Glasbeni šoli Radovljica bo v četrtek, 18. septembra, ob 20. uri nastopila 14 - letna Kristina šuklar iz Novega Sada, ki letos začenja s študijem na dunajskem konzervatoriju pri prof. Vemerju Hinku. Mlada nadarjena violinistka ima za seboj celo vrsto uspehov z glasbenih tekmovanj. Koncert, na katerem bo igrala Vivaldija, Bacha, Schumanna, Laloja, Chopina in Saint Saensa, je namenjen zbiranju sredstev za njeno šolanje na Dunaju. Pred radovljiškim nastopom je imela Kristina že koncerte po drugih slovenskih krajih-v Beltincih in Radencih. Na radovljiškem jo bo tako kot na ostalih nastopih na klavirju spremljala pianistka Iris Kobal. Jesenska turneja zbora Mihail I. Glinka Organizator Združenje prijateljev umetnosti Lumen obvešča, da bo imel zbor Mihael I. Glinka iz St. Petersburga septembra in oktobra koncerte: V Kranju v župnijski cerkvi sv. Kancijana bosta koncerta ob 20. uri 20. septembra in 2. oktobra; v Tržiču bo koncert prav tako ob 20. uri v župnijski cerkvi 6. oktobra; v Ljubljani bodo v stolnici vsakič ob 20. uri koncerti 23. in 30. septembra in 7. oktobra. Predprodaja vstopnic za koncerta v Kranju je v TD Kranj, Šk. Loka, Radovljica, Bled in uro pred koncertom, za tržiški koncert v TD Tržič in uro pred koncertom, v Ljubljani pa na blagajni Cankarjevega doma in uro pred koncertom. Na Kokrici Kokrica pri Kranju - V petek, 19. septembra, se bo ob 19. uri v dvorani kulturnega društva Kokrice začel koncert, na katerem bodo nastopili: ljubljanski punksi Racija, kranjski progresivni metalci God Scard, ljubljanski black metalci Noctiferia, škofjeloški grunge punkerji Hubbubs, kranjski industrial-techno metal projekt S.P.R.E.E.D. ter kranjski orto punksi TNT. Foto bobnar! [Ljubljanska 1 a, KRANJ, tel.: 064/221-112 J Nama v Škofji Loki Le še dober teden koledarskega poletja V Terme Ptuj) na grofovski piknik ali na Tromejo Konec tega tedna je nepreklicno zadnja sobota letošnjega koledarskega poletja in prav na ta dan, 20. septembra, Vas vabimo na Glasov izlet v TERME PTUJ. Celodnevni izlet v starosto slovenskih mest Ptuj bomo začeli na Jesenicah, s postanki v Žirovnici, Radovljici, Kranju, Škofji Loki, Vodicah in Mengšu. Na Ptuju si bomo ogledali nekatere mestne znamenitosti, popoldne bo namenjeno skrbi za zdravje s kopanjem v termalni vodi Term Ptuj, po večerji bo "žur" z nagradnimi igrami, kajti preskok iz koledarskega poletja v prelepo jesen se spodobi obeležiti z dobro voljo. Prispevek k stroškom: 3.400 tolarjev (za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane!), za ostale pa tisočaka več. Le še nekaj sedežev in s prijavo za grofovski piknik velja pohiteti. Naslednjo, prvo koledarsko jesensko soboto, 27. septembra, bomo za ljubitelje gorništva pripravili Glasov izlet na Tromejo. Lep in prijeten izlet bo potekal po treh deželah, iz Podkloštra se bomo z žičnico zapeljali na Tromejo, na 1509 metrih. Planinski del izleta torej ne bo preveč zahteven. S Tromeje bo povratek prav tako z žičnico, zatem rajža na italijansko stran in ogled delčka naravnih znamenitosti obmejnega dela Furlanije Julijske Krajine (kjer naj bi leta 2006 potekale zimske olimpijske igre Treh dežel). Avtobus podjetja INTEGRAL TRŽIČ bo v soboto, 27. septembra peljal na relaciji Tržič-Škofja Loka-Kranj-Radovljica-Jesenice-Kranjska Gora ter na povratku v obratni smeri. Prispevek k stroškom znaša 3.900 tolarjev za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane, za ostale tisoč tolarjev več. Poleg prevoza z avtobusom in žičnico bo pripravljena dobra popotnica, "ta zelen'" in nagradne igre za popestritev vožnje - izlet bo vodil Andrej Mali. * Informacije in prijave za vse Glasove izlete: po telefonu 064/ 223 - 444 (malooglasna služba Gorenjskega glasa) ali 064/ 223 - 111 (tajništvo Gorenjskega glasa). Na vseh izletih je prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izlet navedite tudi, kje bi želeli počakati prevoznika na dan Vašega izbranega izleta. Pri prijavi ni potrebno plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta -verjamemo, da so Vaše prijave zanesljive in bomo vse lahko uredili med izletom. Za prijetno počutje na Glasovih izletih v letu 1997 skrbita: ARVAJ PIVOVARNA UNION Ju/tri jate I je! Razstave Razstavlja Andrej Štular Kranj - V galeriji Pungert bodo jutri, v sredo, ob 20. uri odprli razstavo likovnih del Andreja Štularja. Na Bledu Bled - V hotelu Golf si lahko ogledate razstavo slik Likovne sekcije VIR Radovljica, v Jelovici je odprta prodajna razstava slovenskih in hrvaških naivcev, v Krimu je na ogled razstava del akademskega slikarja Vogelnika, na Občini Bled svoja dela razstavljajo učenci predmetne stopnje Osnovne šole Gorje. Odprta bo do 30. septembra. Prireditve Knjižni kviz-žrebanje škofja Loka - Knjižnica I. Tavčarja Škofja Loka, Založba Mladinska knjiga in Društvo prijateljev mladine škofja Loka vabi otroke, ki so sodelovali pri 6. mednarodnem knjižnem kvizu Hrana, na nagradno žrebanje, ki bo jutri, v sredo, ob 17. uri v hotelu Transturist. Gost kviza bo pisatelj Dim Zupan. Za presenečenje bo poskrbel kuharski mojster Andrej Fric, za glasbo pa kitarist Jaka Svoljšak. Okrogla miza o dr. Kreku Selca - V prostorih OŠ Selca bo v petek, 19. septembra, ob 20. uri okrogla miza o življenju in delu dr. Janeza Ev. Kreka. Gostje okrogle mize bodo prof. dr. Janez Juhant, prof. dr. France M. Dolinar in mag. Milan Zver. Pogovor bo vodil Janez Dolinar. Meditacije ob sredah V sredo, 24. septembra, ob 19. uri bo v konferenčni dvorani kranjske Gimnazije uvodno predavanje v ure meditacije. Te bodo poslej vsako sredo od 19. do 21. ure v učilnici številka 6, potekale pa bodo pod vodstvom psihologa Viktorja Gerk-mana. Meditacije so namenjene vsem, ki iskreno iščejo sami sebe. Vragolije iz filmov v živo Kranj - Slovenski filmski kaskader Rok Cvetkov in njegovi kolegi kaska- U OBČINA JESENICE Titova 18 4270 JESENICE Na osnovi prvega in drugega odstavka 18. člena Zakona o javnih naročilih (Ur. list 24/97) Občina Jesenice v sodelovanju s Skladom stavbnih zemljišč objavlja JAVNI RAZPIS ZA NAKUP PROSTIH STANOVANJ NA OBMOČJU OBČINE JESENICE 1. IME OZIROMA NAVIZ IN SEDEŽ NAROČNIKA: - Naročnik: Občina Jesenice v sodelovanju s Skladom stavbnih zemljišč občine Jesenice - Kontaktna oseba: Alenka Justin - Ulica, št.: Titova 78 - P. št. in kraj: 4270 Jesenice - Telefon: 064 81-040 int. 272 - Faks: 064 85-039 2. PREDMET JAVNEGA NAROČILA - Navedba vsebine: nakup enosobnih, dvosobnih in trisobnih stanovanj na območju Občine Jesenice 3. ORIENTACIJSKA VREDNOST NAROČILA. 25.000.000,00 SIT 4. MERILA ZA IZBIRO NAJUGODNEJŠE PONUDBE IN KAKRŠNEKOLI OMEJITVE, KI BODO UPOŠTEVANE: prosta stanovanja, ugodne cene Upoštevane bodo ponudbe, ki bodo predložene najkasneje do 9.10.1997 do 12. ure - na naslov: Občina Jesenice - prevzemnik: sprejemna pisarna derji bodo v soboto, 20. septembra, ob 15.30 uri na Gorenjskem sejmu uprizorili nekaj odličnih in zastrašujočih kaskaderskih točk. Prireditev bo povezoval Sašo Hribar, in tudi njemu menda en skok (seveda skupaj z Rokom Cvetkovom) ne bo ušel... Sodelovala bo tudi skupina Gimme 5, Razstava in gob in še kaj Ermanovec • čeprav letošnja gobarska letina gobarjem ni najbolj naklonjena, pa so se planinci iz Sovodnja vseeno odločili, da s pomočjo gobarske družine iz Škofje Loke tudi letos ob svojem planinskem domu pripravijo razstavo gob, ki bo že peta po vrsti. Gobe si boste lahko ogledali v soboto, 20. septembra, med 10. in 20. uro, v nedeljo, 21. septembra, pa od 8. ure pa vse do večera. Na razstavo lahko prinesete tudi gobe, ki jih ne poznate in vam bodo gobarji povedali, katere so. V nedeljo pa bo na Ermanovcu od 14. ure dalje za veselo razpoloženje in ples skrbel tudi duo Sonja in Jože. Nadaljevanje na 34. strani RDS STERhO 89.8 91.2 RADIO SORA DAN JC ZflPOlNJCN Z VAMI SMO TUDI PONOČI - ulica, št.: Titova 78 - Poštna št., kraj: 4270 Jesenice -Telefon: 064 81-040 - Fakx: 064 85-039 Zapečatene kuverte morajo biti jasno označene z napisom "ponudba - ne odpiraj". Na kuvertimora biti vidna identifikacija ponudnika. Ponudniki morajo v vlogi navesti ceno stanovanja s prometnim davkom (2 %), plačilne pogoje, starost in velikost stanovanja, rok izročitve stanovanja in ostale pogoje. Vlogi morajo ponudniki obvezno priložiti dokazilo o lastništvu stanovanja: zemljiškoknjižni izpisek ali pri notarju overjeno pogodbo o pridobitvi lastništva stanovanja, ki ga prodajajo. Naročnik si pridržuje pravico, da v postopku analize in ocenjevanja prispelih ponudb opravi ogled stanovanja, o čemer bodo ponudniki pisno obveščeni. 5. NASLOV, PROSTOR, DATUM IN URA JAVNEGA ODPIRANJA PONUDB Javno odpiranje ponudb bo dne 9. 10. 1997 ob 13. uri na naslovu: - Naročnik: Občina Jesenice - Odpiranje vodi: Valentina Gorišek - Ulica, št.: Titova 78, konferenčna soba - P. št.: 4270 Jesenice - Telefon: 064 81-040 - Faks: 064 58-039 6. ROK, V KATEREM BODO PONUDNIKI OBVEŠČENI O IZIDU JAVNEGA RAZPISA Ponudniki bodo obveščeni o izidu razpisa najkasneje do 25. 11. 1997. ŽUPAN DR. BOŽIDAR BRUDAR, DIPL. ING. GLASOV KAŽIPOT GALERIJA "Pri Jožovcu" Begunje' v petek, 19. 9. ansambel Zamejski kvintet v soboto, 20. 9. ansambel Gorenjski muzikantje Vsako sredo ansambel Gašperji ^Prireditve so vsako sredo in petek od 19. ure dalje. Rezervacije na tel.:064/733-' DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC: 1. EXPRESS OPTIKA MIRO KRSTIĆ & OKULISTIČNA ORDINACIJA BONIS, Tržaška 15, Ljubljana, 061-126-18-18 Vprašanje: Kje v Ljubljani se nahaja še druga njihova poslovalnica? Nagrada: sončna očala 2. RAZSTAVNO PRODAJNI ATELJE ART DECOR - TAPO, Celovška 317, Ljubljana, 061-572-551 & 061-572-107 Vprašanje: V kateri priljubljeni večerni nedeljski televizijski oddaji ste lahko videli sedežno garnituro Art Decor - Tapo? Nagrada: Prt ' nadprt + blazina Odgovore pošljite vsakega na sovji dopisnici do petka, 19. 9.1997 na naslov NTR LOGATEC, Tržaška 148,1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 7. 9. 1997: - El.tex HB International, Ljubljana: MATEJ ŠERGAN, Novi dom 33/b, Trbovlje - Dibo • Hobi Program Ljubljana: MONIKA JENKOLE, Kovorska 3, Tržič Iskrene česttike! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatna informacija tel. 061-741-498. Spremljate nas lahko: Gorenjska TELE TV Krnaj, Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107 & 91.1 MHz Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vma zategujemo - Šerif Oklahome - Ognjena Puščica - Jutranja Zarja _> d - o o n -&f cf*=or>-a__ Lof.t.c • Tr««4k« I4( . Ml.,0*1/741 »JI ■ <.x:0» 1/74 I «11 VZGOJNI ZAVOD PREDDVOR Dvorski trg 6 4205 PREDDVOR TW 064 45 617. Tel/fa: 064 45 003 razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoji: - srednja izobrazba ekonomske smeri, V. stopnja - dve leti delovnih izkušenj - potrebno poznavanje dela z računalnikom Poskusno delo traja 90 dni. Začetek dela 1.12. 1997, oz. po dogovoru. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Vzgojni zavod Preddvor, Dvorski trg 6, 4205 Preddvor. Kandidati bodo o izbiri seznanjeni v 15 dneh po odločitvi. Nadaljevanje s 33. strani Galopski tekmovalni dan Jockey klub Slovenije organizira v soboto, 20. septembra, z začetkom ob 14. uri na posestvu Kmetijskega centra Jablje (Mengeško polje) na relaciji Rodica - Mengeš galopski tekmovalni dan. Predstavljenih bo šest galopskih točk. To je zelo atraktivna disciplina, ki si poleg že uveljavljenih konjeniških zvrsti, kot so kasaštvo, dresura, preskakovanje zaprek, utira pot tudi v Sloveniji. Obvestila Krvodajalska akcija Kamnik - Rdeči križ Slovenije obvešča, da bo krvodajalska akcija v Kamniku prihodnji teden v torek in sredo, 23. in 24. septembra. Planinske koče in poti Markacisti PD Kranj Sporočajo, da so obnovili oz. popravili pot skozi Žrelo. Odslej je spet možen dostop do Kranjske koče na Ledinah. V začetku julija jim je uspelo dokončati že lani začeto delo, to je nadelavo zelo zahtevne poti na Veliko Koroško babo. Tako bo planincem, želnim izpostavljenosti in plezanja po jeklenicah, pravi užitek s prekrasnim razgledom na Ravensko Kočno in njena okoliška ostenja. Planinci obveščajo tudi, da so na grebenski poti Visoka Ponca - Vevni-ca, ki sicer sodi v pristojnost italijanskih planincev, odstranjena nekatera varovala. Turo, ki je že tako zahtevala mnogo previdnosti in izurjenosti, planincem odsvetujejo, saj jo zmorejo le aplinisti z ustrezno opremo. Kakšna bo usoda te poti, bodo povprašali italijanske kolege in vas naknadno obvestili. Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela obvešča, da bosta Prešernova koča na Stolu in Staničev dom pod Triglavom oskrbovana še v nedeljo, 21. septembra. Od 22. septembra dalje bosta koči zaprti. Kovinarska koča v Krmi bo prenehala z obratovanjem 23. septembra. 5. Mihaelov sejem v Mengšu Gneča na štantih Mengeš, 15. septembra - Za letošnji 5. tradicionalni in hkrati jubilejni Mihaelov sejem v Mengšu, ki bo 26. in 27. septembra na prostoru pred banko, imajo prireditelji prek osemdeset prijav za razstavljanje najrazličnejših obrtnih in drugih izdelkov. Sicer pa bo sejemska ponudba tudi zares pestra in zanimiva. Zato naj vam že zdaj še posebej priporočimo obisk in ogled Mihaelovega sejma 26. in 27. septembra. Podrobno bomo letošnji sejem predstavili tudi v posebni prilogi v Gorenjskem glasu v torek, 23. septembra, TAidi na letošnjem jubilejnem 5. Mihaelovem sejmu v Mengšu ie namreč Gorenjski glas poleg občine Mengeš glavni pokrovitelj prireditve. V posebni prilogi pa bomo objavili tudi kupon za ocenjevanje stojnic. Konec meseca torej v Mengšu ne bosta navadni sobota in nedelja ampak Mihaelova sobota in nedelja. • A. Žalar Škofja Loka. d.d. Podjetje za gradbeno obrtne storitve Blaževa ulica 3, 4220 Škofja Loka tel. 064/620-178, 620-381, 620-390, fax: 064/623-065 - mizarstvo, - zaključna dela v gradbeništvu - keramičarstvo - pečarstvo - polaganje podov - parketarstvo - steklarstvo - kooperacije - trgovina na debelo in drobno z gradbenim materialom S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 lU Naroiilo s« objavo i prejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno ne Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12.30. ure dan prod iildom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna* VOZNIK ■ VPIS V POKLICNO ŠOLO B & B, Begunjske, 1 O, Kranj, tal.: 36-20-20 VOZNIŠKI IZPIT za vse kategorije • BAB KRANJ - tol.t 22-55-22 • BAB RADOVLJICA - tol. j 714-960 •BAB JESENIC! - teh: 86-33-00 PRED 7 LETI PRVI -DANES PONUJAMO NAJVEČ NAKUPOVALNI Madžarska Lenti - 27.9., Palmanova 8.10., Gardaland 20.9. - možnost plačila na dva čeka, IZLETI VILJEM TURIST s.p. Tel.: 451-542 Madžarske toplice 4 dni od 2.10. do 5.10., Trst 30.9., Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887 Potnike obveščamo, da do konca sezone vozimo v Gardaland. Vsak teden redno relacijo v Muenchen. Cena prevoza ugodna. Naročila vsak dan od 18. do 23. ure. | METEOR Cerklje Remic tel.: 422-781 Cilka tel.: 411-510 Avstrija - Zeltvveg - FORMULA 1 21.9., Lenti 27.9., Munchen | 0KT0BERFEST, koncert U2 Sarajevo 23.9. Spominska slovesnost Teharje 5.10., Brno 23.10. GSM: 041/660-658 NOVO - NOVO Nakupovalni in turistični izleti v LENTI, Madžarska: VSAK ČETRTEK in VSAKO SOBOTO. VILJEM TURIST Nova relac'ia za izlete na Madžarsko, s še večjo nakupovalno ponudbo, VSAK TOREK * dSI Sd? PETEK. Potovanje z novim avtobusom bo še prijetnejše. Prijave: vsak dan od 18. do 23. ur«. -ohz 451-542. Potnikom priporočamo pravočasno prijavo! Regionalni izobraževalni center Radovljica Tel: 714-403 AVTOBUSNI PREVOZI DRINO VEC, 731-050 TEČAJI NEMŠČINE pri prof. METI KONSTANTIN s.p. tel.: 064/621-998 ŠKOFJA LOKA Podlubnik 253 Vpisujemo v programe: VOZNIK, PRODAJALEC, TRGOVINSKI POSLOVODJA NOVO: Temelji angleščine v dveh urah po metodi ANGLEŠČINA PO MAVRIČNI BLIŽNJICI. Trst 24. 9., Lenti 2.10., Gardaland 12.10. 1., 2. razred: pon., 16.30; sre., 15.00; čet., 12.15 3., 4. razred: pon., 13.00; sre., 16.30 5., 6. razred: sre., 13.45; pet., 13.00; sob., 11.30 7., 8. razred: čet. 17.30; pet. 16.00; sob. 16.00 1., 2. letnik: tor., 14.00; pet., 18.30; sob., 10.00 3., 4. letnik: pet., 14.00; sob., 8.30 ... ODRASLI, ŠTUDENTI: verificirani tečaji od 1. do 5. stopu8' poslovni jezik; vikend tečaji GOSTIŠČE ŠIMNOVEC VIKEND PAKET, NIHALKA + KOSILO - 1.400 sit VELIKA PLANINA Tol.: 061/831 -425 KNJIGOVODSKI SERVIS TURISTIČNI PREVOZI AMBROŽIČ JANEZ ČEŠKE TOPLICE LUHAČOVICE ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA «CVETKA"TEL: 225-162 C. Staneta Žagarja 16, Kranj Integral Tržič JANERA, d.o.o., Bled. Knjigovodski servis - za podjetja - za s.p. tel.: (064) 720-052 Dvodnevni izlet 4. in 5.10., gradovi Ludvika Bavarskega. Zg. G°r^ 15, tel.: 725-427 ugodno 220 DEM + prevoz, 6 polnih penzionov termini: 21. 9. in 5. 10. Informacije po tel. 715-621, 332-195 Akcijska prodaja spodnjega perila; ž. hlače 3.500, ž. tunike 3.5 otroške pajkice do 14 let 800, trenirke za otroke in odrasle, PJ=% športne hlače "KAC" od 2.500 do 3.900. V prodaji že tudi zims bunde. Del. čas: 9. -19., sobota 9.-12. ure. Vabljeni! Avtobusni izlet v Rim 16. 10. 1997, počitnice in iz'1 Pokličite tel. 53-280 HOKO KOMBI PREVOZI Nakupovalni izleti Lenti vsak čet. in sob., Celovec pon. in pet., Trbiž i tel: 53-876 in 57-757 Trst P° dogovoru. DOMUS vlludno vabi na ogled svetova,no informativne razstave KOPALNICE IN SAVNE, ki &° Slovenska cesta 17, Ljubljana razstavnem prostoru DOMUS-a med 17. in 24. septembrom. Glavni trg 6, 4000 Kranj tel.: 064/222-681 Za začetek gledališke sezone pripravljamo komec J. Chinn: TAKŠNI IN DRUGAČNI Razveselili vas bodo igralci Prešernovega gledali^ Bernarda Oman, Darja Raichman, Tine Oman, Pa jri Rakovec, Matjaž Višnar in gosta: Štefka Drolčev* Jožef Ropoša; ter režiser Zvone Šedlbauer. Premiera načrtujemo v začetku oktobra. Četrti zaloški vaški piknik Zaloše, 13. septembra • Pred štirimi leti se je nekaj vaščanov Zaloš spomnilo, da bi bilo pravzaprav zelo fino, če bi se cela vas zbrala na enem pikniku. Rečeno - storjeno, prvi piknik je med domačini požel zelo velik uspeh. Prvemu je sledil drugi, pa tretji in v soboto še četrti. Udeležba domačinov je presegla osemdeset odstotkov in menda je prav vsaka hiša na pikniku imela svojega zastopnika. Na pikniku se je seveda moč dodobra poveseliti ob zabavnih družabnih igrah (tek okrog kola, med dvema ognjema...) in ob glasbi, igral pa jim harmonikar iz sose^cja|it£. svojega zaenkrat še nimajo. Za razliko od običajnih piknikov je bila tokrat glavna jed pasulj, *PveSeli^' žara pa so prišle na vrsto nekoliko kasneje, da piknikarjem ni bilo preveč dolgčas v ustih. ^T jiakjf organizacijski odbor sprehodi od hiše do hiše in zbere prijave ter prispevke, iz zbranega densH a ^ vse potrebno, temu pa dodajo še nujen kanček dobre volje, ki jo je zagotovo moč videti tud fotografiji. • U.Š. Drage spoštovani cenjene bralke in bralci Gorenjskega glasa! Če tega niste storili že v petek, je še čas, da napišite v Vaš koledarček z dovolj VELIKIMI ČRKAMI: M v nedeljo, 12. oktobra, v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma M praznično srečanje ob 50-letnici rednega izhajanja časopisa GLAS lh nastopi znanih ansamblov in zanimivih gostov M slavnostni govornik Milan Kučan, predsednik države 50 (petdeset) zabavnih nagradnih iger naročniško žrebanje za 50 (petdeset) lepih nagrad: glavna nagrada OSEBNI AVTOMOBIL ŠKODA FELICIA; pooblaščeni zastopnik za prodajo avtomobilov ŠKODA v Sloveniji je AVTOIMPEX, d.o.o., Ljubljana - v gorenjski regiji sta pooblaščena prodajalca SERVIS ŠTERN Kranj in INTEGRAL Jesenice, d.d., (s prodajnima salonoma na Jesenicah in v Radovljici); avtomobilska tovarna ŠKODA je članica Koncema VW Neverjetno, ampak čisto res: nobene vstopnine! Še bolj neverjetno: najokusnejše iz Mesarije Arvaj in najboljše iz Pivovarne Union za vsakogar, ki se bo (s kuponom iz Gorenjskega glasa) udeležil srečanja. Kuponi bodo v Gorenjskem glasu objavljeni štirikrat, ob odtisnjenem naročniškem naslovu. Naprošamo, da si pravočasno rezervirate Vašo mizo - čimprej nas pokličite po telefonu 064/ 223-111. Datum, ki ga ne spreglejte: nedelja, 12. OKTOBRA 1997, ob 14. uri, v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma P. S.: veseli bomo, če si boste 12. oktobra rezervirali popoldan in del večera za Gorenjski glas, za veliko vsegorenjsko srečanje v dvorani Gorenjskega sejma. GlflSr™*^ GLAS G m ' Gorenjski srečuje z Abrahamom V vsaki številki Gorenjskega glasa do začetka oktobra praznična rubrika - Zanimiva nagradna vprašanja in zapisi o polstoletni gorenjski zgodovini - Dobre in vredne nagrade za Vaš trud ter sodelovanje Naš pogovor: Miha Planine Zvest planinskemu pohodništvu Kranj, 15. septembra - Miha Planine iz Kranja je bil vso delovno dobo zaposlen v kranjskem Tekstilindusu, danes pa kot upokojence navdušeno vodi vsak četrtek člane kranjskega upokojenskega društva po pohodniških in planinskih turah. Kranjčan Miha Planine z Gradnikove v Kranju ni le naš zvesti naročnik in bralec, ampak vsak teden enkrat prihaja v naše uredništvo. Za tiste, ki nam včasih očitajo, da pri katerikoli nagradni igri žrebamo le Kranjčane oziroma posumijo, da nismo pošteni, povejmo, da vsak teden žreba reševalce za našo redno nagradno križanko komisija. Vsak teden prihajajo zunanji sodelavci redno kot ura, sedejo v direktorjevo pisarno in tam izžrebajo: pošteno, z zapisnikom, preštejejo vse reševalce. Sploh ni govora, da bi goljufali. Kar se toprej tega tiče, imamo čisto in najbolj čisto vest. Med člani komisije je že nekaj let torej tudi Miha Planine, danes upokojenec, vso svojo redno delovno dobo pa je bil zaposlen v Tekstilindusu v Kranju. "Gorenjski glas imamo v družini naročen že od leta 1947, od leta 1955 pa prihaja na moj naslov," pravi Miha Planine. Gorenjski glas, ki ga rada prebirava, saj je zajeten in dovolj dober. Meni so všeč pisma bralcev, saj se v njih zrcali paleta različnih pogle- Miha Planine dov in mnenj in prav je, da časopis nameni tudi bralcem za njihova mnenja in poglede nekaj prostora. Zelo rad preberem vse, kar napiše publicist Miha Naglic, ki s svojimi prispevki bogati časopis. Te priloge, ki jih objavljate vsak petek, so zanimive in pestre, ne nazadnje pa vedno kaj dobrega "po-grunta" tudi Jaka Pokora. Vse preberem - le malih oglasov ne.. Ce me sprašujete o žrebanju, naj povem, da smo zelo pošteni in ne goljufamo, če se zgodi, da so izžrebani sami Kranjčani, je to pač naključje in sreča. V komisiji za žrebanje smo vedno trije, sodeluje pa Vaša pošta Stari naročniki pišejo... Med številnimi pozdravi in čestitkami, ki smo jih dobili ta teden, smo tokrat izbrali pismo 86-letne Marije Kokalj iz Radovljice. Marija piše, da zelo rada prebira naš časopis. Zdelo se jI je primemo, da nam kaj napiše že zato, ker ga toliko časa prebira in ker ji vsak teden dvakrat prinaša toliko zanimivih novic. Mariji se za čestitke najlepše zahvaljujemo. Pisala nam je tudi Francka Kajzer iz Kranja In priložila star članek kot dokazilo, da ima Gorenjski glas naročen že dolga desetletja, članek je bil v Gorenjskem glasu objavljen davnega leta 1953, govori pa o učencih osnovne šole. Tedaj gaje izrezala in shranila zato, ker je bil med njimi tudi njen sin Lojze. Oglasila se je tudi naša naročnica Pavla Pajk z Bohinjske Bele in nam med drugim povedala, da je bila tedaj, ko je še kot mlado dekle živela v Koritnem, v organizaciji AFŽ. Na to organizacijo je nekega dne prišel dopis, da bi zbirali naročnike za Gorenjski glas. Sla je od hiše do hiše in našla kar nekaj naročnikov. Bila je tudi dvakrat izžrebana za Glasov izlet In bilo je zelo lepo.. Naš zvesti naročnik in bralec je tudi Franc Baj-želj iz Britofa pri Kranju. Na Gorenjski glas je bila naročena že mama, od začetka, ko je Gorenjski glas začel izjajati. Od leta 1966 pa časopis prihaja na naslov Franca. Pri Bajžljevih pa ne bere časopisa le Franc, zvesta bralka je tudi njegova žena, ki nam je povedala, da vsak torek in petek komaj čakata, da poštar prinese časopis. Prej sta bila naročena še na Nedeljski dnevnik, a sta ga odpovedala. "Gorenjski glas nama zadostuje," pravita. "Ponavadi ga bereva kar tri dni. Najprej malo površno, potem pa počasi vse tisto, kar naju zanima." nas šest; žrebamo od sredah ob 8. uri." Miha Planine pa je tudi navdušen planinec in pohodniški vodnik pri Društvu upokojencev v Kranju. Vsak Četrtek se napotijo kam na planinski ali pohodniški izlet ali na turo. Miha jih vztrajno in zagnano vodi, saj je sam vedno rad hodil in še vedno hodi v gore, tudi po najbolj zahtevnih poteh. Mihu Planincu se za njegovo prostovoljno delo . kot ura redno prihaja k žrebanju križank in za to pač ne dobi nobenega honorarja - kot stalnemu sodelavcu zahvaljujemo. In želimo, da bi nam ostal zvest tudi v prihodnje tako, kot je kot bralec zvest našemu časopisu že pezdeset let. • D.S. Deset številk za deset napad po deset dni počitnic ■ osmič Objavljamo izid Irebanja naročniških Številk.v OSMEM KROGU letošnjih jubilejnih naročniških žrebanj "Deset nagrad po deset dni dopusta v Moravskih Toplicah za deset srečnih", ki potekajo ob 50-letnici Gorenjskega glasa. Iz naročniške evidence smo izžrebali že OSMO deseterico naročniških številk za deset lepih nagrad • za desetdnevno bivanje za eno osebo v Moravskih Toplicah v penzionu KRONE V osmem krogu so bile izžrebane naročniške številke: 10882; 16060; 33468; 33817; 40071; 47848; 50677; 52893; 56024 in 62443. Pojasnilo k načinu in rezultatom tedenskega naročniškega irebanja: petmestna naročniška številka je odtisnjena ob Vašem naslovu na prvi strani časopisa! Če številke pred Vašim imenom, priimkom in naslovom na časopisu morda ni ali je morda slabo čitljiva, pa je petmestna naročniška številka izpisana tudi na vsakem Vašem računu za naročnino. Nagrada pripada OSEBNO naročnici oziro- ma naročniku, ki ima eno od navedenih desetih naročniških številk ter plačano naročnino za tri letošnja trimesečja, oziroma plačano celoletno naročnino za leto 1997. Koriščenje nagrade lahko izžrebana naročnica oz. naročnik, če to izrecno želi, prenese na drugo osebo, o čemer mora obvestiti Gorenjski glas - zaradi uskladitve podatkov s Penzionom Krona v Moravskih Toplicah. Naročnice oz. naročniki, ki imate eno od desetih izžrebanih številk iz OSMEGA KROGA NAROČNIŠKEGA ŽREBANJA, se po telefonu (ali pisno, ali osebno) javite v naročniški službi oziroma tajništvu Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223 - 111, vsak dan med 7.00 In 15.00 uro, ob petkih do 14.00 ure, za ureditev formalnosti o koriščenju nagrade (Izbira termina; Itd). MALI OGLASI SUPER VROČE 00.232.80904 VROČI SEX VŽI 00.232.8091? DIVJI ZGODBE 00.232.80907 Samo za odrasle Mednarodna tar V petkovi številki nam je tiskarski škrat pri objavi števila prispelih dopisnic z gesli nagradne križanke odščipnil enico pred številom 341. Rešitev je torej prispelo 1341, tako da ne bi kdo pomislil, da je zanimanje za reševanje križank upadlo. Opravičilo pa gre vsekakor tudi našemu sponzorju. Prodam KNJIGE za fiziko, kemijo in geografijo za vse 4 letnike gimnazije. 0324-854 21587 Prodam za gimnazijo matematika, 1 .-realna št. linearne funkcije, splošna in anorganska kemija, zgodovina 4. letnik Naša doba. Stanonik, Pred-most 35 Poljane 216O8 it1 i o h HOTEMAŽE 3a, 4205 Preddvor vas vabi na tople malice, kosila, jedi po naročilu Vsak petek ples ob živi glasbi Sprejemamo tudi zaključene družbe Odprto vsak dan od 9. do 23. ure Rezervacije po tel. 064/431-267 MALI OGLASI ^ 223-444~ APARATI STROJI KMETOVALCI, rezervne dele za silokombajne SIP Šempeter, original stekla za kabine Zetor, akumulatorje vseh vrst in moči, nudi ugodno AGROIZBIRA ČIRČE, 0064/324- 802 20814 Prodam 2 termoakumulacijski peči: 2 KW, 3 KW. 0733-914 21S70 Podarimo ŠTEDILNIK kuppers-busch. ©411-177 21598 Ugodno prodam stoječo mašino Maja za kovinske profile. 0738-421 21607 Prodam dva štedilnika kuppers-busch, dva plin, dva elektrika. 0311-081 21812 Prodam PAJEK SIP na 4 vretena 330 in ZGRABLJALNIK ZV 330. 0422- 239 21824 Trofazni sekular klina 600 premer, ugodno prodam. 0246-655 21825 Prodam avtogeni VARILNI APARAT za 500 DEM. 0688-094 21840 Prodam TRAKTOR Same, 4 x 4, 85 KM, TRAKTOR Fend, 4 x 4, 75 KM, TROSILEC HLEVSKEGA GNOJA in PREVOZNI BAZEN ZA MLEKO, 200 I. O068/81-323_21645 Prodam satelitsko anteno, 136 kanalno Satex, zraven dam Še TV sprejemnik. 0714-676 21653 Prodam Unimog I. 71 in enoosno traktorsko PRIKOLICO. 0725-051 21677_ Ugodno prodam AvTORADIO in zvočnike HI-FI. 0725-611 21701 ELEKTROAGREGAT 600W za raz-veljavo in manjša dela ugodno prodam. Belci, 0806-739 21750 Prodam leseni BRUSILNI STROJ / šlif mašina/ z ventilatorjem in dve delovni mizi - ponk. 0061/738-530 GR. MATERIAL SUH SMREKOV in BOROV OPAŽ ter LADIJSKI POD, različne dimenzije, ugodne cene. 064-103 leess STOPNICE - zavite, okrogle, podstrešne; kovinske zaščitne MREŽE! Zelo ugodni kredit. 0806-026 19241 SMREKOV SUH OPAŽ 720 SIT z dostavo, 1. kvaliteta. 0063/451-082 OPEKA - strešna, trajanka, betonska, siva, zelo ugodno prodam. 0041/662-552 21580 OKNO novo Jeloterm s 100x120 D, prodam. 0461-299 21582 Prodam suh mecesnov LES. 0688- 138 21604 Zelo ugodno prodamo novo strešno OPEKO Bramac črne barve. 0330- 164 21611 Prodamo nova GARAŽNA VRATA dol 244, viš. 216. 0242-256 2iei5 Prodam lepe BOROVE DESKE 2 cm debeline(fabjonke). 0403-106 21682 Zelo ugodno prodam večjo količino STREŠNE OPEKE (stare) folc. Sp. Brnik 34 21683 BOJLERJE - cisterne iz nerjaveče pločevine za centralno oz. solarij, prodam. Garancija 5 let. 0806-069, 0609/635-262 21665 RDS STEREO TRGOVINA DOM 4209 /ARNICA 68 PRAVI NASLOV ZA NAKUP GRADBENEGA MATERIALA bncr IZOBRAŽEVANJE INSTRUKCIJE SLO J., ANG J. in OSTALIH PREDMETOV, POMOČ PRI UČENJU IN RAZUMEVANJU UČNE SNOVI, PREMAGOVANJE STRAHU, PRIPRAVA NA PREIZKUSE ZNANJA, KVALITETNO IN NAJCENEJE NA GORENJSKEM, UGODNI PLAČILNI POGOJI NE ČAKAJTE NA NEUS-PEH-PREPREĆITE GA IN ZATO POKLIČITE. 052-087_20933 Prodajam knjigo o ljubezni na štiri ali več oči in še kaj. Količina omejena. O 451-397 21170 RADIO SORA DAN JE ZAPOLNJEN-Z VAMI SMO TUDI PONOČI Ugodno prodam učbenike za Ekonomsko srednjo šolo. 0311-632 21810 Instrukcije angleščine za osnovne In srednje šole. 0422-321, Primož 21639 Prodam KNJIGE za gostinsko šolo V. st. berilo 1,4, si. jezik 2, matematika 1,2,3,4, nemščina 3,4, Kosova knjiž.prehrana na 0411-918 21652 Kupim matematične knjige za ekonomsko šolo 2. letnik. 0723-207 21674 Kupim Statistiko, Poslovno matematiko drugi del; kombinatoriko za 4. letnik. 0461-098 21675 Kupim učbenika za biologijo (Podobnik, Tušek, Gogala Celica) in za Slovenski jezik in sporočanje (Toporišič) za 1. letnik gimnazije. 0061/614-542, Anja 21748 Prodam slovar slovenskega knjižnega jezika (komplet) cena po dogovoru. 0228-168 21747 Poučujem SYNTHESIZER in klavir. 0421-760 21753 Prodam nekaj knjig za 6. in 7. razred. 0330-217, zvečer 21756 UČBENIKE za I. letnik upravno adm. šole kupim. 0330-217 zvečer 21757 Kupim matematične knjige za Ekonomsko srednjo šolo II. letnik. 0723-207 21758 (/; KABELSKA TV UM j/h KAMNIK - DOMŽALE f c#Th/ Maistrova 16, Kamnik telefon: 061/817-313 OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAMU -ZADOVOLJNI BOSTE! FIZIKO, MATEMATIKO instruiram. 0431-131_21481 BERILO za 2. letnik poklicne šole kupim. 0323-682 21573 DIJAKI TRILETNE LESARSKE! Pro-dam tehnično risanje - konstrukcije v lesarstvu 1. 0323-682_21574 Prodam UČBENIK za Geografijo Geografske znaičnosti Slovenije za 4. letnik Sred. šole. 0472-004 21577 Prodam knjigo za ekon. šolo in sicer za predmet Angleščine Headvvav + del. zvezek. 054-058 21534 Ugodno prodam KNJIGE za Srednjo ekon. šolo in 1. letnik EF ekonomija. 0491-275 21586 Kupim atlas sveta za OŠ, prodam svet matematike za SŠ. Matjaž, 340- 180 21779 NEMŠČINA - tečaji za otroke, vse stopnje, kakovostno! Kranj, 312-520 21782_ Prodam UČBENIKA " nemški jezik 3 in 4" za OŠ ter knjige za gimnazijo. 0311-133 21784 Ana Mali, Letence 4a, Golnik M. H.: 064/461-369 LEKERO, d.o.o. Cesta na Rupo 45 KRANJ (KOKRICA) V zalogi velika izbira španskih keramičnih ploščic priznanega proizvajalca GRES DE NULES & KERABEN (ISO 9001): - ker. ploščice za kopalnice in kuhinje - visoko kvalitetne talne ker. ploščice (tudi za terase, balkone) - keramična tla prihodnosti MARATHON - odpornost, pestrost, higieničnost, varnost in stil - več od tal ne morete zahtevati POPUSTI OD 10 DO 18%. AKCIJSKI CENE IN VELIKA IZBIRA kopalniškega pohištva Nudimo vam tudi: - kadi, tuš kadi, prsne zaslone - enoročne mešalne baterije - sanitarno keramiko - okna, vrata ter vse vrste senčil - laminatne talne plošče ter stenske in stropne obloge Tel.: 064/245-124 ali 245-125 Delovni čas: od 8. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure. OBIŠČITE NAS NA OBRTNEM SEJMU V CEUU - HALA K. OaUjanii IZGUBLJENO Na relaciji Zatrnik-Pokljuška luknja se je izgubil film Kodak. 0725-670 21759_ KUPIM Odkupujemo vse stare In umetniške predmete (pohištvo, ure, slike, kovance in razglednice). Vse te predmete tudi restauriramo. ANTIKA, Tavčarjeva 7, Kranj, « 221-037 ODKUPUJEMO vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA - ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice ... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Gregorčičeva 8, Kranj 0211-248 ali 471-534 18050 ODKUPUJEMO SMREKOVO IN BOROVO HLODOVINO. 064-412 21486 Kupim 60 basno klavrisko HARMONIKO, ohranjeno. Meglic, Lom pod Storžičem 13, Tržič 21557 Kupim nov HRASTOV SOD približno 100 I. 0064/81-726 21679 Kupim dobro ohranjeno gorsko kolo. 0403-093 21731 Kupim hlodovino ali les na panju, ugodno. 0064/742-214, 041/624- 737 21737 KOLESA LOKALI KRANJ - HIŠO s poslovnimi prostori z dvoriščem, primerno za avtosalon ali podobno oddamo. MANDAT 022-44-77 21050 PRODAMO KRANJ gostinski lokal za industrijsko pripravo hrane, KRANJ cca 150 m2 pisarniških površin v I. nad. poslovne stavbe, KRANJ 60 m2 skladišča in 60 m2 primernih za pisarne, KRANJ CENTER prodamo trgovski lokal z izložbo na dobri lokaciji, 67 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 21145 ODDAMO CENTER 80 m2 v atriju primernih gostinsko ali trgovsko dejavnost, Jelenov klanec manjši trgovski lokal, cca 30 m2, 400 DEM/ mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 21146 Trgovino z vso opremo in hladilnimi napravami v Gozd Martuljku dajemo v najem takoj! 0880-120, 880-668 ali 862-489 po 21. uri 21617 Na Planini v Kranju PRODAMO opremljen pisarniški prostor velikosti 34 m2, za 125.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na HUJAH oddamo poslovne prostore za storitveno dejavnost, 3x60 m2, najemnina 12 DEM/m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V bližini centra Kranja ODDAMO 250 m2 prostorov za avtosalon in neživilsko trgovino. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Klanec pri Komendi, ODDAMO delavnico v zaključni gradbeni fazi, 140 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Kranju na Hujah oddamo cca. 180 m2 poslovnih prostorov v treh etažah, novogradnja, primernih za servisno proizvodnjo ali trgovsko dejavnost z vsemi priključki, najemnina po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V centru Kranja prodamo 46 m2 poslovnega prostora v prvem nadstropju primerno za računovodski servis ali podobno dejavnost z vsemi priključki, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V centru Kranja oddajamo v najem dva poslovna prostora različnih kvadratur, v prvem nadstropju primerno za trgovsko poslovno dejavnost, najemnina in vseljivost po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju prodamo gostinski objekt v obratovanju 100 m2 skupnih notranjih površin z pokrito teraso 60 m2 z vsemi priključki vse opremljeno, možnost prevzema takoj, cena 410.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V centru Kranja prodamo zgornjo etažo hiše in poslovni prostor v pritličju, v skupni izmeri 150 m2, z možnostjo trgovinske dejavnosti, prevzem in cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Radovljica - poslovni prostori v središču Radovljice, 53 m2, s telefonom in centralnim ogrevanjem, oddamo. Teh 064/715-515, do 15. ure. PRIDELKI Prodam KORENJE, peteršilj in por. 0061/841-059_21588 TERAN kraški in kraško belo VINO, prodam in pripreljem na dom. 0067/ 68-342 21603 Prodam silažno KORUZO, punte, bankine in deske za šolanje. Lahovče 18 21647 Prodam jedilni in krmilni KROMPIR. Kunčič, Lancovo 11, Radovljica 21648 Prodam ZELJE v glavah, jabolčni KIS. 0451-504_21686 Prodam jedilni KROMPIR DESIRE in ZELJE v glavah. 0491-529 21687 Prodam SILAŽNO KORUZO, 0,3 ha. Zg. Bela 21, Preddvor 21700 Prodam BALIRANO SENO za konje. 0061/631-181 21725 Ugodno prodam sadike žive meje Laguster. 0311-474 21748 Prodam otroško KOLO BMX. 0725- 807 21568 OBVESTILA V torek 9. septembra 1997 se je na križišču Bleivveisove in c. XXXI. divizije(pred cerkvijo) v Kranju, zgodila prometna nezgoda, ko sta trčili vozili LADA NIVA in BMW. Prosil bi očividce nezgode, predvsem voznika, ki je peljal iz smeri Kokrica proti mestu in ustavil pred prehodom za pešce, kakor tudi pešce, ki so prečkali Bleivveisovo ulico, da se mi pisno oglasijo na naslov: Novosel Jože, Sorlijeva 21, Kranj. Vsem vnaprej hvala! 21628 OBLAČILA POROČNO OBLEKO belo, dolgo, št. 38, tudi za nosečnico s tančico, z okrasom prodam. 0 57-258 21623 OTR. OPREMA Prodam športni otroški VOZIČEK Hauck. 0328-726 21579 Prodam otroški AVTOSEDEŽ, ŠPORTNI VOZIČEK, 10 I bojler z baterijo. 0725-307 21650 OSTALO Nudim PREŠANJE sadja in prodam MOŠT. 0411-808 20981 LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 061/611-078 21035 Prodam leseno raztegljivo 7 m lestev. Cena 20.000 SIT. 0876-184 21571 Prodam ročni VOZIČEK lojtrnik, lesen in 25 I prešo. 0730-232 21572 Prodam OVČJE KOŽE In spredeno VOLNO. 053-841_21581 Prodam HRASTOVO zaprto kad za 6001 za namakanje sadja. 0431 -287 21609 Prodam nov GUMI VOZ 16". 078- 42 4 21780 POSESTI V okolici Kranja prodamo poslovno stanovanjsko stavbo v 3. gradbeni fazi, 570 m2, parcela 877 m2, ob §lavni cesti. Cena 360.000 DEM. VET NEPREMIČNINE, 330-112. V bližini Preddvora PRODAMO novejšo visokopritlično hišo, 140 m2, parcela 1600 m2, za 350.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Loki pri Tržiču PRODAMO novejšo pritlično stanovanjsko hišo, tloris 115 m2, parcela 3500 m2, cena 250.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Brodu v Bohinju ODDAMO V DOLGOROČNI NAJEM nedograjene apartmaje aH sobe, 160 m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Breznici nad Žirmi PRODAMO zazidljivo parcelo, 1.675 m2, lahko v dveh delih, cena 35 DEM/m2. SVET NEPREMIČNINE. 330-112._ V okolici Kranja ali Ljubljane lahko tudi dolenjska smer kupimo 20.000 m2 zemljišča obvezno v enem kosu lahko stara kmetija obvezno na samem, lahek dostop, vsaj nekaj zemljišča zazidljivega ali nadomestna gradnja za znanega kupca, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju prodamo spodnjo etažo hiše cca. 73 m2 z pripadajočim zemljiščem, vseljivo takoj, cena po dogovoru in prodamo tudi vrstno hišo v okolici Kranja. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V okolici Kranja kupimo manjšo, starejšo hišo, potrebno adaptacije obvezno ob cesti, na vsaj 500 m2 zemljišča ali starejše gospodarsko poslopje. Cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju v bližini centra kupimo novejšo vseljivo hišo na vsaj 800 rrv zemljišča do 350.000 DEM za znanega interesenta. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V okolici Kranja, nujno kupim0, manjšo bivalno hišo na vsaj nekal zemljišča za znanega interesenta 00 260.000 DEM. AGENT Kranj (061) 223-485 ali (0609) 643-493 V okolici Kranja kupimo zazidljiv0 parcelo, po možnosti z lok. dokurn-oziroma z objektom v začetni grad' beni fazi ali z obstoječo nadomestno stavbo. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493__ Na vašo željo vam izdelamo can-itev, uredimo stanje zemljiške knjig6' svetujemo pri izdelavi in poprav* starejše ali nove hiše, izdelamo gradbeni načrt vse s Posvet^ strokovnih sodelavcev in še marsikfl drugega, pokličite nas, posvet R zastonj. AGENT Kranj (064) 223-48= ali (0609) 643-493 V Stražišču kupimo hišo v tretji * fazi, obvezno podkleteno, lahko »P Zg. Bitnje na vsaj nekaj zemljišča. P., možnosti visoko pritlično. AGfjl Kranj (064) 223-485 ali (0609) 64J' 493___ Kranj - Praše prodamo starejšo vseljivo hišo, z možnostjo posl°v% prostorov, ob cesti, na 2200 rn< zemljišča možnost prevzema talw z izdano lok. dok. za avtomehanicn delavnico, cena po dogovoru: AGENT Kranj (064) 223-485 (0609) 643-493 Kranj - Oddamo spodnjo etai° stanovanjske hiše, s pripadaj kletjo in garažo, cena 600 možmost najema celotne £ ^ AGENT Kranj (064) 223-4°a (0609) 643-493 J V okolici Kranja prodamo star# visikopritlično hišo na 500 m2 zerw ča, dvojček, brez telefona, cena £ dogovoru. AGENT Kranj (064) & 485 ali (0609) 643-493 ___^ Na Šenturški gori prodamo hjj^ gospodarskim poslopjem, na ng zemljišča lahko za vikend, "".000 nFM In x/ StlSkl vasi VlK«",- strti iljiša, c S^&i' 115.000 DEM in v Stiski vasi v«"^ v četrti gradbeni fazi, na 10.000 zemljiša, cena 160.000 DEM. AG^3. Kranj (064) 223-485 ali (0609) 493__^ Pri PODVINU prodamo veliko staj HIŠO na parceli 1800 m2. MAN^, O22-44-77 ZAZIDLJIVE PARCELE V ŽIRO^jS. in PREDDVORU prodamo. MAN^ 022-44-77____*> BLED v mirnem, zelenem 0^°\ prodamo starejšo hišo z Qara^Z.\$o vrtom, BLED dvostanovanjsko n na manjši parceli z gostinskim >°\. lom, KRANJ ČIRČE novejšo samo tojno_hišo z vrtom, 450.000 u^ ŠKOFJA LOKA Dolenja vas hišo na parceli cca 1200 "' 390.000 DEM, BLED ZASIP dvo»» novanjsko hišo s 140 m2 P°5qaNJ prostorov na parceli 900 m2, Kjv* j BITNJE dvostanovanjsko hišo i^jU z dvema garažama, ob zelenem P na parceli 700 m2, 360.000 ^ DOM NEPREMIČNINE, 22-3-*;% 0609/650-123 ' ___S< u i i -jjfl KRANJ Primskovo 2500 m2 ob za poslovno stanovanjsko 9{° cci ZG.DUPLJE zazidljivo parcel 2, 600 m2 prodamo 70 DEM"^ MAČE nad Preddvorom cc* $ m2, sončna vikend parceia. p(; DEM/m2, lok. dok. ČIRČE. L^j, sončno parcelo ob .zelenem v ]y 1187 m2, PREBAČEVO manjoj«, zidljivo parcelo na robu nf,flK. ' GOLNIK 959 m2 v hribu, Izvoda, tel., ob parceli. DOM MICNINE, 22-33-00, 0609/650' Fax na navadni papir, telefon, tajnica KX-F1100 BX/S 96.700 SIT v Radovljici, Kranju in Tržiču prodajo več hiš. BAV. d.o.o. Koroška c. 5. Tržič, 52-233 21630 Na Drulovki prodamo končno atrijsko hišo v III. gr. fazi. B.A.V.,d.o.o. Koroška c. 5, Tržič, 52-233 21631 V centru Kranja prodamo starejšo ™8o na pare. 720 m2. B.A.V.d.o.o., jforoška c. 5, Tržič, 52-233 21632 Na Kriški planini na Krvavcu prodajo apartma 31 m2. B.A.V.,d.o.o., j^orožka c. 5, Tržič 21633 V Hraša pri Lescah prodamo pare. g« m2. B.A.V.,d.o.o„ Koroška c. 5, TOČ, 52-233 21634 Pod Dobrčo prodamo lepo urejen bivalni VIKEND. B.A.V., d.o.o. Korošec. 5, Tržič, 52-233_21635 Kupimo več hiš, stanovanj, vikendov J Parcel različnih cenovnih razredov. °AV.,d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, 52- '33 21636 STRUŽEVO - starejšo hišo z velikim vrtom prodam. ©061/1321-103, 064/245-208_21670 Jesenice na Razgledni prodamo zazidljivo parcelo 2000 m2. PODME-ŽAKLA prodamo zazidljivo parcelo 612 m2, 31000 DEM. NOVK NEON, 862-877 21691 BLED ugodno prodamo hišo z lepim razgledom 130 m2 stan. površine, 1000 m2 zemlje, 140.000 DEM. NOVAK NEON, 862-877 21692 GORENJSKA TAKOJ KUPIMO ENODRUŽINSKO HIŠO Z VRTOM NA SONČNI LETI. «227-202 21722 GORENJSKA TAKOJ KUPIMO ZAZIDLJIVO PARCELO DO 1000 m2 in do 2000 m2. «227-202_21723 BRUNARICO manjšo v 21744 BRUNARICO manjšo v Jav. Rovtu št. 46, prodam po dogovoru. «806- 739 21745 Prodam 10 m suhih bukovih DRV. ■ 685-411 21777 STAN. OPREMA Prodam kotno sedežno GARNITURO. ©222-524 21467 Ugodno prodam starejšo, dobro ohranjeno DNEVNO SOBO. «421-445 po 17. uri 21552 ponudba tedna: stanovanja: v KRANJU: 1 SS 44 m2 na Planini, cena = 75.000 DEM v KRANJU: 1,5 SS 47 m2 v Hrastju, cena - 66.000 DEM v KRANJU: 2,5 SS 68 m2 na Planini, cena = 110.000 DEM na obroke v KRANJU: 2 SS 57 m2 na Kebetovi, cena = 91.000 DEM v KRANJU: 2 SS 67 m2 na Planini, cena = 94.000 DEM na obroke v KRANJU: 3 SS 79 m2 na Planini, cena = 140.000 DEM na obroke v KRANJU: 3 SS 61 m2 na Zlatem polju, cena = 81.000 DEM v KRANJU: 4 SS 82,5 m2 mansardno na Planini, cena = 130.000 DEM na JESENICAH: 2 SS 55 m2 v stolpnici, cena = 55.000 DEM RADOVLJICA: 2,5 SS 54 m2 z garažnim nadstreškom, cena = 90.000 DEM gKOFJA LOKA: 1 SS 41 m2 v Frankovem naselju, cena = 74.000 DEM ŠKOFJA LOKA: 2,5 SS 68 m2, Frankovo naselje, cena = 110.000 DEM hiše: SSf!,NJ: "Msfa hi&. Parcela 700 m2, cena = 350.000 DEM £HANJ: hiša v 3. gradbeni fazi, parcela 2.000 m2 + gozd 2.500 m2, cena = 300.000 DEM sjjflvnovejša hiša na parceli 1.200 m2, cena = 360.00 DEM tr-tiA E: niša s Prizidkom 9araže na parceli 600 m2, cena = 250.000 DEM 7lRo\iV bližini vrstna hiša' Parcela 180 m2- cena = 200.000 DEM 390 000 DeLi"3 ParCel' 1 '26° m2 l0Čen' hiŠ' ^n0Ve^Ša' stareJša)1 cena = gSItenl prostori: kRAKi i tovamiški objekt, 900 m2 v dveh etažah, cena = 450.000 DEM Kram 1 V centru P°slovna hiša. 700 m2 v dveh etažah, cena = 360.000 DEM ■"VMNJ: v centru mesta oddamo pisarniške prostore J(3 KERN, tel. 221-353,222-566, fax. 221-785 PRODAMO KRANJ Struževo 1/2 niše (pritličje) z vrtom in garažo 95000 DEM, KRANJ Struževo na Parceli 800 rr>2 hišo s 100 m2 Površine, 130.000 DEM. »UUICE novo dvostanovanjsko hišo + 2 garaži na parceli cca 900 m2, KRANJ S v mirnem okolju manjšo visokopritlično hišo z vrtom, 190.000 °EM, KRANJ ČIRČE poslovno stanovanjsko hišo v izgradnji, KRANJ pRlMSKOVO nadomestno gradnjo na parceli 2500 m2, PRODAMO pREDDVOR KOKRA lepo ohranjeno v'lo z 800 m2 bivalne površine, sredi E°zda ob potoku, cena po dogovoru. JUBNO pri Podbrezjah nadomestno 9/adnjo na parceli cca 500 m2, cena Po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, ^33-00, 0609/650-123__2113« KIPIMO AMBROŽ pod Krvavcem V|kend aH zazidljivo parcelo, KRANJ z okolico do 15 km manjšo starejšo n£o z vrtom. DOM NEPREMIČNINE. ^33-00, 0609/650-123_2VUQ KUPIMO GORENJSKA manjšo kmetijo na lepi lokaciji. BLED hišo z vrtom na lepi, mirni lokaciji. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00 0609/650-123 NEPREMIČNINE Jdomplan kranj, p.o. I, ~_| ltranj,bleiweisova 14 p.p.139, i let ■ tei.064/268-700, |fax:064^11-864 upravljanje in vzdrževanje stanovanj NOVO promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost Ugotavljata zanesljivost in uspeh PRODAMO HOTEMAŽE več manjših Parcel ob zelenm pasu, LJUBNO pri Hodbrezju nadomestno gradnjo na Parceli cca 500 m2, KRANJ okolica ?° 15 km, večjo gradbeno parcelo na lePl lokaciji, KRANJ in okolica večjo Parcelo ob robu naselja, GORENJSKA KUPIMO VEČ MANJŠIH PARCEL ^A ZNANE KUPCE. DOM NEPRE-M ČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 f f Ol 1V1I oslrihov Klemene tel.471-813 0609/632-047 MIŠO s.p. Kranj tel.: 064/326-612 mob.: 0609/641 -034 NUDI: - MONTAŽO iN SERVIS SENČIL rolete, žaluzije, lamelne zavese - MONTAŽO TALNIH, STENSKIH In STROPNIH OBLOG - SUHOMONTAŽNO PRENOVO OKEN In VRAT • BRUŠENJE iN LAKIRANJE VSEH VRST PARKETOV -POLAGANJE LAMINAT PARKETOV STROJNI TLAKI -ESTRIHl HHro. kvalitetno in po ceni s katero boste zadovoljni VI In mi INE:Tel.:061/811-579 *Mob.:0609/619-615 STROKOVNA MEDICINSKA KOZMETIKA - po izredno nizkih cenah vam nudimo medicinski solarlj, strokovno pedikuro, nego obraza za zrelo In mlado kožo. KOZMETIČNI STUDIO KSENIJA «328-169 19873 IZPOSODITE SI VIDEO KAMERO SONY - uporaba je enostavna, posnetki pa odlični. «222-055 19874 Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, parkirišč in dovznih poti. «0609/ 628-140 19963 SCHIEDEL sanacijski dimnik procrom Informacije in naročila tel.: 0609/645-581 POZOR! Saniramo vaš dimnik z nerjavečimi cevmi, ki so primerne za vse vrste kurjave. Prodajamo tudi cevi brez montaž. Tel.: 041/671-519 POMLADNI VfclLR 090 43 Ol POOOVOm-STIKI rOKLIČI KAI Pizza express - 24 ur po telefonu 225-207 TMPIZZiia 1.000 Sli U LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA TEČAJI TUJIH JEZIKOV V ŠKOFJI LOKI s sofinanciranjem Ministrstva za šolstvo in šport NEMŠKI JEZIK ZAČETEK I. stopnja 06.10. II. stopnja (*) in III. stopnja (*) 08.10. IV. stopnja (*) 09.10. V. stopnja (s poslovno nemščino) 09.10. Priprava na izpit iz akt. znanja 06.10. Obnovitveni (za upokojence) (*) 06.10. 14.10. 09.10. 13.10. in 14.10. 07.10. 28.10. ANGLEŠKI JEZIK I. stopnja II. stopnja (*) III. stopnja (*) IV. stopnja (*) V. stopnja (s poslovno angleščino) 28.10. Obnovitveni (za upokojence) (*) 22.10. ITALIJANSKI JEZIK I. stopnja 07.10. II. stopnja (*) 07.10. III. s topnja (*) 07.10. Obnovitveni (za upokojence) (*) 09.10. (*) - tečaji, označeni z zvezdico, bodo sofinancirani, in zato precej cenejši kot običajno! Informacije in prijave: 656-137 (Ljudska univerza, Mare Zvan) Izvajamo vse vrste notranjih in zunanjih pleskarskih del. «56-715 KOMNBI PREVOZI TOVORA In manjše SELITVE. «223-420, mob. 0609/631-776_21766 SERVIS IN POPRAVILA pralnih strojev tudi starejših. «332-350, 325-917 21783 STANOVANJA Na BISTRICI PRI TRŽIČU prodamo ENOSOBNO stanovanje, 41 M2, za 57.000 DEM in trisobno stanovanje, 74 M2, za 95.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V RADOVLJICI prodamo enosobno stanovanje, 37 M2, za 62.000 DEM in 40 M2, za 75.000 DEM ter dvosobno stanovanje, 53 M2, za 90.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Nujno PRODAMO enosobno stanovanje v alpskem bloku V LESCAH, 38 m2, za 70.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Frankovem naselju PRODAMO dvosobno stanovanje s kabinetom, v pritličju, 68 m2. za 110.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Levstikovi ulici in na Gosposvets-ki cesti v Kranju imamo naprodaj več trisobnih stanovanj. SVET NEPREMIČNINE, 330-112.Na Planini PRODAMO garsonjero, 33 m2, za 65.000 DEM, več enosobnih stanovanj, za 75.000 do 80.000 DEM, več dvosobnih stanovanj v cenovnem razredu od 95.000 do 120.000 DEM in več tri in štirisobnih stanovanj, od 136.000 do 148.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Hujah v Kranju PRODAMO dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 84 m2, pritličje, klasično ogrevanje, vrt, cena 120.000 DEM. Na Partizanski cesti v Škofji Loki PRODAMO trisobno stanovanje v šestem nadstropju, 75 m2, telefon, CK, balkon, vzdrževano. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Podlubniku PRODAMO 2S stanovanje, 61 m2, za 93.000 DEM in 3S stanovanje, 75 m2, za 118.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Ob PUNGERTU v Kranju PRODAMO stanovanje v 2.nadstropju, 120 m2, CENA 1.300 DEM/m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Hrastju prodamo GARSONJERO, 26 m2, cena 52.000 DEM in 1,5 sobno stanovanje, 47 m2, za 70.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Pri Vodovodnem stolpu v Kranju PRODAMO obnovljeno garsonjero v mansardi nizkega bloka, brez CK, 22 m2. za 45.000 DEM, dvosobno stanovanje, 51 m2, za 82.000 DEM in trisobno stanovanje s CK, 65 m2, za 110.000 DEM . SVET NEPREMIČNINE. 330-112. V Kranju prodamo popolnoma nova stanovanja na Mohorjevem klancu, poljubna kvadratura, z vsemi priključki, možnost prevzema najkasneje decembra 97, po 1660 DEM/ m2, možnost ogleda po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Več enosobnih stanovanj na območju Kranja kupimo, lahko so starejša potrebna adaptacije, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Na Golniku prodamo enosobno stanovanje 42,10 m2 visoko priličje, vseljivo po dogovoru z vsemi priključki, cena 70.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Hitro itt ,j>©ce»£./""j' Izdelava podstrešnih stanovanj in polaganje laminatov. «422-19321335 Delam vsa zidarska dela, hitro in poceni. «224-151 21468 BOJLERJI, KOTLIČKI, PIPE. VENTILI. PRALNI STROJ, ŠTEDILNIKI, ELEKTROINSTALACIJE - popravilo, montaža. «325-815_2isso Žensko, moško, otroško frizerstvo pokličite v frizerski salon "Lena". «323-56 0 21578 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih strojev, sesalcev, štedilnikov, bojlerjev. «242-037 21599 ADAPTACIJA kopalnic in polaganje vseh vrst keramičnih ploščic. «061/ 627-356 21618 SNEGOLOVILCE si priskrbite sedaj! Ugodne cene. Možnost montaže. «725-319 21649 Deklaracije oblikovane s tekstom, črtno kodo, grafiko izdelamo ekspresno. « in fax 634-665 21664 VODOVODNE INSTALACIJE HITRO, KVALITETNO IN PO KONKURENČNIH CENAH. KOŠNIK, S.P. 332-061 21684 PLETEM na stroj iz vaše ali svoje volne. «712-064 21S98 SALMEX s.p. TESARSTVO, ZIDARSTVO - opravljamo tudi krovska dela. «411-451 21899 UČENCI, DIJAKI, ŠTUDENTJE - posebna ponudba v mesecu avgustu in septembru KUPON za brezplačno objavo prodaje oz. nakupa učbenikov. BESEDILO OGLASA: Izpoljeni kupon pošljite ali pa prinesite na Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj, p.p. 124. NEPREMIČNINE Ljubljana, Tacenska 95 tel.: 061/15-22-284,15-22-274 VAM NUDI: sestavo pogodbe, cenitve, statiko, gradnje, obrtniška dela in nadzor nad gradnjami NOVO: TRIDIMENZIONALNO PROJEKTIRANJE VAŠIH NEPREMIČNIN • ARCHICAD PIA ŠKOFJA LOKA a 623-117, 622-318 1. Prodamo Bohinj večje 1 sobno stanovanje, 55 m2 2. Prodamo vrstno hišo Podlubnik 3. Prodamo Partizanslo 2 ss, I. nadstropje, 58 m2 4. Prodamo Podvrh lep vikend 5. Prodamo večsobno stanovanje Frankovo naselje 6. Prodamo 3 SS z atrijem v Frankovem naselju 7. Kupimo Groharjevo naselje 1 s. s. za gotovino 8. Prodamo Gabrška gora lep stanovanjski vikend 9. Kupimo na relaciji Zminec - Gor. vas zazidljivo parcelo ali nadomestno gradnjo 10. Prodamo 1/2 hiše v Medvodah 11. Prodamo Rovtenad Žirmi stanovanjsko hišo 12. ProdamoLjubljana - Celovška garsonjero 13. Prodamo v Železnikih večjo meščansko hišo 14. Prodamo starejšo Hotavlje vikend cca 60 m2 stan površine 15. Prodamo Mestni trg šk. Loka 2 ss mansardno 16. Prodamo zazidljivo parcelo (2.600 m2) Racava - Žiri 17. Prodamo 2.5 SS z atrijem v Frankovem naselju 18. Prodamo Podlubnik 2 ss, I. nadstropje, 53 m2 19. Kupimo Podlubnik - 1 sobno in 2,5 sobno stanovanje 20. Prodamo - Gorenja vas • 2 ss, 60 m2 in 3 ss, 73 m2 21. Prodamo - Šk. Loka starejšo hišo z lokacijskim dovoljenjem za nadomestno gradnjo, PIA KRANJ S 312-622 1. Prodamo 1SS predelano v 2SS (59 m2) - Planina 2. Prodamo 2S galerijsko stanovanje ob reki Savi, 90.000 DEM 3. Prodamo 2SS (56 m2) - Šorlijevo naselje, 95.000 DEM 4. Prodamo 2SS (60 m2) in (68 m2), Frankovo naselje 5. prodamo 2SS (64 m2) Planina 6. Prodamo 3SS (62,5m2) Zlato polje 7. Prodamo 3SS (69 m2) Zlato polje 8. Prodamo 3SS (85 m2) Radovljica 9. Prodamo 4SS (92 m2) Planina -(dva obroka) 10. Kupimo 2SS v Radovljici 11. Kupimo 1SS ali 2SS v Kranju in Tržiču 12. Prodamo hišo v Hotemažah, 330.000 DEM 13. Prodamo zazidljivo parcelo (3.260 m2), Radovljica 14. Kupimo stan. hišo do 200.000 DEM 15. Prodamo st. hišo v okolici Kranja (800 m2) 130.000 DEM 16. Oddamo več različnih posl. prostorov v okolici Kranja 17. Najamemo 1S ali 2 ss v Kranju 18. Prodamo v centru Kranja 5S stanovanje v 2. nadstr. adaptirano, ter v pritličju dva poslovna prostora, cena ugodna 19. Prodamo travnik in pašnik (1220 m2) Sr. vas v Bohinju, 25.000 DEM 20. Oddamo 1S in 2S stan., Planina, predplačilo 21. Najamemo hišo v Kranju ali okolica 22. Oddamo 2SS v hiši, okolica Kranja PIA JESENICE S 863-145 1. V Lescah prodamo 1 sobno stanovanje, 39 m2 2. Jesenice - 3. s. st., 69 m2, tel., 60.000 DEM 3. Prodamo 1/2 hiše v Podkorenu. 4. Prodamo hišo na Lipcah, mizarska delavnica, 967 m2 parcele 5. V Bohinju prodamo 4 ha parcele s hišo, primerna za kmečki turizem, 145.000 DEM. 6. Radovljica - prodamo 2,5 ss, 54 m2 za 85.000 DEM 7. Jesenice - stanovanjsko hišo zamenjamo za 2 ss na Jesenicah z doplačilom 8. Na Pristavi prodamo vikend, 80 m2, parcela 700 m2, cena 60.000 DEM 9. Bled - 2 ss + garsonjera oddamo v najem 10. Na Jesenicah oddamo v najem posl. prostor 14 m2, primeren za pisarne 11. Jesenice - center, 3 ss, 74 m2, balkon, cena 70.000 DEM 12. Zgoša - prodamo 2 ss v hiši, 60 m2, cena 55.000 DEM 13. Radovljica - prodamo 2 ss v bloku, 61 m2, plačilo na obroke 14. Jesenice • 2 stanov, hiša, 103 m2 st. površine, 340 m2 parcele. 15 Jesenice - oddamo v najem garsonjero, 25 m2,270 DEM/mes. 16. PODKOREN-prodamo2/3hiše. 17. Bled • Ribno stanov, hiša z delavnico, 1700 m2 parcele. Cena 200.000 DEM. 18. Jesenice - kupimo garsonjero v nižjem nadstropju V Kranju nujno najamemo opremljeno garsonjero z vsemi priključki za dobo enega meseca od 19. 09. 1997 do 20. 10. 1997, za profesorja matematike, tujca, plačnik inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko Iz Ljubljane. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 TV-VIDEO-AUDIO-HI-FI ZASTOPSTVO IN PRODAJA flD PiaivHEOt 3Sherwood NAJUGODNEJŠI DOLBV SUftftOUND PHO-tOOlC RECEIVER Z HV-5080« *3x95W DIN spredaj * 2x 30W DIN zodaj * RDS radijski sprejemnik * 30 nastavljivih postaj * Sleep timer * Izhod za aktivni subv/oofer * Dodatni par zvočnikov * 6 oualo vhodov * 55 funkcij na dalj. upravjolcu * DAS končna stopnja * Zatemnitev dispiava * Najnižja cena v Evropi PRI NAS MS OENAR VREO£N VEDNO VEČ IZPOSOJA 80NY VIDEO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 V Kranju prodamo garsonjero 28,50 m2, v tretjem nadstropju, v mirni okolici, z vsemi priključki, lepo vzdrževano, brez balkona, vseljivo po dogovoru, cena 55.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Stražišču prodamo dve ločeni mansardni garsonjeri v večstano-vanjski hiši, vsaka nad 30 m2, brez CK. možnost prevzema takoj, ugodna cena. AGENT Kranj (064) 223-485 aH (0609) 643-493 V Kranjski gori kupimo eno-dvo ali trosobno stanovanje, za znanega interesenta, po možnosti z vsemi priključki, v mirni in urejeni okolici, vseljivo v čimkrajšem času, plačljivo v gotovini. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju, prodamo enosobno stanovanje 44,30 m2, v enajstem nadstropju, z vsemi priključki, vseljivo takoj, cena 75.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju prodamo enosobno stanovanje 45 rn2, v drugem nadstropju, nizek blok, z vsemi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 76.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Več dvosobnih stanovanj na različnih lokacijah v okolici Kranju in Škofje Loke prodamo, razlinih kvadratur, z vsemi priključki, cene po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju Zoizova ul. prodamo dvosobno stanovanje 51 m2, v drugem nadstropju z vsemi priključki, vseljivo po dogovoru cena 85.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju prodamo dvosobno stanovanje 65 m2, v šestem nadstropju in 55 m2, visoko pritličje, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju šorlijevo naselje, prodamo trisobno stanovanje 70 m2, v devetem nadstropju od devetih, z vsemi priključki, vseljivo po dogovoru, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju prodamo popolnoma nova stanovanja na Mohorjevem klancu, poljubna kvadratura, z vsemi priključki, možnost prevzema najkasneje decembra 97, po 1660 DEM/ m2, možnost ogleda po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 STANOVANJA: 2 ss atrijsko, 62 m2, Planina,'2.5 ss 58 m2 Vodovodni stolp, obnovljeno GARSONJERO v Hrastju, prodamo. MANDAT 022-44-77 21063 KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJE-MAMO-ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_21133 PRODAMO KRANJ Planina III, 1 ss, 44,5 m2/IV, 80.000 DEM, KRANJ Zlato polje, 1 ss, pritličje, 45,5 m2, CK, tel., 1700 DEM/m2, KRANJ Planina II 2 ss/V, 78 m2, 1500 DEM/m2, KRANJ Zlato polje 2 ss/ IV, 47 m2, plin do bloka, 85000 DEM, ŠKOFJA LOKA novo 2 ss+ 27 m2 atrija, 115.000 DEM, KRANJ Planina li ugodno, 3 ss/XII, obnovljeno, 85 m2, 2 balkona, 1400 DEM/m2, KRANJ CENTER meščansko 2 ss/ III, 89 m2, CK, tel., 1600 DEM/m2, KRANJ Šorlijevo nas. 3SS, 70 m2/IX, 119.000 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 21134 PRODAMO KRANJ Šorlijevo nas. 2 ss, 60 m2/lll., 95000 DEM, KRANJ Planina I 2 ss+2k, 92 m2/V, 1600 DEM/m2, KRANJ Struževo 2 ss v hiši z garažo in vrtom, CK, tel., 95000 DEM, KRANJ CENTER nova stanovanja v izgradnji, 1600 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_21138 KUPIMO KRANJ, LESCE. RADOVL-JICA 1 ss ali 2 ss za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 21136 NAJAMEMO 2 ss ali 3 ss za mirno tričlansko družino za 2 leti, NAJAMEMO KRANJ garsonjero ali enosobno stanovanje za poslovneža, NAJAMEMO KRANJ okolica manjšo hišo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 21137 Samska, z redno zaposlitvijo nujno najamem GARSONJERO ali 1 ss STANOVANJE v Šk. Loki. «634-770 dop., 623-255 in 632-531 pop. 21197 r r škofja Loka - 3 ss komfortno STANOVANJE 73 m2 prodamo ali zamenjamo za enosobno z doplačilom. 00609/628-546 21394 Na Mlaki pri Kranju prodam HIŠO v III. gr. fazi, v račun vzamem 2 ss v Kranju. 0245-352 21483 GARSONJERO 26,36 m2 v centru Radovljice, prodam. 0714-902 in 0601/41-261 po 19. url 21591 V Kranju na Šorlijevi ul. prodamo enosobno, v nebotičniku 4 sobno stanovanje in v Tržiču več stanovanj različnih velikosti. V Kranju kupimo 3 ss ali 2 ss s kabinetom in več manjših stanovanj, v Tržiču pa več stanovanj različnih velikosti. BAV.d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, 52-233 21637 IZOLA, NOV počitniški apartma z vrtom na mirni lokaciji prodam za 90.000 DEM. 0066/773-131, 066/ 773-777 21646 JESENICE ugodno prodamo 2,5 ss v hiši, 64 m2, 100 m2 zemlje, klet, garaža, CK, telefon, 65000 DEM. Jesenice prodamo aH zamenjamo komfortno 3 ss za starejšo hišo, 72 m2, cena po dogovoru. NOVAK NEON, d.o.o., 862-877_21689 JESENICE prodamo 3 ss nasproti železniške postaje, 74 m2, 72000 DEM. JESENICE v nizkem bloku prodamo 2 ss, 50 m2, 50.000 DEM. NOVAK NEON, 862-877 21690 GARSONJERA 22 m2, kompletno obnovljena prodamo in PLANINA 33 m2, komfortno cena 65000 DEM. POSING, 224-210 21708 ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NAS. prodamo enosobno stanovanje 40 m2, komfortno takoj vseljivo z odkupljenim nadstr. za avto za 80.000 DEM. POSING, 222-076_21709 KRANJ PLANINA PRODAMO EN-OSOBNO STANOVANJE 44 m2, komfortno takkoj vseljivo za 75000 DEM. POSING, 224-210 21710 KRANJ UL. GOR. ODREDA prodamo 2 ss 63 m2, komfortno za 95000 DEM IN GOGALOVA 65 m2, komfortno za 95000 DEM. POSING, 224- 210 21711 ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NAS. prodamo 3 ss 68 m2, komfortno novejše za 115.000 DEM. POSING, 222-076 21712 KRANJ PLANINA prodamo dvosobno stanovanje 64 m2, komfortno, adaptirano takoj vseljivo za 89.500 DEM. POSING, 222-076_21713 KRANJ PRODAMO 2 ss 55 m2 komfortno z galerijo vredno ogleda za 90.000 DEM. POSING, 224-210 21714 KRANJ ZLATO POLJE prodamo 2 ss 54 m2, kofmortno vzdrževano za 86000 DEM. POSING. 222- 076 21715 KRANJ PRODMAO 4 ss (2+2) komfortno takoj vseljivo lepo vzdrževano za 140.000 DEM. POSING, 224-210_21716 KRANJ PLANINA III prodamo 3 ss 81,50 m2, komfortno za 136.000 DEM. POSING, 222-076 21717 JESENICE prodamo lepo 3 ss 82 m2, komfortno v mirni okolici za 90.000 DEM. POSING, 222-076 21718 BLED PRODAMO NOVEJŠE EN-OINPOLSOBNO STANOVANJE 50 m2 komfortno zelo urejeno prodamo za 110.000 DEM. POSfNG, 863-150 21719 LESCE PRODAMO NOVEJŠE ENOSOBNO STANOVANJE 39 M2 komfortno nižje nadstr. v alpskih blokih za 70.000 DEM. POSING. 863-150 21720 KRANJ ŠKOFJA LOKA TRŽIČ DRU-LOVKA CERKLJE PREDDVOR TAKOJ KUPIMO MANJŠE IN VEČJE STANOVANJE ZA GOTOVINO. 0227-202 21721 JESENICE RADOVLJICA BLED LESCE KRANJSKA GORA kupimo manjše in večje stanovanje za gotovino. 0863-150 21724 Odkupujemo LADE gotovinsko plačilo, uredimo prepis. 0323-298, 0609/643-202 19440 ALFA 33 1.3, letnik 1992, črne barve, z veliko dodatne opreme, ugodno prodam. D 620-454 ali 061/185-42- 01 20369 OPEL ASTRA caravan 1.6 I, I, 93, ugodno prodam. Dodatna oprema, prvi lastnik, reg. do avgusta 98, vgrajen mobitel. 0246-570 21001 ODKUP in POPRAVILO POŠKODOVANIH VOZIL, AVTOVLEKA in AV-TOKLEPARSTVO. Jože Jakša, Orehovlje 15 a 0241-168 21139 VW 1200 J, I. 74, obnovljen, drugi lastnik, 125.000 km, prodam. O 741- 494 21360 VW POLO limuzina, klima, kov. barva, 9/96, 28500 km, prodam. 0310-225 21590 Prodam MAZDO 626 2.0, I. 90, 150.000 km, metalno siva, centr. zakl. elek. stekla, cena 10.000 DEM. O 721 -652 ali 041 /645-515 21621 Prodam FORD MONDEO GLX 1.8 I 16 V 115 KM, I. 2/97, 17000 km, veliko dodatne opreme. 0064/77-502, zvečer 21626 Prodam R 4 TL 1983, v celoti obnovljen, registriran celo leto. 0331-541 21827 Prodam CLIO 1.2 RN, metalno sive barve, centralno zaklepanje, servo volan, garažiran, 48 000 prevoženih km, cena 12 300 DEM. 0311-347 21629 Prodam R 5 CAMPUS, I.90, cena po dogovoru. 0211-081 21643 Ugodno prodam JUGO 45,1.86, bele barve, reg. do 27.8.98. Inf. na 0712- 313 21644 Prodam Z 101, I. 86, vozna.nereg. Cena po dogovoru. 0731-023 21654 URŠKA FITNE88 CENTER NA BRDU PRI KRANJU 1 V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah IVpisuje začetnike in dobre plesalce *E? 064/415-000 Krediti - prenos lastništva vozil. Odkupi vozil, menjava. AVTOGAR-ANT 634-231_21658 MAZDA 323 LX SEDAN I. 90, SUZUKI SEIFT 1.6 GLX I. 95, proda-mo. AVTOGARANT 634-231 216&9 R 5 CAMPUS PLUS I. 93, R 5 TOP FUN I. 93, prodamo. AVTOGARANT 634-231_21660 FORD ESCORD 1.8 TD KARAVAN, I. 94, prodamo. AVTOGARANT 634- 231 21661 GOLF JXB I. 88, BMW 520 i, I. 90, prodamo. AVTOGARANT 634-231 21662 R 4 I. 88, YUOG 45 KORAL I. 88, prodamo. AVTOGARANT 634-231 21663 PUNTO 45 I. 90, 72000 km, reg. do 2/98. cena 4300 DEM. Šmid. Otoki 12, Železniki 216M Prodam OPEL KADETT 1.4 S I. 90, metalno modre barve. Drinovec, Strahinj 38, Naklo, 0471-019 21669 tel : 064/24 21 21 Laou.i^|| KRANJ Šuceva 27 SAMSUNG BREZVRVIČNI TEL., SGH-200 0 CENTRALE,GSM TEL.. ^\©^° MONTAŽE,ZAŠČITE,ISDN, TELEFAKSI NA NAVADEN PAPIR OKI Mladoporočenca najameta garsonjero ali enosobno stanovanje v Kranju ali okolici. 0327-689 21778 VOZILA Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, 0634-148 in 0609/632-577 3525 ODKUP in PRODAJA rabljenih avtomobilov ter prenos lastništva. 0325-981 in 041/668-283 17576 MITSUBISHI ECLIPSE TURBO, 200 KM, I. 91/4, 89500 km, servisiran, servisna knjižica, veliko dodatne opreme, izredno lepo ohranjen, prodam. O0609/644-991 18949 FIAT PUNTO nova vozila, kredit ali menjava. AVTOGARANT 634-231 21655 R 5 CAMPUS I. 90. GOLF JXD I. 85, prodamo. AVTOGARANT 634-231 21656 VECTRA 2.0 I I. 93, motorno kolo GPZ 500 S I. 90, prodamo. AVTOGARANT 634-231 21657 GOLF JXD 1.6, I. 87 lepo ohranjen, reg. celo leto, dod. oprema, cena 6500 DEM. 0634-458_21678 Ugodno prodamo R 5 CAMPUS 3 v, I. 88, R 5 CAMPUS 5 v I. 90, R 19 1.4 RT, 5 v, I. 95, CLASSIC 1.6 RN sreb. met. nov 24.600 DEM, LANCIA DEDRA 1.6 I. 95. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Inforamcije po O 428-0011 ali 428-0012, RENAULT Preša Cerklje 21688 Prodam VW 1200 HROŠČ, letnik 1967. 0403-015_21704 Prodam R 5 CAMPUS letnik 1989, reg. do 5/98, 3 vrata, rdeče barve, garažiran, druga lastnica, 129000 km, radio, zimske gume, cena 5100 DEM. 0624-224_21705 DAIHATSU prodajni servis novih vozil. Na zalogi tudi novi JEEP TERIOS za samo 29900 DEM. Avtosalon AHČIN, Voklo 75a, Šenčur, 0491-406 21706 Prodam JUGO 45, letnik 1987, reg. do 3/98, zelo dobro ohranjen. O 734- 069 21728 SLID TNZ ( noge HI-LO Ifitness > FIT KIDS (otroška aerobiko) ►telovadba za nosečnice ► masaža SAVN/* S0LARIJ ERG0LINE ORGANIZIRANA VADBA SPINNING PRVIČ NA GORENJSKEM OPEL FRONTERA 2.0 i, SE,l odlično ohranjen, prodam. *• 738-877, zvečer_ Karambolirano ameriško ''^„rna- * PONTIAC PONEVILLE 3.8 aV;°darti, tik, vozen z deli, letnik 1988 P'°,172»| aH menjam. 0736-686 _J^>\ Prodam Z 101 confo** m z 7f (celega ali po delih. 0332-482^ MAZDO 323 S I. 93, rdeče »*J[Bjns dod. spojlerja, novimi guman radijskim sprejemniko, ugodno y ^ * dam. Informacije vsak dan po 1 jjS 0622-931____^ S R 4 solidno ohranjen, rea. prodam. C. na Hudo 33, Tržič 2 ^ PB GANTAR Bratov Praprotnik 10. NAKLO Tel./(ax:064/471-035 PRODAJA IN ; MONTAŽA IZPUŠNIH JW \ SISTEMOV TER kx£2s& AVTOMOBILSKIH ^ bi viu iv ^M0HRCf amortizer^ JU f Prodam z 101 letnik 1987. 279, po 13. uri Prodam R 4 GTL, I. 89 nov*l| cena po dogovoru. ©041/62*»" 21736____^JM LIVADA.d.o.o. AVTOINTEX RU več vozil: CIMOS BX 15 TGt■ ' j/. FIAT UNO 70 SL 83, FIESTA>WM PEUGEOT 405 89, R 19 CHA^ GTX 90, VOLVO 340 GL ^-eS* 100 2.0 86, POLO FOX 90, PEM 2.0 16 V KARAVAN 89, ALFA Pu. g* 33 86, 92, JUGO FLORIDA '-i^ LADA NIVA 1600 86. Možna r»PJ| staro za staro, nakup na 2, prepisi vozil. 0224-029 Ugodno prodam LADO NIVO 1tf f I. 12/96, temno zelene barve " 207_ Prodam JUGO 55 z avtoradlo » R. 0802-663 .^✓^fH Prodam OPEL KADETT 1£ " met.barve, 5 prestav, I. 90-665-396, 310-537 PEUGEOT 405 I LUXE registriran, možna menjav8 10300 DEM. 0451-170 GOLF 88, lepo ohranjen, P^'V nove gume, reg. 12 mesec« ^30 dam. 0064/862-596, 064/80*7 SERVIS . AVTOMOBItSV? IZPUŠNIH U*1 ŽABNIC±SP.BlWJff' TEL: 0641311^ JUGO 45 KORAL, letnik 1989/90, ;°oro ohranjen, prodam. ©421-191 E?P°ldan 21765 356 po 2^ SSSSrn dobro ohranjen OPEL ,j?PNTERA 10/95 2.3 TDI. ©738- 2APOSLITVE akv6rno sP°sobne in komunikativne [w?lterie za prodajo medic, pripo-»ćkov. ©55-446, 50-274, 0609/ ! sj^? 19449 s^!en. izkušen ŠOFER B kategorije JJreime delo, lahko razvoz s kombi- takoj. 20422 Nastop dela možen l^j^Jvo_ J9mnSl<0' ^isto in Polteno, potrebu-in ^ženie poslovnih prostorov dvak atne hiše v KranJu enkrat do hi,A^.rat.tedensko. Nudimo dobro Si77e,l°- S|fra: SKRBNE IN DELOVNE ZA PRODAJO DODATNEGA ŠOLSKEGA IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA NUDIMO DO 30% PROVIZIJE. TEDENSKA IZPLAČILA TER REDNA ZAPOSLITEV. ©634-064, 041/637-492 20484 Honorarno zaposlimo dekleta za delo v strežbi (kavarna). ©041 -676-514 ali 422-341 21040 KAVA BAR MARS na Bledu zaposli prijetno dekle za delo za šankom. Redno ali pogodbeno. Informacije osebno ali na ©741-533 21129 Iščem TAJNICO. ©041/670-423 21176 Zaposlimo ŠIVILJO z več letnimi izkušnjami za samostojno šivanje športne konfekcije. SMART d.o.o., ©461-866 21191 Iščem simpatično dekle za delo v šanku. Nedelje proste. ©422-515 dopoldan 21200 ELEKTRO in STROJNE INŽENIRJE iščemo za področje razvoja in proizvodnje iščemo. Pismene prošnje na naslov: LE TEHNIKA.d.o.o., Sucev 27, Kranj *1774 VEDEŽEVANJE 090-43-47 ŽIVALI boi0xa|noveiši|Tii pripomočki proti m'*Clnam do dobrega zaslužka Vta£ a redna zaposlitev. " 1 ^K dan po 20. uri 57-961 21433 AVTO ŠOLA VOZNIK zaposli INŠTRUKTORJA A in B kategorije. Tel.: 725-637 OGLAS POD , "ŠIFRO" ce je oglas pod "šifro", potem se zbirajo Pn' nas samo pismene Ponudbe oz. prošnje. Torej v zvezi s "šifro" Pri nas ne dajemo nobenih podatkov. "H Prodam OVCE in JAGNJETA. ©58- 367 21305 Izredno lepo leglo MALTEŽANOV, malih belih kužkov, ne puščajo dlake, prodam. ©56-062 21576 Prodam ljubke MUCKE različnih pasem. ©451-284 21533 Prodam dva TELETA simentalca, težka od 100-150 kg. Korošec, Koprivnik 63, Boh. Bistrica 21592 Prodam KRAVO sim. v 7. mesecu brejosti, četrto tele. ©66-937 21593 Prodam en teden starega črnobele-ga BIKCA. ©733-316 21596 orjra0! ZaP°slimo pisarniško moč za pranje tajniško-administrativnih Dpi o Vpo možnosti s prakso. Šifra: SVAKOJ__21458 £AKARJA IN NATAKARICO zapo-EmLV 9°st'šču višjega razreda. Ce ku! 90stinsko šolo ali nekaj let mil 1,ln znanje enega tujega N^£°kHčite: ©686-000 21463 ' d^ena ekonomska tehnica iščem W,v administraciji ali računo- '<^yU. ©421-069 21575 ' O? dekle a'" fanta za strežbo v ' VjiQm dnevnem lokalu. ©211-732, I '3. Uri Zaposlim MIZARJA z izkušnjami v stavbnem mizarstvu. ©041/669-542 21606 Obnova RENAULT-Žepič zaposli avtokleparja. ©58-375 in 0609/626- 375 21620 Redno zaposlim NATAKARJA-ico v Bistroju v Kranju. ©325-375 21667 Redno zaposlimo GOSTINCA za strežbo in ČISTILKO. ©451-017 od srede naprej, 0609/624-521 21673 KAVARNA ŠPELA v Tržiču išče dekle za strežbo. ©53-900 21695 Prodam enoletne kokoši za nadaljnjo rejo po 2000 SIT in sprejemam naročila za očiščene po 300 SIT/kg do 19. 9. 97. Globočnik, Voglje, Letališka 7, tel. 491-085 NUDIMO TAKOJŠNJO REDNO ZAPOSLITEV TRGOVCU Z IZKUŠNJAMI V TEHNIČNI STROKI. TEL: 064/331-552 2aP0S«mo DELAVCA V SKLADIŠČU. «nf. po tel.: 224-235 ifyP°s°bni akviziterji pokličite. |s<^94, po 20. uri_21153 'lter!lSKA KNJIGA VPISUJE V Wpb£Nl IN PRAKTIČNI TEČAJ i^TEnc?IAL-NEGA ZASTOPNIKA KiiN.U*P0 USPEŠNEM ZAKL-lb9N0nA^O2NA TUDI REDNA ALI Nwp ^ ZAPOSLITEV. PISNE ^KnLP°SUITE NA: SLOVENS-^*Al rvft LJTIJSKA 38, UUBUA-^ŽNIŠTVO 21168 Kreativna šivilja z znanjem krojenja, izkušnjami, dodatno trgovsko izobrazbo sprejme zaposlitev. ©738-142, po 21. ure 21696 Vse, ki iščejo redno ali honorarno zaposlitev vabimo k sodelovanju pri prodaji najnovejših medicinskih pripomočkov. Inf. na ©53-415 od 19-21. ure 21707 V Škofji Loki zaposlimo NATAKARJA-ico in picopeka. ©326-312, od 8-10. ure , 21727 Na Bledu zaposlimo izkušenega KUHARJA. ©76-033 21740 Zaposlim PRODAJALCA teh. smeri. ©226-550, po 20. uri 21767 Prodam KOKOŠI NESNICE za zakol ali nadaljno rejo. ©242-256 21614 Prodam teden dni staro TELIČKO simentalko. ©58-891_21616 Prodam KLETKE za kokoši. Zalog 28, ©421-006 21638 Prodam 10 mesecev stare KOKOŠI nesnice za nadaljno rejo ali za zakol, težke cca 2 kg. Drinovec, Strahinj 38, NaklO 21668 DOBERMANE, čistokrvne, brez rodovnika, prodam. ©061/555-467 21672 Prodam več teden starih črnobelih BIKCOV. Jezerska c. 92 A, Kranj Prodam BIKCA sim. starega 10 dni in KOZLIČKA za zakol. ©311-811 21681 BIKCA simentalca starega 10 dni prodam. Praše 14, Mavčiče 21703 Prodam 10 dni starega BIKCA sim. ©802-044 21732 Prodam TELETA simentalca težkega od 100-120 kg. ©736-448 21742 Prodam tri tedne staro TELIČKO sim. za pleme. ©56-001 21743 Prodam KRAVO, ki bo oktobra teletila. ©421-836 21760 Prodam BIKCA simentalca starega en teden. ©721 -690 21768 Prodam TELIČKO simentalko teden dni staro. ©733-268 21772 Prodam črnobele BIKCE, stare 10 dni. ©22-83-83 21775 OSMRTNICA Po hudi bolezni je v 86. letu umrla babica, prababica, sestra in tašča VIKTORIJA ČESNIK rojena Reš Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 17. septembra 1997, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. Za njo žalujemo vsi, Id smo jo imeli radi. Kranj, 16. septembra 1997 OSMRTNICA Ustavilo se je tvoje utrujeno srce, z njim je utihnil tvoj glas. Čeprav si odšla s tega sveta, boš v naših srcih za vedno ostala. Sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj zapustila draga mami DRAGA PODREKAR roj. Zupan Od nje se bomo poslovili v sredo, 17. 9. ob 16. uri na pokopališču v Tržiču. Na dan pogreba bo žara v mrliški vežici v Tržiču. Njeni sinovi: Dušan, Marko, Tomaž, Peter in hčere: Majda, Joži, Simona, Alenka z družinami OSMRTNICA Umrl je dolgoletni predsednik, častni predsednik in dolgoletni član Planinskega društva Tržič STANKO STRITIH iz Bistrice pri Tržiču Na dan pogreba se bomo od njega poslovili s planinskimi častmi. TRŽIŠKI PLANINCI OSMRTNICA V 77. letu starosti nas je zapustil dragi očka SILVESTER SLADIC Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 16. septembra 1997, ob 16. uri na pokopališču Bitnje. Na dna pogeba bo žara od 9. ure zjutraj v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoči vsi njegovi Stražišče, september 1997 OSMRTNICA V 87. letu starosti je umrla draga mama MARIJA PREŽELJ roj. ŽNIDAR, Fajgeljnova mama iz Bohinjske Bistrice Pokojnica leži v poslovilni vežici na Bohinjski Bistrici. Zadnje slovo bo jutri, v sredo, 17. septembra 1997, ob 16. uri. Cvetje hvaležno odklanjamo v korist farne cekrve sv. Nikolaja na Bohinjski Bistrici. Žalujoči: hčekri Rezka z Janezom, Tončka z družino, Valentina z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti mojega dragega moža FRANCA PIVKA se zahvaljujem vsem, kdorkoli mi je stal ob strani pri njegovi hudi bolezni. Posebna zahvala g. župniku za tople besede slovesa, cerkvenim pevcem, pevcem LTH, sosedom, vsem za darovano cvetje, sveče in pa za tako številno spremstvo v njegov prerani grob. Žena in hči z družino Sv. Duh, Stari Dvor V SPOMIN Srce molči in pričakuje, a ni stopinje od nikjer; zamisli se, po nečem žaluje ves dolgi, samski mi večer. (Josip Murn) V globoki veri, da se zopet srečamo, sta minili dve leti, odkar sta od nas za vedno odšli naši dragi MIHAELA in BARBARA NOVAK (mati in hči) Ostaja praznina, ki jo skušamo zapolniti z lepimi spomini in molitvijo. Hvala vsem, ki se ustavite ob njunem prezgodnjem grobu, jima prižgete luč ali poklonite cvetico. Hvala za vse lepe misli in molitve. VSI NJUNI ZADNJE NOVICE bo dežurni novinar Uroš Špehar telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/635-757 pokličite, sporočite, predlagajte... IS/11 bomo pisali Tokrat jo je tudi dežurnemu novinarju posredno zagodlo vreme, saj je zaradi deija odpadlo kar nekaj zanimivih prireditev. Naj omenimo le eno - znani kravji bal bo namesto minulo nedeljo stoodstotno le prihodnjo! In ko smo pri kravah - menda so se kmetje natančno ravnali po bolj črni vremenski napovedi, ter vso svojo Živino odpeljali iz hribov, zaradi česar so bile menda vse tovornjaške kapacitete v soboto na Gorenjskem popolnoma zasedene. In če se ozremo po dežurni dveti strani: tokrat je v znamenju gasilcev in pa starodobnikov, ki so hripali in škripali na Ljubelj. Kako uspešno si boste lahko prebrali sami. In kaj me čaka v prihodnjem tednu? Že kar nekaj časa se pripravljam na pisanje o širitvi čisto določene ceste v kamniški občini. Nekaj več bom napisal tudi o obnovi Podtaborske cerkve in pa o komuni, ki naj bi bila nekje v Škofjeloški občini. Sicer pa še vedno velja, da svoje predloge za prihodnje teme še vedno lahko sporočate na moj mobilni telefon, vaša sporočila pa bodo sprejeli tudi v našem uredništvu, vendar le v dopoldanskem času. Popoldne pač raje zavrtite številko mobilnega telefona. G.G. Skrivnost apartmaja 332 Minuli konec tedna je bila na svojem prvem (delovnem) obisku v Sloveniji (in na Gorenjskem) Irene Sktiva, 19-letna rjavolasa Grkinja, ki bo še do letošnjega 22. novembra nosila krono Miss sveta '96. Najlepša Zemljanka je prenočevala na Bledu, kjer so ji pripravili imeniten dan, zaradi katerega je obljubila, da se še vrne na sončno stran Alp. Lepotici so rezervirali apartma v luksuzni Vili Bled, a brhka Grkinja, študentka novinarstva, si je zaželela, da bi se zjutraj zbudila s pogledom na Blejsko jezero in Julijce hkrati. Iznajdljivi Blejci so ji nemudoma priskrbeli apartma v Hotelu Park, svoje je prispevalo lepo jutro in Irene Skliva je v vseh svojih intervjujih naredila super promocijo blejskih lepot, ko je opisovala nepozaben pogled na Triglav in okoliške vršace, na gladino jezera in otok, na idilo gorenjskih lepot. Če bi se želeli počutiti kot miss sveta Irene Skliva, vam zaupamo, da je v petek prenočevala v apartmaju št. 332 Hotela Park na Bledu. KERAMIKE AlliMEX iNT/l.*'''' KJRANJ-ZLATO POLJE 3k 27. dnevi narodnih noš Praznik folklore in 800 narodnih nos Letos so prireditve trajale tri dni, v nedeljo pa so bile v sprevodu narodne noše, konjenik1' zapravljivčki in godbe iz raznih krajev Slovenije. Kamnik, 15. septembra • Od petka do nedelje so v Kamniku letos potekali letošnji 27. dnevi narodnih noš. Tokrat se je odbor za pripravo prireditve pod vodstvom Primoža Hien-ga odločil, da bo več folklornega programa. Že v petek, po uradni otvoritvi z godbo pod vodstvom Francija Lipičnika, so najprej nastopili Prifarski muzikantje, predstavili pa so se tudi folkloristi Društva upokojencev, v razstavišču Veronika pa so odprli razstavo glasbil Primoža Hienga. Smučarski klub Kamnik je pripravil tek po ulicah Kamnika, Srednja usnjarska šola Domžale pa se je predstavila z modno revijo slovenskih usnjarjev. Večer so v petek sklenili Gamsi, živahni sobotni program pa so potem v soboto nadaljevali najprej godbeniki iz Mengša. Predstavile pa so se tudi folklorne skupine iz Semi-Ča in Adlešičev. Popoldne so številne obiskovalce razvedrile harmonikarice Zupan, zvečer pa Vlado Kreslin z Beltinško bando in z modno revijo, ki jo je pripravila firma Pletenine Spenko, igral pa je ansambel Borisa Razpotnika. GBD Gorenjska bonio posndniika druiba, d. d. Komika 33, Kranj, ttL 064/361-300 Želite kupiti ali prodati aelnice? Niste zadovoljni Z obrestmi v bankah? Bi radi oplemenitili vaše prihranke? Obiščite nas lahko vsak delavnik od 7.30 do 18. ure. "Varnost, strokovnost, donosnost!" Vicapjgggimo Poslovna enota Kranj Koroška 27, 4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax 064 360 810 mobitel •LOVIMBKI OPIHATin NMT S Q«M littp -www mobitel m Okrog osemsto narodnih noš, konjenikov, kmečkih voz in zapravljivčkov je bilo v spremstvu godb v nedeljo popoldne v sprevodu v Kamniku od Matične knjižnice, prek Sutne do Glavnega trga v mestu. Na sliki skupina iz Tunjic V nedeljo so bili prireditelji • Primožem Hiengom kar ncjjj časa v zadregi zaradi niW prijaznega vremena. Da so # še kako prav odločili, W sprevoda narodnih noš, kon]e' nikov, godbenikov, krne#n voz in zapravljivčkov fl'g odpovedali, se je pokaz-11 popoldne. Okrog osem s' narodnih noš se je udel^1'1 letošnjega sprevoda, poz<3rav li pa so jih tudi Števif obiskovalci iz raznih kraj Gorenjske in Slovenije. V dnevnih narodnih noS bilo tudi več ansamblov, Ki nik pa je bil s stojnicami ponudbo obrtnih ter drui izdelkov mesto, ki je zažrvj praznično in na trenutke K nekdanjim izgledom. • m MISS SLOVENIJE ZA MISS SVETA '97 Igra manekenstva leta 97 je končana. Miss Slovenije je izbrana. V Cankarjevem domu so izbrali najlepšo med najlepšimi dekleti v Sloveniji v letu 97. Vse skupaj se je zgodilo v soboto, 13. septembra 97, v Ljubljani. Zmagala je Maja Šimec, ki bo v soboto, 22. novembra 97, zstopala Slovenijo na prelepih Sejšelskih otokih. Na fotografiji od leve proti desni: Tina Orač - prva spremjevalka in hkrati miss fotogeničnosti, Maja Šimec - miss Slovenije '97, Tjaša Vidic - druga spremljevalka. Vse finalistke so bile obdarjene s praktičnimi darili, najvišje ocenjene pa so prejele lepe nagrade Rogaške Slatine, miss Slovenije pa še osebni avtomobil. Tekst in foto: Primož Štira 50 let - 46Anjjiv Trgovsko podjetje p.o-J^ Ob otvoritvi prenovljenega oddelka Koimctlkc in darilnega prog^l*' pritlični etaži Globusa smo vam pripravili vrsto prireditev: O od 15. do 20. septembra predsta vitev izdelkov blagovnih znamk U0Er?A 'I«* « Uubljane 1 1 KECEPT o bogat r^^-izrežite ta oglas in ga ob nakupu nad 5000 SITpredložite na blagajni oddelka, v septembru 1 997 vam bomo priznali 10% opusta 25 let - leblagovnica GLOB^ F AKCIJA TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ IN GORENJSKEGA Gl^ Razveselite svoje bližnje KUPON: KAMERA PRESENEČENJA Presenetiti želim: Ime in priimek:....................................................................................... Naslov:............................................................................................................................... Predlagatelj: Ime in priimek:................................................................................................ Naslov:............................................................Kontaktni telefon:..................................... Opis presenečenja:............................................................................................................ Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesla 2, Kranj aH na GORENJSKI GLA5' 1, 4000 Kranj s pripisom KAMERA PRESENEČENJA. V SREDO OB 9.Z0 GOST ZUPAN MESTNE OBČINE KRANJ VITOMIR GROS - KONTAKTNA ODDAJA ?ADiO 913 Fn ST1REO