SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 46 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 23 de noviembre - 23. novembra 2006 V "D N N SLOŽN ©e en slovenski kof v Argentini DR. GREGORIJ ROZMAN Olb pra(^:žnositi bhagosh^^^^'ß za^iasn^ pros^^^ Sl^^'^^he hi e pm^ le^i (gh^^ članek na 2. stvani) je kof dr. Gregorij Rozman naslovil n^ Z^'ra^ rojake n^ovor, iz kate-rega povz^^^mo nekaj misli, ki so po svoji vsebini važ^ in e vedno veljavne. ,,Ko danes stopam pred Vas, Vam vsem odkrito in iz srca čestitam za to, kar ste tukaj postavili. Skromno je sicer, toda okusno in praktično. Ko gledam te prostore, se mi zazdi, kakor da mi prihaja v spomin Velika planina zaradi tega lepo barvanega lesa. Ta hipa je dokaz in simbol slovenske skupnosti. Vape skupnosti. Eno željo Vam pri tem izrekam: Nadaljujte v tem duhu skupnosti. Tako boste hipo dokončali in si boste gospodarsko pe bolj opomogli ter si boste s tem postavili temelje za kulturno in politično aktivnost. Tu bo slovensko življenje imelo svoje sredipče. Ohraniti si morate ono kulturno in duhovno bogastvo, ki ga Slovenci imamo in ki ga boste mogli primepati in prinesti drugim narodnostim, ki tudi živijo v Argentini. Tu v tej hipi imate stvaren dokaz kaj zmore skupnost, čeprav majhna po ptevilu in pe ne gospodarsko močna. Zgodovina daje mnogo dokazov, da je življenje naroda in družbe odvisno od duha skupnosti. Zgodovina pa ima malo uspehov s svojimi učenci. Znan je izrek, da je zgodovina najbolj pa učiteljica. Toda že Rimljani niso sprejeli tega nauka, za katerega so dobro vedeli. Dokler so ostali edini, so imeli imperij, ko so se pa razdvojili, so razpadli. Tako uči zgodovina, ki je najboljpa učiteljica duha edinosti in skupnosti. Tudi napi predniki so že poznali svoj pregovor. Pred mnogimi sto in sto leti so že trdili: Sloga jači, nesloga tlači. Toda očividno je, da se niso držali tega pregovora. Sloge ni bilo med njimi." ,,Nasprotniki krpčanstva znajo neslogo dobro izrabiti. Napravijo zdražbo, dosežejo razdor in skupnost je premagana. To velja za sleherno skupnost, velja za vse narode. Življenje je prekratko, da bi izgubljali čas v zdražbah, da bi se kregali, pravi moj gostitelj v Severni Ameriki Msgr. Oman. Nasprotniki povsod delajo zdražbe. V zgodovini se to ponavlja od Macchiavellija do danapnjega komunizma. Povsod, kjer razbijejo skupnost, dosežejo svoj namen. Tudi mi smo včasih kratkovidni, da nasedamo. Večkrat nočemo videti, da prihajajo zdražbe od tistih, ki nas hočejo uničiti. Kadar gre za življenje naroda, tedaj mora vsak ozir odpasti. Tedaj moramo vsi ki tvorimo narod, postati edini in složni in skupno delati." V nadaljnjih izvajanjih je govoril o prizadevanjih tedanjega papeža Pija XII za ohranitev miru in za ustvaritev Združenih Evropskih Držav. Predlagal je, naj bi se vsaka država odrekla malo svoji suverenosti in se tako podredi skupnosti, kajti samo v združitvi evropskih držav je repitev, če do tega ne bo priplo, bo konec kulturne Evrope. Nato je omenjal papeža Pija XI, ki je dejal: Bog je ustvari človeka učljivega. Včasih je treba prav močnih udarcev, da se človek kaj nauči. Iz porazov, ki jih doživlja, se mora, žal, človek učiti za bodočnost. Prav tako se morajo tudi narodi učiti na isti način. ,,Samo v trdni skupnosti pomenimo nekaj tako tu v Argentini, kakor v Severni Ameriki, Kanadi, Avstraliji in drugod. Če pa ne bomo složni, bomo kakor kapljice, ki nič ne pomenijo. Vse boste dosegli, če boste ostali trdno povezani v skupnosti. Naj živi duhovna skupnost med Vami. Bog Vas živi". S tem pozivom in pozdravom je prevzvipeni pkof dr. Rožman zaključil svoj lep nagovor na Slovence v Argentini. Vsi zbrani rojaki so mu navdupeno ploskali ter mu s tem dali zagotovilo, da se bo držali njegovih lepih naukov ter bodo lepo v slogi in medsebojni ljubezni nadalje gradili slovensko skupnost v Argentini. Kot sta v torek, 14. tega meseca istočasno poročala Vatikanska informativna služba in argentinska katolipka agencija AICA, je sveti oče Benedikt XVI imenoval argentinskega Slovenca Lojzeta Urbanca za pkofa. Lojze Urbane je za Andrejem Stanovnikom drugi Slovenec, ki je dosegel pkofovsko dostojanstvo v Argentini. Postavljen je za koadjutorja (pomožnega pkofa s pravico nasledstva) v pkofiji Catamarca, na severozahodu Argentine. Poročilo o imenovanju so objavili vsi vodilni argentinski dnevniki in tudi omenili, da novi pkof izhaja iz družine slovenskih vsel-jencev. Msgr. Lojze Urbanc se je rodil 25. julija 1958 v družini slovenskih beguncev v Buenos Airesu. Leto po njegovem rojstvu se je Urbančeva družina preselila v mesto Trancas v provinci Tucuman, kjer je živel njegov stric, župnik Janez Urbanc. Tam je Lojze hodil v ljudsko polo in potem ptudiral v malem in velikem bogoslovnem semenipču tucumanske nadpkofije. Dne 30. maja 1982 je bil posvečen v duhovnika. Po nekaj dupno pastirskih službah ga je tucumanski nadpkof poslal na nadaljnji ptudij v Rim, kjer je na Papepkem bibličnem inptitutu dosegel magisterij iz svetopisemskih ved. Po povratku v Argentino je leta 1987 postal bogoslovni profesor, leta 1996 pa rektor nadpkofijskega bogoslovnega semenipča in potem pe predsednik krovne organizacije vseh argentinskih katolipkih bogoslovnih semenipč. 7. oktobra leta 2000 mu je papež poveril prelatsko čast. V daljpem intervjuju, ki ga je 15. t. m. objavil tucumanski dnevnik La Ga-ceta, msgr. Urbanc govori o svojem življenju, delu in imenovanju. O zgodovini svoje družine omenja: ,,Moji starpi so bežali pred komunizmom, ki je preganjal katoličane." O pkofovskem imenovanju: ,,Neka-teri to jemljejo z vidika časti in naslova; zame je imenovanje nekaj enostavnega, ker ga sprejmem kot službo, v kateri bom delal z istim veseljem kot na vseh drugih mestih, kjer sem služil Bogu." V razgovoru je tudi poudarjal, da je njegov duhovnipki poklic sad vzgoje v družini in skrbi njegovih starpev. To je gotovo, ker je tudi njegov edini brat Franc duhovnik in župnik v Tucumanu. Zanimiva je tudi druga njegova izjava, zlasti v sedanjem argentinskem položaju, saj poudarja da ,,naj se duhovnik ne ukvarja s politiko". Škof Urbanc bo nastopil svojo službo meseca marca v Catamarci, pkofiji katere povrpna znapa 68.765 kvadratnih kilometrov (tri Slovenije), ima 334.000 prebivalcev, od katerih je 327.000 katoličanov. Za te skrbi komaj 68 duhovnikov, 59 redovnikov in 1 stalni diakon. Slovenstvo mu je vedno ostalo pri srcu in je skupaj z bratom Francetom vedno rad stal ob strani maloptevilnim rojakom v Tucumanu, tako z mapami kot ob priložnostih krstov in porok. Novemu kofu ob imenovanju tudi rojaki iz srca čestitamo, molimo zanj in mu želimo obilo božjega blagoslova v novi službi. IZSELJENCI V DRŽAVNI ZBOR! Leto sprememb (OD^ NA EGA DOPISNIKA) Človek ima vedno občutek, da gre vse prepočasi ali pa se sploh ne premika, obratno pa čas neizbežno beži in pupča za seboj praznino. Vendar če analiziramo nekatere dogodke leta, ki se počasi izteka, bi z okrasnim ozadjem, ki ga lahko daje neizmerna množica odtenkov jesenskih barv, morda le videl nekatere — čeprav majhne — sadove dolgih let pričakovanj, dela in prepričevanj. - V mesecu februarju je predsednik Državnega zbora (DZ) dr. France Cukja-ti sporočil željo, da bi v DZ imeli predstavnika Slovencev po svetu. Po hitrem posvetu med civilnimi družbami, ki pomagajo izseljencem pri ohranjanju in gojitvi slovenske zavesti in kulture, je na to mesto bil predlagan in imenovan dr. Branko Zorn, nekdanji izseljenec v Franciji. In tako je v aprilu, ko je DZ po petnajstih letih zapletov in zaprek izglasoval zakon za Slovence po svetu, dr. Zorn kot prvi zastopnik teh javno spregovoril poslancem Državnega zbora Republike Slovenije. - V pripravah je sprememba Zakona o evidenci volilne pravice (ZEVP-1) iz leta 1992, ki bo poenostavila proces volitev Slovencem po svetu. Nekaj, kar je z dopisom Izseljensko druptvo Slovenija v svetu zahtevalo že 13. novembra 1996, - pred desetimi leti! - Tudi zakon o državljanstvu je v prenavljanju in da se po amandmaju, ki ga je tudi vložilo omenjeno druptvo, v zakonu o državljanstvu spremeni dosedanje stanje: da bodo Slovenci po rodu enako obravnavani kot Slovenci po rojstvu. - Zadnji premik v tej smeri pa je pobuda poslanske skupine Nove Slovenije (NSi), da s spremembo ustave omogoči izvolitev poslancev, ki bi predstavljali rojake izven meja Republike Slovenije. To, kar se v emigraciji zahteva od samega začetka osamosvojitve; to, kar zahtevajo udeleženci že od prvega tabora Slovencev po svetu leta 1994; to, kar druge države že davno upoptevajo — zdaj začenja dobivati svojo podobo. Morda je pe nejasna, meglena, a poslanska skupina NSi si je zadala nalogo, da se s tem postopkom poplača tovrstni dolg slovenske države do svojih državljanov, ki živijo izven Slovenije. Poslanci so pred tem po terenu iskali mnenja in med drugimi napi pozitivni odmev tako med obiskovalci VI. vseslovenskega srečanja v Državnem zboru kot med druptvi, ki imajo stike z izseljenci. Izseljensko druptvo Slovenija v svetu in Rafaelova družba sta takoj podprli pobudo, medtem ko jo je Svetovni slovenski kongres sprejel z rezervo, čep da čas in okolnosti pe niso zrele za tak korak. V tem okviru je 14. novembra poslanska skupina NSi na časnikarski konferenci predstavila Predlog za začetek postopka za spremembo in dopolnitev Ustave RS z osnutkom ustavnega zakona, v katerem predlaga spremembo 5. in 80. člena Ustave RS ter dopolnitev II. poglavja Ustave RS z novim 63. a členom. Pobudo je podpisalo vseh devet poslancev NSi, sedaj pa poslanska skupina pričakuje pe podpise preostalih strank, saj za njegovo vložitev potrebuje 20 podpisov. Ob tem je poslanec Drago Koren pripomnil, da je bilo ob sprejetju zakona o Slovencih v zamejstvu in po svetu v minulem mesecu aprilu med vsemi poslanci zaznati pozitiven odnos do tega, da bi Slovenci izven meja imeli svoje predstavnike v slovenskem parlamentu. V predlogu se v 5. členu predlaga sprememba drugega odstavka, po kateri Slovenci s slovenskim državljanstvom in s stalnim bivalipčem v tujini uživajo v Sloveniji posebne pravice in ugodnosti, njihovo vrsto in obseg pa določa zakon. V II. poglavju se s predlogom dodaja novi 63. a člen, ki določa posebne pravice skupnosti Slovencev v zamejstvu in po svetu, ki imajo slovensko državljanstvo. Te pravice se zagotavljajo z neposredno zastopanostjo v Državnem zboru. V predlogu za spremembo 80. člena je zato določeno, da se ptevilo poslancev poveča na 94, tako, da se vedno izvoli po en poslanec italijanske in madžarske skupnosti ter po dva poslanca skupnosti Slovencev v zamejstvu in po dva poslanca skupnosti Slovencev po svetu. Vsem je jasno, da je potrebno velikih naporov, da se projekt pripravi, tako pravno kot tehnično, pe bolj pa, da se prepriča in navdupi vse poslance v DZ o potrebi, koristi in primernosti take spremembe. Iz vrst Narodnega sveta koropkih Slovencev (NSKS) je že naslednji dan pripla izjava, v kateri pozdravljajo pobudo. Če se ob marsikateri priložnosti poudarja, da so slovenski rojaki po svetu s svojim delovanjem (in na svoje stropke!) uspepni neformalni veleposlaniki v svojih državah, potem tudi stropki, ki nastanejo zaradi povečanja poslanskih vrst ne more biti ovira pri sprejetju spremembe ustave. Vknjižiti jih je treba ne kot izdatek, ampak kot priznanje za dosedanje delo in kot naložba za bodočnost. GB BERI_ 50 LET BLAGOSLOVITVE SLOVENSKE HIŠE.............2 NOVA OBLETNICA SLOVENSKE PRISTAVE.....3 SVETOVNI DNEVI SLOVENSKE LITERATURE 6 50-LETNICA BLAGOSLOVITVE SLOVENSKE HIŠE ,,Dom imamo — doma smo" Tak je bil naslov govora, ki ga je na vse prisotne naslovil tedanji direktor slovenskih dupnih pastirjev, mons. Anton Orehar, ob priložnosti otvoritve in blagoslovitve kapele in začasnih prostorov Slovenske hipe v Buenos Airesu pred petdesetimi leti, v nedeljo, 25. novembra 1956. Organizirana slovenska skupnost v Argentini je tako dobila lasten kraj sredi velemesta Buenos Airesa ter postavila dom z dvorano, kapelo, zakristijo in vrt. Nastala je Slovenska hipa na ulici Ramon Falcon, sredipče in žaripče slovenske skupnosti na argentinskih tleh. Za otvoritev prostorov je prav posebej pripel pkof dr. Gregorji Rožman in z blagoslovom spremljal Slovence v Argentini ob takpnemu važnemu dogodku. Na tem slavju se je zbralo veliko rojakov. Vsi so nestrpno pričakovali prihoda pkofa, da bi z navdupenjem zaploskali in tako izrazili hvaležnost in ljubezen pkofu dr. Rožmanu. Sledil je obred blagoslovitve prostorov. V takratni Svobodni Sloveniji (1956; pt. 46) je pisalo ,,Ob deveti uri je pkof dr. Rožman ob asistenci čč. gg. direktorja slov. dupnih pastirjev v Argentini ter dekana teol. fak. v Adro-gueju dr. Ignacija Lenčka pristopil k oltarju. Najprej je blagoslovil Slovensko hipa in vse prostore v njej, zatem novo monptranco, nato se je pa podal v novo slovensko kapelo ter je v njej blagoslovil tabernakelj in križ." Po blagoslovitvi se je začela sveta mapa med katero je p