SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 46
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 23 de noviembre - 23. novembra 2006
V
"D N N SLOŽN ©e en slovenski kof v Argentini
DR. GREGORIJ ROZMAN
Olb pra(^:žnositi bhagosh^^^^'ß za^iasn^ pros^^^ Sl^^'^^he hi e pm^	le^i (gh^^
članek na 2. stvani) je kof dr. Gregorij Rozman naslovil n^ Z^'ra^ rojake n^ovor, iz kate-rega povz^^^mo nekaj misli, ki so po svoji vsebini važ^ in e vedno veljavne.
,,Ko danes stopam pred Vas, Vam vsem odkrito in iz srca čestitam za to, kar ste tukaj postavili. Skromno je sicer, toda okusno in praktično. Ko gledam te prostore, se mi zazdi, kakor da mi prihaja v spomin Velika planina zaradi tega lepo barvanega lesa.
Ta hipa je dokaz in simbol slovenske skupnosti. Vape skupnosti. Eno željo Vam pri tem izrekam: Nadaljujte v tem duhu skupnosti. Tako boste hipo dokončali in si boste gospodarsko pe bolj opomogli ter si boste s tem postavili temelje za kulturno in politično aktivnost. Tu bo slovensko življenje imelo svoje sredipče. Ohraniti si morate ono kulturno in duhovno bogastvo, ki ga Slovenci imamo in ki ga boste mogli primepati in prinesti drugim narodnostim, ki tudi živijo v Argentini.
Tu v tej hipi imate stvaren dokaz kaj zmore skupnost, čeprav majhna po ptevilu in pe ne gospodarsko močna. Zgodovina daje mnogo dokazov, da je življenje naroda in družbe odvisno od duha skupnosti.
Zgodovina pa ima malo uspehov s svojimi učenci. Znan je izrek, da je zgodovina najbolj pa učiteljica. Toda že Rimljani niso sprejeli tega nauka, za katerega so dobro vedeli. Dokler so ostali edini, so imeli imperij, ko so se pa razdvojili, so razpadli. Tako uči zgodovina, ki je najboljpa učiteljica duha edinosti in skupnosti. Tudi napi predniki so že poznali svoj pregovor. Pred mnogimi sto in sto leti so že trdili: Sloga jači, nesloga tlači. Toda očividno je, da se niso držali tega pregovora. Sloge ni bilo med njimi."
,,Nasprotniki krpčanstva znajo neslogo dobro izrabiti. Napravijo zdražbo, dosežejo razdor in skupnost je premagana. To velja za sleherno skupnost, velja za vse narode. Življenje je prekratko, da bi izgubljali čas v zdražbah, da bi se kregali, pravi moj gostitelj v Severni Ameriki Msgr. Oman. Nasprotniki povsod delajo zdražbe. V zgodovini se to ponavlja od Macchiavellija do danapnjega komunizma.
Povsod, kjer razbijejo skupnost, dosežejo svoj namen. Tudi mi smo včasih kratkovidni, da nasedamo. Večkrat nočemo videti, da prihajajo zdražbe od tistih, ki nas hočejo uničiti.
Kadar gre za življenje naroda, tedaj mora vsak ozir odpasti. Tedaj moramo vsi ki tvorimo narod, postati edini in složni in skupno delati."
V nadaljnjih izvajanjih je govoril o prizadevanjih tedanjega papeža Pija XII za ohranitev miru in za ustvaritev Združenih Evropskih Držav. Predlagal je, naj bi se vsaka država odrekla malo svoji suverenosti in se tako podredi skupnosti, kajti samo v združitvi evropskih držav je repitev, če do tega ne bo priplo, bo konec kulturne Evrope.
Nato je omenjal papeža Pija XI, ki je dejal: Bog je ustvari človeka učljivega. Včasih je treba prav močnih udarcev, da se človek kaj nauči. Iz porazov, ki jih doživlja, se mora, žal, človek učiti za bodočnost. Prav tako se morajo tudi narodi učiti na isti način.
,,Samo v trdni skupnosti pomenimo nekaj tako tu v Argentini, kakor v Severni Ameriki, Kanadi, Avstraliji in drugod. Če pa ne bomo složni, bomo kakor kapljice, ki nič ne pomenijo. Vse boste dosegli, če boste ostali trdno povezani v skupnosti.
Naj živi duhovna skupnost med Vami. Bog Vas živi".
S tem pozivom in pozdravom je prevzvipeni pkof dr. Rožman zaključil svoj lep nagovor na Slovence v Argentini. Vsi zbrani rojaki so mu navdupeno ploskali ter mu s tem dali zagotovilo, da se bo držali njegovih lepih naukov ter bodo lepo v slogi in medsebojni ljubezni nadalje gradili slovensko skupnost v Argentini.
Kot sta v torek, 14. tega meseca istočasno poročala Vatikanska informativna služba in argentinska katolipka agencija AICA, je sveti oče Benedikt XVI imenoval argentinskega Slovenca Lojzeta Urbanca za pkofa. Lojze Urbane je za Andrejem Stanovnikom drugi Slovenec, ki je dosegel pkofovsko dostojanstvo v Argentini. Postavljen je za koadjutorja (pomožnega pkofa s pravico nasledstva) v pkofiji Catamarca, na severozahodu Argentine. Poročilo o imenovanju so objavili vsi vodilni argentinski dnevniki in tudi omenili, da novi pkof izhaja iz družine slovenskih vsel-jencev.
Msgr. Lojze Urbanc se je rodil 25. julija 1958 v družini slovenskih beguncev v Buenos Airesu. Leto po njegovem rojstvu se je Urbančeva družina preselila v mesto Trancas v provinci Tucuman, kjer je živel njegov stric, župnik Janez Urbanc. Tam je Lojze hodil v ljudsko polo in potem ptudiral v malem in velikem bogoslovnem semenipču tucumanske nadpkofije. Dne 30. maja 1982 je bil posvečen v duhovnika. Po nekaj dupno pastirskih službah ga je tucumanski nadpkof poslal na nadaljnji ptudij v Rim, kjer je na Papepkem bibličnem inptitutu dosegel
magisterij iz svetopisemskih ved.
Po povratku v Argentino je leta 1987 postal bogoslovni profesor, leta 1996 pa rektor nadpkofijskega bogoslovnega semenipča in potem pe predsednik krovne organizacije vseh argentinskih katolipkih bogoslovnih semenipč. 7. oktobra leta 2000 mu je papež poveril prelatsko čast.
V	daljpem intervjuju, ki ga je 15. t. m. objavil tucumanski dnevnik La Ga-ceta, msgr. Urbanc govori o svojem življenju, delu in imenovanju. O zgodovini svoje družine omenja: ,,Moji starpi so bežali pred komunizmom, ki je preganjal katoličane."
O pkofovskem imenovanju: ,,Neka-teri to jemljejo z vidika časti in naslova; zame je imenovanje nekaj enostavnega, ker ga sprejmem kot službo, v kateri bom delal z istim veseljem kot na vseh drugih mestih, kjer sem služil Bogu."
V	razgovoru je tudi poudarjal, da je njegov duhovnipki poklic sad vzgoje v družini in skrbi njegovih starpev. To je gotovo, ker je tudi njegov edini brat Franc duhovnik in župnik v Tucumanu.
Zanimiva je tudi druga njegova izjava, zlasti v sedanjem argentinskem položaju, saj poudarja da ,,naj se duhovnik ne ukvarja s politiko".
Škof Urbanc bo nastopil svojo službo meseca marca v Catamarci, pkofiji katere povrpna znapa 68.765 kvadratnih kilometrov (tri Slovenije), ima 334.000 prebivalcev, od katerih je 327.000 katoličanov. Za te skrbi komaj 68 duhovnikov, 59 redovnikov in 1 stalni diakon.
Slovenstvo mu je vedno ostalo pri srcu in je skupaj z bratom Francetom vedno rad stal ob strani maloptevilnim rojakom v Tucumanu, tako z mapami kot ob priložnostih krstov in porok.
Novemu kofu ob imenovanju tudi rojaki iz srca čestitamo, molimo zanj in mu želimo obilo božjega blagoslova v novi službi.
IZSELJENCI V DRŽAVNI ZBOR!
Leto sprememb
(OD^ NA EGA DOPISNIKA)
Človek ima vedno občutek, da gre vse prepočasi ali pa se sploh ne premika, obratno pa čas neizbežno beži in pupča za seboj praznino. Vendar če analiziramo nekatere dogodke leta, ki se počasi izteka, bi z okrasnim ozadjem, ki ga lahko daje neizmerna množica odtenkov jesenskih barv, morda le videl nekatere — čeprav majhne — sadove dolgih let pričakovanj, dela in prepričevanj.
-	V mesecu februarju je predsednik Državnega zbora (DZ) dr. France Cukja-ti sporočil željo, da bi v DZ imeli predstavnika Slovencev po svetu. Po hitrem posvetu med civilnimi družbami, ki pomagajo izseljencem pri ohranjanju in gojitvi slovenske zavesti in kulture, je na to mesto bil predlagan in imenovan dr. Branko Zorn, nekdanji izseljenec v Franciji. In tako je v aprilu, ko je DZ po petnajstih letih zapletov in zaprek izglasoval zakon za Slovence po svetu, dr. Zorn kot prvi zastopnik teh javno spregovoril poslancem Državnega zbora Republike Slovenije.
-	V pripravah je sprememba Zakona o evidenci volilne pravice (ZEVP-1) iz leta 1992, ki bo poenostavila proces volitev Slovencem po svetu. Nekaj, kar je z dopisom Izseljensko druptvo Slovenija v svetu zahtevalo že 13. novembra 1996, - pred desetimi leti!
-	Tudi zakon o državljanstvu je v prenavljanju in da se po amandmaju, ki ga je tudi vložilo omenjeno druptvo, v zakonu o državljanstvu spremeni dosedanje stanje: da bodo Slovenci po rodu enako obravnavani kot Slovenci po rojstvu.
-	Zadnji premik v tej smeri pa je pobuda poslanske skupine Nove Slovenije (NSi), da s spremembo ustave omogoči izvolitev poslancev, ki bi predstavljali rojake izven meja Republike Slovenije.
To, kar se v emigraciji zahteva od samega začetka osamosvojitve; to, kar
zahtevajo udeleženci že od prvega tabora Slovencev po svetu leta 1994; to, kar druge države že davno upoptevajo — zdaj začenja dobivati svojo podobo. Morda je pe nejasna, meglena, a poslanska skupina NSi si je zadala nalogo, da se s tem postopkom poplača tovrstni dolg slovenske države do svojih državljanov, ki živijo izven Slovenije.
Poslanci so pred tem po terenu iskali mnenja in med drugimi napi pozitivni odmev tako med obiskovalci VI. vseslovenskega srečanja v Državnem zboru kot med druptvi, ki imajo stike z izseljenci. Izseljensko druptvo Slovenija v svetu in Rafaelova družba sta takoj podprli pobudo, medtem ko jo je Svetovni slovenski kongres sprejel z rezervo, čep da čas in okolnosti pe niso zrele za tak korak.
V	tem okviru je 14. novembra poslanska skupina NSi na časnikarski konferenci predstavila Predlog za začetek postopka za spremembo in dopolnitev Ustave RS z osnutkom ustavnega zakona, v katerem predlaga spremembo 5. in 80. člena Ustave RS ter dopolnitev II. poglavja Ustave RS z novim 63. a členom. Pobudo je podpisalo vseh devet poslancev NSi, sedaj pa poslanska skupina pričakuje pe podpise preostalih strank, saj za njegovo vložitev potrebuje 20 podpisov. Ob tem je poslanec Drago Koren pripomnil, da je bilo ob sprejetju zakona o Slovencih v zamejstvu in po svetu v minulem mesecu aprilu med vsemi poslanci zaznati pozitiven odnos do tega, da bi Slovenci izven meja imeli svoje predstavnike v slovenskem parlamentu.
V	predlogu se v 5. členu predlaga sprememba drugega odstavka, po kateri Slovenci s slovenskim državljanstvom in s stalnim bivalipčem v tujini uživajo v Sloveniji posebne pravice in ugodnosti, njihovo vrsto in obseg pa določa zakon. V II. poglavju se s predlogom
dodaja novi 63. a člen, ki določa posebne pravice skupnosti Slovencev v zamejstvu in po svetu, ki imajo slovensko državljanstvo. Te pravice se zagotavljajo z neposredno zastopanostjo v Državnem zboru. V predlogu za spremembo 80. člena je zato določeno, da se ptevilo poslancev poveča na 94, tako, da se vedno izvoli po en poslanec italijanske in madžarske skupnosti ter po dva poslanca skupnosti Slovencev v zamejstvu in po dva poslanca skupnosti Slovencev po svetu.
Vsem je jasno, da je potrebno velikih naporov, da se projekt pripravi, tako pravno kot tehnično, pe bolj pa, da se prepriča in navdupi vse poslance v DZ o potrebi, koristi in primernosti take spremembe. Iz vrst Narodnega sveta koropkih Slovencev (NSKS) je že naslednji dan pripla izjava, v kateri pozdravljajo pobudo.
Če se ob marsikateri priložnosti poudarja, da so slovenski rojaki po svetu s svojim delovanjem (in na svoje stropke!) uspepni neformalni veleposlaniki v svojih državah, potem tudi stropki, ki nastanejo zaradi povečanja poslanskih vrst ne more biti ovira pri sprejetju spremembe ustave. Vknjižiti jih je treba ne kot izdatek, ampak kot priznanje za dosedanje delo in kot naložba za bodočnost.
GB
BERI_
50 LET BLAGOSLOVITVE SLOVENSKE HIŠE.............2
NOVA OBLETNICA SLOVENSKE PRISTAVE.....3
SVETOVNI DNEVI SLOVENSKE LITERATURE 6
50-LETNICA BLAGOSLOVITVE SLOVENSKE HIŠE
,,Dom imamo — doma smo"
Tak je bil naslov govora, ki ga je na vse prisotne naslovil tedanji direktor slovenskih dupnih pastirjev, mons. Anton Orehar, ob priložnosti otvoritve in blagoslovitve kapele in začasnih prostorov Slovenske hipe v Buenos Airesu pred petdesetimi leti, v nedeljo, 25. novembra 1956.
Organizirana slovenska skupnost v Argentini je tako dobila lasten kraj sredi velemesta Buenos Airesa ter postavila dom z dvorano, kapelo, zakristijo in vrt. Nastala je Slovenska hipa na ulici Ramon Falcon, sredipče in žaripče slovenske skupnosti na argentinskih tleh.
Za otvoritev prostorov je prav posebej pripel pkof dr. Gregorji Rožman in z blagoslovom spremljal Slovence v Argentini ob takpnemu važnemu dogodku.
Na tem slavju se je zbralo veliko rojakov. Vsi so nestrpno pričakovali prihoda pkofa, da bi z navdupenjem zaploskali in tako izrazili hvaležnost in ljubezen pkofu dr. Rožmanu.
Sledil je obred blagoslovitve prostorov. V takratni Svobodni Sloveniji (1956; pt. 46) je pisalo ,,Ob deveti uri je pkof dr. Rožman ob asistenci čč. gg. direktorja slov. dupnih pastirjev v Argentini ter dekana teol. fak. v Adro-gueju dr. Ignacija Lenčka pristopil k oltarju. Najprej je blagoslovil Slovensko hipa in vse prostore v njej, zatem novo monptranco, nato se je pa podal v novo slovensko kapelo ter je v njej blagoslovil tabernakelj in križ."
Po blagoslovitvi se je začela sveta mapa med katero je p<of dr. Gregorji Rožman se zahvalil Bogu, ker mu je dal to milost, da lahko blagoslovi novo hipo in zlasti kapelo, v katero bo odslej naprej stalno prebival Jezus Kristus.
Po končani sveti mapi so se na vrtu Slovenske hipe vrstili razni pozdravi. Najprej je pozdravil navzoče g. Rudolf Smersu, član Narodnega Od-
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
Škof dr. Gregorij Rožman blagoslavlja začasne prostore. Od leve: bogoslovec Janez Langus, dr. Ignacij Lenček, kof dr. Rožman, Jože Jurak in mons. Anton Orehar.
bora za Slovenijo. Zatem je bil prvi slavnostni govornik direktor slovenskih dupnih pastirjev v Argentini č. g. Anton Orehar.
Zahvalil se je Bogu, ,,ki je vse tako uredil, da moremo tako govoriti"; Prevzv. g. pkofu dr. Rožmanu, ,,ki je hotel priti med nas in po svojem posredovanju poklicati božji blagoslov na to napo ustanovo"; ter ,,vsem tistim, ki ste kakorkoli sodelovali pri akciji za slovensko hipo".
Drugi govornik je bil tajnik Narodnega odbora za Slovenijo, g. Milop Stare. Orisal je sedanji položaj v svetu ter kako živi slovenski narod v Sloveniji v Jugoslaviji, na Koropkem v Avstriji, na Goripkem in Tržapkem v Italiji in končno v izseljenstvu.
Zadnji govornik je bil predsednik Druptva Slovencev, g. ing. Albin Mozetič. ,,Na ta dan se je uresničila dolgoletna želja slovenskih izseljencev, da so dobili lastni dom, ki bo sredipče in žaripče vsega dela, usmer-
STRATEGIJA ZA DVIG RODNOSTI
Otroci morajo biti vrednota
Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič je na novinarski konferenci v Ljubljani predstavil strategijo za dvig rodnosti, katere temeljna vodila so življenje, družina in otroci. Po njegovih besedah so njeni cilji izboljpanje razmer za mlade družine in družine z več otroki, vzpostavitev sistema za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja ter zmanjpanje umrljivosti in znižanje ptevila splavov.
Kot je pojasnil Drobnič, je dvig rodnosti v Sloveniji eden ključnih ciljev sedanje vlade, tudi zato, ker se po eni strani srečujemo z upadanjem rodnosti kljub ukrepom, ki so bili sprejeti v minulih letih. Od leta 1982 rodnost upada, čeprav v zadnjih letih Slovenija beleži rahel dvig, je povedal. V Sloveniji so v letu 2005 sicer zabeležili 18.157 živorojenih otrok, kar je za dobro tretjino manj kot 25 let nazaj. Celotna stopnja rodnosti, torej povprečno ptevilo otrok na žensko, se je iz 2,11 zmanjpalo na 1,26. Po drugi strani pa se je povečala povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka iz 22,9 na 27,8 let, je minister navedel podatke statističnega urada.
Med cilji strategije so tudi povečanje preventive in zdravja otrok, mladih in starpev ter vračanje družbe k osnovnim vrednotam kot so življenje, družina in otroci, je pe pojasnil minister. V zvezi s slednjim ciljem načrtovani ukrepi predvidevajo vzpodbujanje družinam prijazne družbe in nesenzacionalističnega poročanja medijev ter organiziranje kampanje za promocijo omenjenih vrednot in uvedbo predmeta, ki bi obravnaval etične norme in splopne civilizacije vrednote.
V zvezi z ukrepi za zmanjpanje umrljivosti in ptevila splavov strategija med drugim predvideva uvedbo nacionalnega programa za preprečevanje samomorov, vzpodbujanje humanega in pozitivnega odnosa ginekologov do nosečih in pe nerojenega življenja ter vzpostavitev učinkovitega sistema pomoči nosečnicam in mladim materam v stiski, ki razmipljajo o prekinitvi nosečnosti. Strategija v zvezi s plačilom splava predvideva, da bi pristojni organ
poostril standarde zdravnipke komisije, ki obravnavajo predlagane splave. Država bi krila stropke splava samo v primeru, če je ta po oceni zdravnipke komisije nujen za zdravje nosečnice. V nasprotnem primeru se prekinitev nosečnosti izvede na stropke nosečnice.
Družina je nape upanje, je naslednja smernica, v zvezi s katero vlada zagovarja stalipče, da so trdne in trajne družne tiste, ki predstavljajo upanje za preživetje naroda. Po Drobničevih besedah lahko samo v dobrem družinskem okolju računamo na večje ptevilo rojstev otrok. Tretja smernica pa poudarja, da so otroci napa prihodnost. Otroci morajo biti vrednota celotne družbe, zato smo vsi odgovorni na vseh področjih, da se to uresniči.
Rupel čestital kongresnikoma
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je ob izvolitvi v ameripki kongres poslal čestitko senatorki Amy Klobuchar in kongres-niku Jamesu Oberstarju. Med drugim je minister v čestitkah obema izrazil upanje, da se bodo ponovno srečali; v ZDA ali v Sloveniji, deželi njunih prednikov.
Novoizvoljeni senatorki Amy Klobuchar je Rupel v čestitki zaželel uspepno delo pri zastopanju prebivalcev zvezne države Minnesote v zgornjem domu ameripkega kongresa.
Obenem je izrazil prepričanje, da bo njena izvolitev pe dodatno prispevala h krepitvi že sedaj zelo dobrih odnosov med Slovenijo in ZDA.
Demokratka slovenskega rodu Klobucharjeva iz Min-nesote se je po zmagi na kongresnih volitvah minuli torek v senatu pridružila drugima „Slovencema", demokratu Tomu Harkinu iz lowe in republikancu Geor-geu Voinovichu iz Ohia.
Kongresniku Oberstarju, ki prav tako prihaja iz Minnesote, pa je minister čestital za ponovno izvolitev v predstavnipki dom ameripkega kongresa ter izpostavil njuno srečanje ob obisku slovenskega premiera Janeza Janpe v ZDA junija letos.
Oberstar je bil v predstavnipki dom prvič izvoljen pred 30 leti in je eden najstarejpih članov spodnjega doma ameripkega kongresa.
jenega v korist slovenske skupnosti."
Po končanem taboru je bil vpis vseh slovenskih protikomunističnih organizacij ter ustanov v posebno spominsko knjigo na zgodovinski dan blagoslovitve in otvoritve Slovenske hipe v Buenos Airesu kot osrednjega slovenskega doma v Argentini.
Popoldne se je nadaljevalo z besedami pkofa dr. Gregorija Rožmana (glavne misli objavljamo na uvodnem mestu) ter drugih organizacijah in osebnosti slovenske skupnosti.
Nadaljevala je družabna prireditev, pri kateri so za postrežbo in pogostitev poskrbeli dekleta in fantje, in to prav seveda med prijetno glasbo in slovenskim petjem.
Po petdesetih letih je Slovenska hipa pe vedno kraj, ki zbira vse Slovence. Je simbol ljubezni do domovine in Boga ter slovenski temelj, ki gradi skupni dom, ki naj nikoli ne razpade.
Kot po navadi je več dogodkov kot pa prostora. Argentinska politika namreč ohranja svojo živahnost, ki ji daje videz komedije, a s svojstvenim tragičnim prizvokom.
Iran, daleč in blizu. Že nekaj časa se vleče zaplet z Iranom. Kaj ima ta opraviti z argentinsko politiko? Leta 1994 je pripo do terorističnega napada na judovsko socialno ustanovo AMIA, ki je zahteval 86 smrtnih žrtev. Vse policijske in sodne raziskave niso pripeljale do pravih zaključkov. Čeprav se je že v samem začetku govorilo o „iranski zaroti", je tedanja Menemova vlada vplivala, da so raziskavo v tej smeri opustili. Menjali so se sodniki in vlade. Končno je sedanji sodnik Canicoba Corral smatral, da je bil intelektualni krivec napada tedanja iranska vlada. Odločil je arest osmih iranskih funkcionarjev, med njimi tedanjega predsednika (Al^ Rafsanjani). Zadevne pozive že ima v rokah Interpol.
Priznanja in kritike. Ta premik v sodnem postopku je bil možen zaradi zadržanja sedanje vlade. Že od samega nastopa je bil Kirchnerjev mnenja, naj se vendar izve, kakpen je bil resničen razvoj dogodkov in naj se izreče obsodba. Motile so ga kritike s strani judovske skupnosti, in neprijetni pritiski, ki do prihajali iz zDa. Seveda je novi sodni odlok naletel na razne reakcije. Vsa judovska skupnost v državi in tudi po svetu je odlok pozdravila z navdupenjem. Sama severnoameripka vlada je izrazila zadovoljstvo in pohvalila argentinski sodni sistem (ni pretirano?). Na nasprotni strani, v Iranu, pa so reagirali sovražno. Omenjali so korupcije v argentinskih sodipčih in, kot protiukrep, zahtevali aretacijo argentinskega tožilca in sodnika. Med obema državama je priplo do hude napetosti, ki jo sedaj skupajo omiliti.
Domači zapleti. Zadeva v zvezi z Iranom pa je imela tudi domače posledice. V nesoglasju z vladnim stalipčem je državni podsekretar, ,,piketero" Luis D'El^a obiskal iransko veleposlaniptvo in jim izrazil svojo simpatijo in svojo podporo. Klofuta je bila prehuda in predsednik je takoj zahteval njegov odstop. D'El^a je menil, da je to posledica pritiska iz Washingtona, a dejstvo je, da je Kirchner že dolgo iskal priložnosti, kako bi se repil sedaj že nevpečnega funkcionarja (ki pa mu je svoj čas lepo služil). Podsekretar je sicer končno odstopil, a v vladi ostaja pe kakih ptirideset srednjih in nižjih funkcionarjev iz pi-keterskih vrst. Glede podpore Iranu se je potem izkazalo, da D'El^a tega ni storil po lastni iniciativi,
temveč ga je v to prepričal venezuelski veleposlanik. Predsednik Venezuele Hugo Chavez namreč že dolgo časa ljubimka z iranskim režimom in skupa v to vpeljati svoje družabnike. Sploh je sodelovanje med Chavezom in argentinsko levico vedno bolj tesno. Sedaj tja odhajajo skupine ,,piketerov" kot ,,delavske brigade".
Se eno nasilje. Že večkrat bi morali omeniti ta problem, a se ob njem ustavimo vsaj kratko sedaj. Gre za buenosairepko državno univerzo, največjo v Argentini. Dolge mesece, od aprila semkaj, je že brez pravega vodstva, ker levica nenehno bojkotira zborovanja, na katerih naj bi akademski svet po vseh predpisih izbral novega rektorja. Ta bojkot ni izostanek na zasedanju, temveč aktivno nasilje, ki ne dopusti, da bi svet sploh zasedal. Večkrat je bil že izbran kandidat in zagotovljena večina, ki bi imenovala novega rektorja. Preteklo sredo pa so maloptevilni levičarski iz-gredniki že devetič preprečili vstop dekanov v poslopje. Vprapanja, kje ob tem ostaja demokracija in kje spoptovanje do večine, si ti zlikovci ne stavijo. Dejstvo pa je, da se tudi nihče ne upa stvari vzeti v svoje roke. Enostavna propnja policiji, naj zagotovi varnost članov sveta, bi bila dovolj. A nihče si ne upa ,,odstopiti" od univerzitetne avtonomije, saj bi ga potem celotna levica napadla kot izdajalca in prodanca. Tako pe naprej univerza ostaja v rokah skrajnežev, ki ne predstavljajo niti en odstotek ptu-dentske populacije.
Kratko a jedrnato . Problem papirnic na mejni reki ne najde izhoda. Medtem, ko se v Urugvaju in Argentini mudi osebni zastopnik ppanskega kralja, ki naj bi pomagal iskati repilno pot, je Svetovna banka potrdila posojilo za gradnjo, prebivalci mesta Gualeguaychu pa napovedali, da bodo v nedogled blokirali mejni prehod. — Politična opozicija ipče skupnega nastopa, a ga ne najde. Bivpi gospodarski minister Roberto Lavagna je os, okoli katere se sukajo razni poizkusi, a je tudi kamen spotike. V radikalni stranki je prav zaradi bližanja desnici odstopil predsednik Roberto Igle-sias. — Vlada se sooča z novo ,,divjo" stavko, v katero so zapleteni patagonski petrolejski delavci. Zanimivo je, da so prav oni najbolje plačani v vsej državi, in zahtevajo znatne povipice. — Na posledici dolge bolezni je umrl Saul Ubaldini, bivpi glavni tajnik CGT, ki je bil znan, ker je proti prvemu predsedniku sedanje demokratične dobe (Raul Alfonsin) organiziral kar trinajst splopnih stavk. Naj počiva v miru.
SLOVENCI V ARGENTINI
CASTELAR
Nova obletnica na e Pristave
Najprej se moram oprostiti vsem bralcem. Imamo namreč toliko dejavnosti, da sem skoraj pozabil napisati kroniko o praznovanju napega 39. Pristavskega dne, ki se je vrpl 22. oktobra.
Tisti, ki smo zgodaj pripli smo bili presenečeni ob izredni sceni, delo Andreja Goloba, ki je stala na odru, kjer ni več ombuja.
Slavje smo začeli ob 11., ko so se začeli zbirati predstavniki bratskih domov in ostali gostje, ki so pri vhodu dobivali pripet lep popek. Ob 11.15 je napovedovalka Metka Gaser Kopač izrekla dobrodopico vsem navzočim. Ob lepem ptevilu narodnih noRi ki so dale obletnici slavnosten okvir, smo začeli s programom. Ob
petju obeh državnih himen sta predsednik Pristave Edvard Kenda ter predsednica krajevne Zveze slovenskih mater in žena Marta Križ Golob dvignila zastavi. Po petju pa nas je napovedovalka povabila v gornjo dvorano, kjer je delegat dr. Jure Rode ob somapevanju napega župnika p. Alojzija Kukovice daroval sv. mapo. Med mapo je bilo ljudsko petje, ki ga je vodila Mojca Preperen Jelenc ob spremljavi na orglah Anke Savelli Gaser. Moram pouda-
riti, da je bilo zelo lepo, ko smo ob koncu zapeli zahvalno pesem, ker pri nas doslej ni bilo te navade. Upam, da se bo to pe ponovilo.
Po sv. mapi smo pli v spodnjo dvorano, kjer so bile mize pripravljene za kosilo. Že poznamo za profesionalnost nape pristavske ,,čefinje" Polone Havelka, a letos se je pe posebej izkazala ob tako dobro pripravljenem kosilu. Tudi postrežba je bila izredna, za kar je skrbela pristavska mladina, ki je lepo ,,kelnarila". Najleppa jim hvala!
Ko je bil na vrsti posladek smo že opažali, da so prihajali ljudje iz drugih domov v pportnih oblekah. Malo sem poizvedel in so mi povedali, da so Gabrijel Jelenc, Martin Zarnik in Ivan Golob pripravili turnir za „starejpo mladino", in sicer ženske v odbojki in mopki v nogometu. Pomerila so se moptva iz Slompkovega doma, Napega doma San Justo in s Pristave. Lepo je bilo videti kako so se nekateri, ki so igrali pred več leti, potrudili in znova pripli sodelovat, ter se metali po tleh, kot da bi bila tista, zadnja žoga njihovega življenja ...
Medtem, ko so potekale igre, pa se je pričel tudi živžav v sprednjih prostorih Pristave. Otroci Prepernove pole so začeli prihajati, ker so imeli oni glavno vlogo pri kulturnem delu obletnice. Cel kup priprav: otroci so hodili sem ter tja že napravljeni, čas za maskiranje... lepo je bilo videti vse to vrvenje. Mladina in starejpi so tudi postavljali stole na dvoripču, tehniki so pripravljali luči ter zvočne naprave, nekateri so se pri panku okrepčavali ... Kakpen užitek videti vse to, kar se dogaja pri napih prireditvah, in človek pride do zaključka, da ni bil zaman ves trud ter delo, ki ga je vsak vložil za pripravo slovesnosti.
Igre so končale in pripel je čas kulturnega programa. Najprej je napovedovalka poklicala predsednika doma Edvarda Kendo, da poda nekaj misli. Poudaril je, da delati v domu je delati kakor v družini, pri kateri smo vsi člani različni, a delamo za isti cilj. Za tem je pozdravil pe predsednik Zedinjene Slovenije Alojzij Rezelj. Po njegovih besedah pa je spregovoril slavnostni govornik prof. Vinko Rode, katerega govor je bil že objavljen v napem listu.
Končno se je začela igra Biserni diadem, katero je spisal nap neutrudni kulturni delavec Miha Gaser in je režirala Maruča Zurc Čeč. Premiera igre je bila za Slompkovo proslavo napih otrok v Slovenski hipi, a je bilo toliko dela, časa in denarja vloženih v to, da se je odboru zdelo primerno, da se igra ponovi za Pristavski dan.
Igra nam uprizori zgodbo Mojce, ki ni molila Angelu varuhu preden je pla spat. In to je v prid pomagačem Zlobca, ki jo hočejo s seboj pritegniti. Rečejo ji, da je najleppa deklica na svetu in da mora zahtevati biserni diadem, da bo postala princeska. Ona pa vse to verjame in postane tako predrzna, da si upa priti do kraljevega dvora, kjer kraljuje Kralj Sonce. Tam jo za to nespo-
ptovanje sodijo in obsodijo, da mora celo večnost delati za čarovnico Burklo babo. Ona se takrat skesa in začne moliti, tako močno, da jo pridejo repiti in ji Kralj Sonce odpusti kazni. Končni zaključek igre pa je, da ne smemo opustiti molitve ter biti skromni in ponižni.
Pri igri so sodelovali vsi učenci Prepernove pole, mladci in mladenke, nekateri člani mladine ter starejpi. Podrobno je bila igra opisana in vsi nastopajoči navedeni v pt. 29. Svobodne Slovenije. Tudi sedaj je bil poseben užitek videti ob končni sliki toliko ljudi na odru.
Zanimivo pa je bilo slipati nekatere starpe, katerim so otroci povedali, da ne bodo več pozabili zmoliti večerno molitev. Že za to se je splačalo.
Potem je priplo čas zahval. Najprej režiserki Maruči, avtorju Mihu Gaserju, scenografu Andreju Golobu ter vsem, ki so sodelovali na katerikoli način, bodisi pri tehniki, sceni, maskiranju, učiteljicam za pripravo, pekačem na ražnju, in pe bi lahko naptevali. Za tem pa so že oddali spominske pokale vsem sodelujočim popoldanskih iger.
Gostje so pe dolgo zadržali na Pristavi. Ob okusnih čevapčičih ter pleskavicah (hamburgerjih) in pijači smo ostali pe kar pozno v noč ter se zabavali in bili veseli ob dobro pripravljenem Pristavskem dnevu.
M.
HODIL PO ZEMLJI SEM NASI^
Notranjska I
Pokrajina v jugozahodni Sloveniji, sega od južnega roba Ljubljanske kotline do Brnikov, Krasa, Vipavske doline in Idrije. Krapka pokrajina, toda golih povrpin ni, obsežni gozdovi, obdelovalne povrpne, po planotah papniki, živinoreja, gozdarstvo, poljedelstvo, lesna in lesnopredelovalna industrija. (Leksikon Cankarjeve založbe, 1976 - skrajpano).
Obiskali bomo kraje in pokrajine, v smeri od morja proti vzhodu.
Ajdov čina: 6200 prebivalcev, je gospodarsko in kulturno sredipče Vipavske doline. Staro jedro mesta je strnjeno pozidano in ima ozke in zavite ulice. Nekdaj je mesto obdajalo obzidje. Na južnem delu se je razvil industrijski del. V bližini je tudi pportno letalipče.
Okraj je bil naseljen že 1000 let pred Kristusom, v železni dobi. Kjer je sedaj mesto, je stala rimska utrdba Castro; ostanki so ohranjeni, kakor tudi delno eden od stolpov obzidja. Ta utrdba je bila proti koncu rimskega imperija zelo pomembna, bila je sedež poveljnika vzhodne rimske krajine. Imela je nalogo ustavljati vdor Germanov in drugih barbarov; v času bojev med vzhodnimi in zahodnimi rimskimi vladarji je pa bila zadnja pregraja med obema cesarstvoma. V bližini je bila leta 394 bitka med zahodnim Teodozijem in vzhodnim Evgenijem. Zmagal je prvi, menda s pomočjo močne burje, kot smo že brali. Po tej bitki se je rimska država dokončno razdelila.
V 5. stol. so barbari utrdbo razdejali, pozneje se je počasi začelo razvijati novo naselje na tem kraju, ki je
meja med Goripko in Kranjsko. V 16. stol. so ob bližnjem potoku zgradili plavže in fužine, ki so, prenovljene, delovale vse do začetkov 20. stol. Po 2. svetovni vojni se je razvila tekstilna, živilska in pohiptvena industrija.
V	Prepernovi ulici je galerija z zbirko del slikarja in grafika Vena Pilona (1896-1970) in njegovih prijateljev.
Vipava: 1700 prebivalcev. Že v rimski dobi je bila tu naselbina. Grad na hribu nad mestom, sedaj v razvalinah, je iz 12. stol. in je v teku stoletij večkrat menjal gospodarje. Leta 1367 se Vipava že omenja kot trg.
Ob glavnem trgu stoji Lanthierijev grad - 1 762. Baročna stavba je stala sredi razkopnega parka. V tem gradu je dve leti živel Carlo Goldoni
(1707-1793, italijanski komediograf, ptevilne komedije iz življenja benepkega malega človeka in mepčana).
Na nasprotni strani je trg s cerkvijo sv. Štefana. Bila je gotska, pozneje prezidana v baročno. Zvonik ima izredno lepo, klesano okrasje. V cerkvi so freske F. Jelovpka (1752) in Janeza Wolfa (1877). Na poptni stavbi je spominska plopča domačinu protestantskemu piscu Sebastjanu Krelju (1538-1567).
V	mestu so pred nekaj leti odprli pkofijsko gimnazijo.
Leta 1964 so zgradili vinsko klet, kjer polnijo bela in
rdeča vina tega vinorodni pkega kraja.
V	bližini mesta je več slikovitih stalnih krapkih izvirov reke Vipave.
Dober km od mesta je na griču sredi vinogradov dvorec Zemono, iz 1 689, z galerijo z arkadami. V osrednji dvorani
so freske iz J7. stol. V njej so večkrat razstave in kulturne prireditve. Še km naprej je zaselek Log, z romarsko cerkvijo Matere božje, ki ima kar tri zvonike.
Nanos: je med 800 in 1200 m visoka krapka planota, dolga ok. 10 km, prepleta z vrtačami in suhimi dolinami. (Suha dolina = normalno po dolinah tečejo reke ali potoki, ki so v glavnem dolino tudi izoblikovali. V suhih dolinah, na krapkem svetu, so pa te reke že v davnini ponikale in za vedno izginile). Planota je pokrita z gozdovi in papniki, na katerih raste zanimiva in redka flora. Zelo je obiskana razgledna točka Plepa - 1262 m. Za časa turpkih napadov so na pobočju Nanosa kurili opozorilne kresove.
Podnanos, strnjena vas, znana po pogosti hudi burji ki veje v zimskem času, ravnina ob vasi se kar imenuje Veterno polje. V župnijski cerkvi sv. Vida je ohranjen prezbiterij iz srede 15. stol . V bližini, ob razvalinah gradu Roženek — ali Podboje - je bivpa grajska poznogotska cerkev sv. Kozme in Damjana, ki ima na steni lepo klesan relief križanja, glavni ,,zlati oltar" iz 1657 spada med najleppe v Sloveniji.
Senožeče: Pri tem naselju sta se cepili cesti proti Tržapke-mu zalivu in so Oglejski patriarhi v 15. stol. tu postavili mitnico, kjer so pobirali davke za trgovsko blago. Pozneje je kraj zrasel v trg, pod Avstrijo je bilo tu okrajno sodipče. Nad naseljem so razvaline gradu. Trg je bil znan po lesnih in živinskih sejmih. Po zgraditvi železnice, ki je Senožeče obpla, je trg začel gospodarsko propadati. Po 2. sv. vojni so odprli tekstilno tovarno in obrat za avtomobilske dele.
Razdrto: majhno naselje, nekdaj važno križipče cest proti morju in Vipavski dolini. V času furmanstva je bil to kraj prenočevanja in menjave vprege, na kar spominjajo stavbe nekdanjih gostiln in hlevov.
Zbral in priredil Franci Markež
Ob 20-letnici vpisa Škocjanskih jam v UNESCO
Konec novembra bo minilo 20 let od vpisa Škocjanskih jam na seznam svetovne kulturne in naravne dedipčine UNESCO. Okrogel jubilej edine slovenske znamenitosti na omenjenem seznamu bo Park Škocjanske jame, ki letos praznuje tudi desetletje obstoja, je obeležil s slovesnostjo v Kosovelovemu domu v Sežani. Na njej je bil slavnostni govornik predsednik slovenske nacionalne komisije UNESCO Milan Orožen Adamič, sicer tudi predsednik sveta regijskega parka.
Škocjanske jame so bile na seznam svetovne dedipčine UNESCO vpisane 28. novembra 1986. Tako so bile postavljene ob bok Grand Canyonu, koralnim grebenom, Galapagosu, Mount Everestu in drugim lokalitetam svetovnega pomena. Park želi zato z danapnjo slovesnostjo obeležiti pomen naravnih vrednot skozi čas, pe posebej vzajemne povezanosti človeka in narave na Krasu ter pomen ohranjanja izjemnega naravnega in kulturnega bogastva za prihodnje rodove.
Ob letopnji 20-letnici vpisa na seznam svetovne naravne in kulturne dedipčine je bila konec oktobra na sedežu UNESCO v Parizu že odprta razstava. V parku trenutno med drugim obnavljajo učno pot ob Škocjanskih jamah ter poti in infrastrukturo v sami jami.
Več milijonov let stare jame, skozi katere teče reka Reka, imajo pa 5,8 kilometra dolg izjemno razvejan sistem jamskih rovov, si je lani ogledalo 90.000 turistov, kar je za več kot polovico več kot predlani, je pojasnil Debevec. Podoben obisk pričakuje tudi letos, sicer pa je med gosti kar 65 odstotkov tujcev.
Škocjanske jame se lahko pohvalijo tudi z enkratno zastopanostjo rastlinstva in živalstva. Ožje zavarovano območje jam meri 413 hektarov, vplivno območje parka pa 45.000 hektarov. Zaradi posebne naravne, kulturne, zgodovinske oziroma estetske vrednosti so v parku posamezni deli nepremične naravne in kulturne dedipčine pe posebej zavarovani z zakonom.
Regijski park Škocjanske jame je bil z zakonom ustanovljen leta 1996. Namen ustanovitve parka je bilo ohranjanje in raziskovanje izjemnih geomorfolopkih,
e o I o p k i h , hidrolopkih znamenitosti, redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, paleontolopkih in arheolopkih najdipč, etnolopkih in arhitekturnih značilnosti in kulturne krajine ter zagotavljanje možnosti za razvoj lokalnega prebivalst-
O Škofjelo kem pasijonu
Škofjelopki župan Igor Draksler je kapucinskemu samostanu v hrambo izročil 19 bakrorezov z motiviko Škofjelopkega pasijona. Iz bakrene pločevine tolčeni reliefi domačega avtorja in ljudskega umetnika Vincen-ca Mohorčiča, ki jih je sprejel gvardjan pater Metod Benedik, so občinski prispevek k nastajajoči stalni muzejski zbirki, posvečeni Škofjelopkemu pasi-jonu.
Reliefi, za izdelavo katerih je Mohorčič porabil skoraj leto dni, pkofjelopka občina pa je zanje odptela dva milijona tolarjev, so bili razstavljeni že pred dvema letoma. Sedaj pa je bilo potrebno bakroreze trajno shraniti, da se njihova zbirka ne bi razprodala in bi ostala v Škofji Loki, je ob predaji bakrorezov poudaril Draksler, ki je idejo o razstavi o Škofjelopkem pasijonu v samostanu označil kot zelo dobro. O tem, da je kapucinski samostan najprimernejpi kraj za stalno zbirko o Škofjelopkem
pasijonu in za hrambo reliefov na to temo, je prepričan tudi pater Benedik. V samostanu je namreč leta 1721 nastal originalni zapis Škofjelopkega pasijona patra Romualda Marupča.
To je najstarejpe ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku in je bilo leta 1999 po več kot 200 letih ponovno uprizorjeno po lopkih ulicah kot pasi-jonska procesija. Procesija, ki predstavlja zgodbo člo-veptva od Adamovega in Evinega padca prek alegorije smrti do Kristusovega trpljenja, se zaustavljajo na določenih zanimivih točkah v slikovitem srednje-vepkem mestu.
Letos Škofja Loka sicer praznuje tristoletnico prihoda prvih kapucinov v mesto. Poslanstvo kapucinov, ki jih je na Gorenjskem 14, v Škofji Loki pa ptirje, je v oznanjevanju božje besede. Vsak izmed kapucinov opravlja svoje delo, povezuje pa jih skupna molitev, ki je stalnica redovnega življenja v samostanu.
va.
48. revija pevskih zborov Cecilijanka
V goripkem Kulturnem centru Lojze Bratuž je potekala dvodnevna revija goripkih pevskih zborov Cecilijanka, na kateri nastopajo tudi pevski sestavi iz tržapke in videmske pokrajine ter s Koropke in iz Slovenije. Revija je letos v znamenju ,,goripkega slavčka" Simona Gregorčiča, čigar stoletnico smrti bodo počastili z izvajanjem njegovih uglasbenih pesmi za zbore.
Organizator je naprosil pevske sestave, naj za Cecili-janko pripravijo vsaj po eno Gregorčičevo pesem. S pričetkom v centru Bratuž so nastopili mopki pevski zbor Jepa - Bapko Jezero, mepani zbor Corale Citta' di Gradisca d'Isonzo iz Gradipča ob Soči, mopki zbor Štmaver iz Štmavra pri Gorici, mepani zbor Sv.
Jernej z Opčin jpri Trstu, mopki zbor Jezero iz Doberdoba, mepani zbor Štandrež iz istoimenske vasi pri Gorici, mopki zbor fantje izpod Grmade iz Devina pri Trstu, mopki
Novo grobi če povojnih pobojev
Čeprav so policisti prvotno domnevali, da so delavci, ki opravljajo dela na zadnjem odseku gorenjske avtoceste Podtabor - Vrba, v ponedeljek 20. pri Lescah naleteli na več stoletij stare arheolopke ostanke človepkih okostij, pa je vladna komisija za povojne poboje prepričana, da gre za prikrito grobipče povojnih pobojev.
Kot je novinarjem pojasnil predsednik komisije vlade za urejanje vprapanj prikritih grobipč Jože Dežman, so zagotovo odkrili grobipče iz povojnega časa iz leta 1945. V grobipču so zaenkrat vidni posmrtni ostanki pestih žrtev, ki imajo z žico zvezane roke, kar dokazuje, da gre za žrtve povojnih pobojev. Dežman domneva, da gre bodisi za umikajoče se okupatorske enote, manjkajoč del transporta ranjencev ali za domobrance. Več bo sicer znanega, ko bo opravljena raziskava.
Kraj najdbe okostij so policisti, ki so bili o najdbi obvepčeni ob 13.30, že zavarovali in dela na tem avtocestnem odseku so začasno ustavljena. Kriminalisti ob komisiji za urejanje vprapanj prikritih grobipč medtem opravljajo ogled najdbe. V prihodnjih dneh bo znana odločitev sodipča, ali bo odredilo izkop posmrtnih ostankov na stropke sodipča ali pa v skladu s prakso arheolopkih izkopavanj izkop potekal na stropke Družbe za avtoceste v RS. Po opravljenem izkopu se bodo dela na avtocesti lahko nadaljevala.
Kakpnih javnih podatkov komisija za povojne poboje glede lokacije nasproti letalipke stavbe v Lescah ni imela. Je pa območje Radovljice znano po nekaterih grobipčih povojnih pobojev. Na območju radovljipke občine so bila namreč že odkrita grobipča v Dragi, Mopnjah, Zgornjem Otoku, Lescah pri hipodromu in na Lancovem.
MANJ ŠTUDENTOV
V letopnjem ptudijskem letu je v visokem polstvu vpisanih 91.582 dodiplom-skih ptudentov, kar je za 622 ptudentov manj kot v ptudijskem letu 2005/06.
Na vse tri javne univerze se je tako vpisalo 1893 ptudentov manj, na (privat-
ni) Univerzi v Novi Gorici in samostojnih visokopol-skih zavodih pa je vpisanih 1271 ptudentov več, je na časnikarski konferenci izpostavil minister za visoko polstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan.
zbor Kromberpki Vodopivci iz Nove Gorice ter mepani zbor Lojze Bratuž iz Gorice.
Revija pevskih zborov Cecilijanka, ki jo prireja Zveza slovenske katolipke prosvete iz Gorice in vsako leto privabi množico ljubiteljev zborovskega petja z obeh strani meje, se je zaključila s koncertom, ko je na oder stopilo pe devet pevskih zborov. Revijo so poimenovali po sveti Ceciliji, zavetnici pevcev in petja.
SODOBNA DRUŽBA
Mehkužnost
(2)
BOGDAN ŽORŽ
Tako težko je verjeti takpnim črnogledim mislim! Dandanes jim, sredi Evrope, sredi tega razvitega sveta, ki v svojem znanstvenem in tehnolopkem razvoju drvi naprej z neznansko hitrostjo, skorajda ni mogoče verjeti. Sredi Evrope, ki gradi družbo blaginje! Sredi napovedi o raju na zemlji, ki ga bo skoraj omogočil znanstveni razvoj. Tako blagodejno delujejo na uho vse te lepe besede in prijazne misli! Tako zelo, da jih brez posebnih pomislekov sprejemamo kar vsevprek, zlasti v znanosti, gospodarstvu in politiki. Saj, politik, ki ne bi govoril o družbi blaginje in o pravni državi, ne bi imel nikakrpnih možnosti za uspeh na volitvah! In vendar je ,,družba blaginje" samo prevara, iluzija, izhajajoča iz človepke želje, da nadomesti ali izpodrine Boga, da si ustvari sam svoj raj na zemlji. Je prevara in iluzija, ki jo tako zelo jasno razgalja že svetopisemska zgodba o Adamu in Evi, o njuni pripravljenosti, da za to svojo silno željo, da bi postala bogova, žrtvujeta pravzaprav vse, celo raj, v katerem sta že živela! In tudi dandanes nam vse resne in znanstvene ptudije o tem, kako se v zahodnem ,,svetu blaginje" premoso-razmerno z rastjo te blaginje razrapčajo kriminal, revpčina vseh oblik, odvisnosti in vse mogoče druge osebnostne, dupevne in
duhovne motnje, ne morejo omajati slepe vere v iluzijo ,,družbe blaginje".
Še korak dlje: če dandanes nekdo kritično spregovori o iluziji ,,pravne države", ga ves demokratični svet takoj obsodi kot sovražnika ljudstva in demokracije. Kar prelahkotno pozabljamo, da je tudi tako opevana ,,pravna država" samo iluzija neke zemeljske popolnosti, da gre tu spet za neko papirnato, torej materialno urejanje vseh medčlovepkih odnosov, ki pa vendarle niso zgolj materialni. Tudi pri pojmu ,,pravne države", ki bi ga radi razvili kot vrednoto, gre v bistvu za odklanjanje neke vipje oblasti nad nami vsemi, za zaverovanost v moč lastnih predpisov. Kot da bi pozabili na težave in tegobe judovskega naroda, kjer so pismouki in veliki duhovniki ter oblastniki Božjim zapovedim dodajali nove in nove, da bi pojasnjevali in olajpevali urejanje vsakodnevnih življenjskih vprapanj. Sčasoma so nad temi predpisi začeli izgubljati pregled, sami so postali ujetniki svojih lastnih predpisov. Mar se nam z napo iluzijo pravne države ne začenja dogajati nekaj podobnega? Ali nismo ob vsem poveličevanju svobode vedno večji ujetniki svojih lastnih predpisov? Tako hudi ujetniki, da se nam vse pogosteje hudo resna dogajanja v napih najvipjih oblastnih organih zdijo pe najbolj podobna komediji ali farsi! A kaj, kot je opozoril
Philippson, v narcistični kulturi se obnapamo, kot da preteklosti ne bi bilo, če pa že je, je to idealizirana, poenostavljena preteklost.
Ne vem natančno, kdaj so modreci začeli opozarjati, da s to napo evropsko civilizacijo ni čisto vse v redu. Zagotovo pa jih je v zadnjih desetletjih vse več. Mnogi psihoterapevti pravijo, da ne gre več zgolj za neko prehodno krizo zahodne civilizacije, da gre za hudo in resno nevrozo, ki utegne brez korenitega zdravljenja zdrsniti v psihozo - če morda že ni. Psihoza pa počasi privede v propad! Torej je zahodna civilizacija hudo bolna. Prva resna opozorila o tej bolezni so se pojavljala že zdavnaj. Prihajala so iz vrst svetih mož, kakrpen je bil na primer Bernard iz Clairvauxa v prvi polovici 12. stoletja, prvi med velikimi srednjevepkimi krpčanskimi mistiki in pobudnik novega duha asketske preprostosti in osebne vere. Sledili so mu preptevilni, da bi jih lahko kakorkoli razvrpčal, vse do danapnjega dne. Prihajala pa so opozorila tudi iz vrst nestrpnih bojevitežev, kakrpen je bil na primer Jan Hus tri stoletja kasneje, ki je skupal zdravljenje opraviti tako, kot to danes v medicini počnejo kirurgi, z ostrim rezom. Nekateri so uspeli uvideti bistvo problema, a jih okolje ni razumelo. Večina 3a je opozarjala le na simptome, ne pa na bistvo bolezni. Bistvo postaja vse bolj jasno v zadnjih desetletjih, ko se razpadu vrednot, razrapčanju vseh mogočih oblik sam-ouničevanja, kulturnega, duhovnega in fizičnega, zelo očitno priključujejo pe demo-
grafski podatki, ki opozarjajo na prenizko nataliteto evropskih narodov. Mar res evropski narodi umirajo in z njimi tudi evropska, zahodna civilizacija?
Najbrž res. Kot je najbrž res, da zahodno civilizacijo sestavljajo pomehkužene množice, ki so navidez zelo osvepčene, napredne, razgledane, ko pozivajo k vrednotam svobode, pravičnosti, enakosti in enakopravnosti, človekovih pravic. Ampak to je vse prepogosto le kulisa, lepo okrapena fasada, kot pravi Lasch, za katero se skriva nič več in nič manj kot - starorimski vzklik: Kruha in iger!
Ali ima vse to kaj skupnega z razva-jenostjo? Najbrž ni potrebno posebej utemeljevati. Pravzaprav bi najraje kar opustil vso znanstveno natančnost in dejal, da je vse skupaj en in isti problem!
Na Primorskem je zelo domač izraz scartanost. SSKJ pozna izraz scartati (pa tudi scartan) in ga razlaga kot ,,s pretiranim negovanjem razvaditi". Čeprav SSKJ označuje ta izraz le kot pogojno dopusten, bi bil za nap primer odličen: lepo označuje celostnost vzgoje, ki vključuje tako telesno negovanje kot druge vzgojne prijeme - in nam spet nakazuje, da se vrtimo okrog enega in istega problema. A bom le ostal zvest svojemu naslovu, ostal bom pri razvajenosti. Lahko bi za to razvajenost uporabljali tudi druge izraze, druga imena, a to ni bistveno. Bistveno je, da vemo, kaj hočemo s tem izrazom povedati.
(Konec — si.catholic.net)
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
STOPNJE BREZPOSELNOSTI
Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je septembra znapala 8,8 odstotka, kar je za 0,3 odstotne točke manj kot avgusta, so sporočili iz državnega statističnega urada. V prvih devetih mesecih je stopnja registrirane brezposelnosti v povprečju znapala 9,7 odstotka.
VRNITEV GRADU BISTRA
Vlada nasprotuje vrnitvi gradu Bistra v naravi. Na seji je namreč sprejela izjavo volje v zadevi Bruno Galle, da država nasprotuje vrnitvi v last in posest nepremičnin gradu Bistra, kjer ima sedež Tehnipki muzej Slovenije. Kot pipe v sporočilu vladnega urada za informiranje, je vlada z odlokom nekdanji kartuzijanski samostan Bistra z območjem leta 1999 razglasila za kulturni spomenik državnega pomena.
SLOVENCI DOMAČI Z EVROM
Izsledki jesenske javnomnenjske raziskave Eurobarometer o uvedbi evra v novih državah članicah EU so pokazali, da so izkupnje državljanov pri uporabi te skupne evropske valute ogromne. Medtem ko je evrske bankovce do sedaj uporabilo le 35 odstotkov Litovcev, kar je najmanj med novinkami, ta delež v Sloveniji znapa 80 odstotkov, kar je tudi največ med desetimi novimi članicami.
BOLJ UČINKOVITO Z ENERGIJO
V Sloveniji postajajo pozivi k učinkovitejp rabi energije vedno glasnejpi. V minulem tednu je tako druptvo za sonaraven razvoj Fokus predstavilo zloženko z naslovom Energetska dieta, ki spodbuja ljudi k varčevanju z energijo v vsakdanjem življenju, k zniževanju porabe energije v prometnem sektorju pa je na seminarju pozval konzorcij Energetika.net.
SOGLASJE GLEDE ŠTIPENDIJ
Predsednik vladnega sveta za ptudentska vprapanja Milan Zver in predstavniki Študentske organizacije Slovenija (ŠOS) so na seji glavno pozornost namenili zakonu o ptipendiranju in noveli zakona o subvencioniranju ptudent-ske prehrane. Zver je predstavnikom ptudentov predstavil simulacije različnih modelov ptipendiranja, „ptudenti pa so v tem primeru pokazali dobro voljo, tako da smo napli konsenz ter se uskladili," je po koncu seje dejal Zver.
PO SVETU
JEDERSKO GORIVO V IRANU
Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je poudaril, da namerava Iran namestiti 100 tisoč centrifug za bogatenje urana, s čimer bo država od naslednjega leta naprej lahko sama zadovoljila vse svoje potrebe po jedrskem gorivu. Združene države Amerike in države Evropske unije medtem nasprotujejo iranski propnji, da bi Mednarodna agencija za jedrsko energijo pomagala pri izgradnji raziskovalnega jedrskega reaktorja.
SPORAZUM MED ZDA IN RUSIJO
Združene države Amerike in Rusija so podpisale dolgo pričakovani sporazum, ki Rusiji odpira pot v Svetovno trgovinsko organizacijo. To je bila ena zadnjih ovir pred vstopom Rusije v organizacijo. Ruski predsednik Vladimir Putin je ocenil, da bo podpis sporazuma olajpal sodelovanje med državama tudi pri repevanju drugih globalnih vprapanj.
BLAIRJEVE BESEDE
Britanski premier Tony Blair je v pogovoru za arabsko televizijsko postajo Al Džazira priznal, da je bilo do zdaj posredovanje Zahoda v Iraku katastrofalno. Tiskovni predstavnik britanske vlade je pozneje zatrdil, da so bile njegove besede napačno razumljene in da niso nikakrpno priznanje. Blair je sicer pe menil, da je bilo strmoglavljenje irapkega diktatorja Sadama Huseina upravičeno. Dejal je, da so v Iraku nastale razmere, ko je večino, ki je za mir, premagala manjpina, ki si želi vojne.
HAMAS IN FATAH
Vladajoče palestinsko gibanje Hamas in gibanje Fatah predsednika Mahmuda Abasa sta prekinila pogovore o oblikovanju vlade narodne enotnosti. Kot je sporočil Abasov predstavnik, z doseženimi rezultati ni nihče zadovoljen. Hamas bi moral biti po njegovem bolj kooperativen pri oblikovanju vlade in njenega programa. Abas se je v preteklih dneh mudil na območju Gaze, kjer je opravil vrsto pogovorov s premierom Ismailom Hanijo iz vrst Hamasa, a so se vsa končala brez napredka. Prejpnji dogovor o vladi je propadel sicer že septembra, potem ko so voditelji Hamasa večkrat zavrnili vsakrpno priznanje Izraela. Vodstvo gibanja tudi zdaj vztraja, da vlada narodne enotnosti ne bo priznala Izraela, čeprav je kazalo, da sta strani v zadnjem času vendarle dosegli vsaj majhen napredek.
SLOVENCI V ARGENTINI
Stavka grafičnega delavstva je končana samo delno. Nova pogodba o povipanju plače je bila podpisana samo s tiskarskimi podjetji, ki tiskajo dnevnike, z ostalimi tiskarskimi podjetji pa ne in zato v teh stavka traja pe naprej. Ker med ta tiskarska podjetja spada tudi tiskarna, ki tiska Svobodno Slovenijo, ni gotovo, če bo nap tednik mogel prihodnji teden iziti.
To ptevilko so nam izjemno omogočili nam naklonjeni stavci.
TABOR SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV V BUENOS AIRESU
V nedeljo 18. novembra 1956 so slovenski proti-komunistični borci v Argentini imeli veliko zborovanje na vrtu Don Boscovega zavoda v mestu Ramos Mejia na področju Vel. Bs. Airesa. Celodnevnega tabora se je udeležila večina biv. borcev, živečih v Argentini. Na sestanek je bil povabljen tudi prevzvipeni g. p<of dr. Gregorji Rožman. Obljubil je, da se ga bo udeležil, vendar tega zaradi prehlada ni mogel storiti.
Sv. mapo v prostorni zavodski kapeli je daroval za vse padle borce č. g. Jože Guptin, kurat Zveze slovenskih protikomunističnih borcev, med njo je pa pel kvartet ,,Vasovalec". V pridigi je č. g. Guptin poudarjal potrebo po čuječnosti, ,,da ne bi zapli med nas spletkarji, ki bi rupili edinost in skupni napor za dosego nape svete ideje".
Po mapi je spremljala udarna koračnica udeležence na pripravljeni prostor. Okrapen je bil z argentinskimi in slovenskimi zastavami, gesli, vojapkimi znaki in sliko sv. Mihaela, patrona Zveze. Slovensko zastavo so dvignili na drog ob zvokih koračnice ,,Naprej, zastava Slave". V imenu pripravljalnega odbora je g. Ivan Koropec pozdravil vse goste, prijatelje in borce. Za njim je imel govor predsednik pripravljalnega odbora g. Vl. Bojc. V njem je prikazal zgodovino junapke narodne borbe, padlih junakov, poudarjal njihov odločni borbenih duh in silno ljubezen do domovine. Sledila je vojapka koračnica, nakar je g. Ivan Koropec govoril o namenih novega združenja.
Sledil je opoldanski odmor z veselo udarno pesmijo, vedrim pomenkom med starimi borci ob osvežujoči kapljici in sončnem asadu. Vse to so pripravili požrtvovalni fantje mladinskega doma.
Popoldansko nadaljevanje tabora se je začelo s črtico ,,Sinoči so vasovali med nami". Racitiral jo je g. M. Kovačič ob spremljavi vojapkih akordov. Na zborovalce je imel lep nagovor č. direktor Anton Orehar. Predsednik Druptva Slovencev g. ing. Albin Mozetič jim je pa sporočil tople pozdrave v imenu D. S.
Po njunem govoru so bila sprejeta pravila in pravilnik Zveze slovenskih protikomunističnih borcev, nato so bile volitve odbora.
Izvoljen je bil naslednji odbor: Starepina — strokovni načelnik Vladimir Bojc; pomočniki strokovnega načelnika: gg. Ivan Koropec, Bogo Pregelj in Milop Prelog; načelnik članstva: g. Emil Cof; pomočnika Janez Špeh in Rudi Bras; gospodarski načelnik: Janez Kralj, pomočnika gg. M. Kovačič in Kriptof; nadzorno načelstvo: Nadzorni načelnik Jože Durič, gospodarski izvedenec dr. Milan Bano in pravni izvedenec Danilo Havelka.
Po volitvah so bile prebrane in z navdupenjem sprejete pozdravne poslanice predsedniku No za Slovenijo dr. Mihi Kreku, pkofu dr. Gregoriju Rožma-nu in soborcem v Severni Ameriki ter Kanadi.
Svobodna Slovenija, 29. novembra 1956 — t. 46
SLOVENCI IN ©PORT
VSE PO STAREM
Janez Kocijančič, prvi in doslej edini predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije(OKS), je edini kandidat za predsednipki položaj tudi za prihodnja ptiri leta. Skuppčina OKS bo 12. decembra letos, do roka, 12. novembra, pa je prispela le ena kandidatura za predsednika na predlog Smučarske zveze Slovenije. - Za tri podpredsednipka mesta v OKS je deset kandidatov, za izvrpni odbor pa 29. Vendar ni pričakovati večjih sprememb, saj podpredsednike izbere mandatar, torej Kocijančič sam.
ZMAGA NA ZLATI PIRUETI
Večkratni slovenski prvak v umetnostnem drsanju Gregor Urbas je zmagal na Zlati pirueti v Zagrebu. Potem ko je bil Hrupičan v konkurenci 19 drsalcev po kratkem programu drugi, je v prostem programu prehitel Rusa Denisa Leupina in se pe drugič zapored veselil zmage na tem tekmovanju.
V itali
OD ČETRTEGA DO OSMEGA
anskem mestecu Penne se je za slovensko ekipo
uspepno končala predzadnja letopnja tekma svetovnega pokala v pportnem plezanju. Čeprav Slovenke tokrat niso stale na stopničkah, so se kar ptiri uvrstile v finale najboljpe osmerice in poskrbele za velik ekipni uspeh. Na koncu se je najbolje odrezala Natalija Gros nehvaležnim četrtim mestom, Maja Vidmar, Mina Markovič in Lučka Franko pa so se zvrstile takoj za njo.
ODHODI USPEŠNIH ŠPORTNIC IN ŠPORTNIKOV
Daleč najuspepnejpa slovenska pportna plezalka Martina Čufar je sporočila, da končuje svojo bogato tekmovalno kariero. Zadnjič je nastopila na zadnji tekmi svetovnega pokala v Kranju, kjer je leta 2001 pred domačimi navijači v razburljivem superfinalu tudi zmagala.
Ena najuspepnejpih slovenskih biatlonk Andreja Koblar je na predstavitvi sezone biatlonske reprezentance v Ljubljani sporočila, da po 13 letih končuje pportno pot. Petintridesetletna biatlonka, ki je med drugim dobila tri tekme svetovnega pokala, se je za slovo od biatlona odločila zaradi slabega zdravstvenega stanja.
Tudi Mariborčan Blaž Medvepek pri 26 letih uradno končuje pportno pot. Plavalec je obrazložil, da ob izidih, ki jih je dosegal v lanski sezoni, nima motivacije za delo. V bodoče se bo posvetil nadaljevanju ptudija ekonomije, obenem pa namerava ostati dejaven v mariborskem plavalnem klubu, kjer bo 20. novembra vodil plavalno polo, pri Braniku pa si želijo, da bi kasneje zaplul tudi v trenerske vode.
OSEBNE NOVICE
Diužinska sreča
Rodil se je Mateo Cipriani. Očka je Silvio, mamica pa Silvia Sanchez. Srečni družini na e čestitke!
Krsta
V	slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bila v soboto, 18. novembra krpčena Sa a Katerina Žužek. Očka je Tomaž Anton, mamiica pa Marisa Silvina Cionci. Botrovala sta Boris Aleksander Žužek in Cecilia Andrea Rodr^guez. Krstil je g. Pavel Novak CM.
V	slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bil v nedeljo, 19. novembra krpčen Ignacij Koželnik; očka je Janko, mamica pa Monika Vitrih. Botrovala sta Tonči Koželnik Malalan in Pavel Brula; krstil pa je g. Danijel Vrečar SDB.
Srečnima družinama iskreno čestitamo!
Poroke
Dne 28. oktobra sta se poročila v cerkvi Nuestra Senora de la Guardia v Floridi Marko Amon in Veronica Revelli. Botrovala sta ženinov brat Tomaž Amon in gospa Patricia Abalos Amon, ter nevestina starpa Cristina in Hugo Revelli.
V	soboto, 4. novembra, sta se poročila tudi v cerkvi Nuestra Senora de la Guardia v Floridi Tomaž Magister in Sonja Stanič. Priče so bili njuni starpi Milan Magister in ga. Olga Magister Prijatelj ter Franci Stanič in ga. Jelka Stanič Mramor. Poročil ju je g. Pavle Novak C.M.
V	Mendozi pa sta se poročila Luis Galeano in Marta Bajda.
V	petek, 17. novembra pa sta se poročila Aleksander Oven in Anabella Albornoz. Priči sta bila Sof^a Palanica in Franci Oven.
Novoporočencem čestitamo in želimo obilo sreče!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar
Za Dru tvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so e: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Franci Markež, Matjaž Čeč, Lučka Oblak Čop, Jožejka Debeljak Žakelj, Mojca Jesenovec. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina, si.catholic.net.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri popiljanju po popti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za popiljanje z letalsko popto. Z navadno popto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /
California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A ič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@fibertel.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
21. novembra 2006
Carapachay
SKLEP JURČIČEVE ŠOLE
bo v soboto, 2. decembra 2006, ob 19.
Nato bo sledilo ob 21.00 miklavževanje
Vsi lepo vabljeni!
URADNE URE
Uradne ure pisarne Zedinjene Slovenije, ter uredniptva in uprave Svobodne Slovenije so od ponedeljka do petka, od 10. do 19. Na argentinske državne in na cerkvene praznike ne uradujemo. Prosimo rojake, da ta urnik upo tevajo!
Svetovni dnevi slovenske literature v Buenos Airesu
1 EVRO 1 US dolar
239.6	SIT
186.7	SIT
Projekt „Svetovni dnevi slovenske literature" je že tretji velik projekt, ki ga organizirajo pod okriljem programa Slovenpčina na tujih univerzah (program deluje v okviru Centra za sloven-pčino kot drugega/tujega jezika pri Oddelku za slove-nistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani). Lektorat slovenpčine na Filozofski fakulteti Univerze v Buenos Airesu je sodeloval že pri obeh predhodnih projektih: leta 2004 so v poanpčino prevajali slovenska literarna besedila, v preteklem letu pa so s „Svetovnimi dnevi slovenskega filma" obeležili 100-letnico slovenskega filma. V letopnjem novembru se pridružujejo približno 50 univerzam po svetu, kjer delujejo lektorati slovenpčine oz. slovenistični ptudiji, in ki se udeležujejo kultur-no-promocijskega projekta, v okviru katerega bo na omenjenih univerzah gostovalo skoraj 40 sodobnih slovenskih ustvarjalcev z naj-kakovostnejpim literarnim
OBVESTILA
ČETRTEK, 23. novembra:
Akademija v spomin dr. Milanu Komarju, ob 19 uri bo v
auli magni ,,San Ignacio de Loyola" Universidad del Salvador, na cesti Tucuman 1845, Predstavili bodo tudi dve novi knjigi, ,,El criptoidalismo" in ,,El silencio en el mundo", ki sta zbirki zapisov njegovih predavanj. SOBOTA, 25. novembra:
Predstavitev knjige g. Mire Ecker, ob 17. uri v Slovenski
hipi. Prireja Zveza slovenskih mater in žena. Otvoritev razstave „Trenutki spokojnosti" Irene Žužek , ob 20. uri v Slovenski hip. prireja Slovenska kulturna akcija. NEDELJA, 26. novembra:
Nedelja Kristusa Kralja. Ob 16. uri sveta mapa; po mapi
igra ,,Luč z gora". Ponoven ogled razstave Irene Žužek, po proslavi Kristusa
Kralje v Slovenski hip. SREDA, 29. novembra:
Učiteljska seja voditeljic, ob 20. uri v Slovenski hip. SOBOTA, 2. decembra:
Zveza mater in žena s Pristave vabi na pletenje adventnih
vencev ob 15. uri. Zaključek ole Josipa Jurčiča ob 19. v Carapachayu. NEDELJA, 3. decembra:
V Rožmanovem domu ob 11.30 sveta mapa, ob 13.
domače kosilo. Mladinska ma a v Slovenski hip ob 9.30 in nato občni
zbor SDO in SFZ . PETEK, 8. decembra:
Prvo sveto obhajilo v cerkvi Marije Pomagaj ob 10. NEDELJA, 10. decembra:
Veselica narodnih plesov, na Pristavi ob 18.30 uri. Seja odbora Slovenske demokratske stranke — SDS Argentina, v Slovenski hipi ob 10.30 (po mapi).
TABORJENJE MLADCEV IN MLADENK
Vodstvo dejavnosti mladcev in mladenk organizira zaključno letno taborjenje. Potekalo bo od 26. do 29. decembra v Tandilu. Vodil bo prof. Jure Urbančič. Prijave v Domovih pri vodjih krajevnih skupin.
Vsi prisrčno vabljeni !
V NEDELJO 3. DECEMBRA, KOSILO V ROŽMANOVEM DOMU
11.30 sveta ma pa 13.00 kosilo Pričakujemo svetega Miklavža Prijave bomo sprejemali do 1. decembra 4669-1684 / 4485-4519
Slovenska kulturna akcija vabi
na odprtje razstave
^Irenutkl spokojnosti"
v soboto 25. novembra ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hipe Razstavlja mepane tehnike - Irena Žužek
Razstava bo odprta tudi v nedeljo 26. novembra od 18. do 20. ure (po proslavi Kristusa Kralja)
opusom.
Priprave na projekt so potekale nekaj mesecev, pri čemer so se ptudenti in lektorica slovenpčine na bue-nosairepkem lektoratu slo-venpčine nekaj več kot dva meseca pripravljali na prihod pripovednika, pesnika, esejista, prevajalca in urednika Janija Virka.
PROGRAM
Celoten program, ki bo potekal v prostorih Filozofske fakultete Univerze v Buenos Airesu, ulica Puan 480, Capital Federal, bo sledeč:
v ponedeljek, 27. november 2006; od 14.00 do 18.00, učilnica 5/V: PREVAJALSKA DELAVNICA (vodi Mojca Jesenovec); ob 19.00, predavalnica 324/III (,,Aula Magna"): LITERARNI VEČER z JANIJEM VIRKOM, branje slovenskega pisatelja Janija Virka, okrogla miza in pogovor z avtorjem (vodita Florencia Ferre in Julia Sara-chu). Glasbeni vložek: Martin Dobovpek.
v torek, 28. november 2006; od 14.00 do 18.00, učilnica 5/V, DELAVNICA PISANJA HAIKUJEV (vodi Jose Bizai); 19.00, predavalnica 324/III (,,Aula Magna"): CIKEL PREDAVANJ Mirko Vasle: Literarno ustvarjanje slovenskih Argentincev; veleposlanik RS v Argentini, Avguptin Vivod: Slovenija včeraj, danes in jutri; Mojca Jesenovec: Sodobna slovenska literatura; Jani Virk: Položaj literarnih ustvarjalcev v Sloveniji.
Vse aktivnosti bodo potekale v ppanpčini oziroma bo poskrbljeno za prevod. Za udeležbo na prevajalski delavnici je potrebno znanje slovenskega jezika.
DAROVALI SO
Zveza slovenskih mater in žena se toplo zahvaljuje vsem, ki so darovali v njen dobrodelni sklad: N.N., 200 pesov; gdč Valentina Urbančič, 100.- ameripkih dolarjev; RAST XXXV, 750.-pesov. Bog stotero povrni!
Zveza slovenskih mater in žena iz San Martina se
iskreno zahvaljuje gospe Mari Steinhaus, ki je darovala $ 100,- v nap dobrodelni sklad namesto cvetja na grob gospe Avgusti Šestič. Iskren Bog plačaj!
Slovenija za 65-urno mejo
V javni ministrski razpravi o direktivi o delovnem času v Bruslju je poudaril slovenski minister za delo Janez Drob-nič, a dodal, da je v predlogu opredeljena maksimalna meja povprečno 60 ur dela na teden v treh mesecih v primeru uveljavljanja izjeme prenizka in da se Slovenija zavzema za 65-urno mejo.
Pristop finskega predsedstva je ,,dober in uravnotežen", je uvodoma poudaril Drob-nič. „Živimo v skupnosti različnih potreb in problemov, zato so sprejemljive edino uravnotežene repitve", je dejal. ,,Nova direktiva mora vzpostaviti ravnotežje med fleksibilnostjo in varnostjo, pri čemer je ob vsakem povečanju fleksibilnosti nujno preveriti, ali obstajajo tudi zadostne varnostne varovalke", je poudaril.
,,Za Slovenijo je pomembno, da direktiva ohranja opt-out, ki pa mora biti restriktiven in dosežen v dialogu s socialnimi partnerji", je dejal slovenski minister ter se s tem pridružil stalipču Velike Britanije, Nemčije, Poljske in Estonije, ki trdno zagovarjajo opt-out, medtem ko so Španija, Italija in Francija danes podale poseben amandma, s katerim zahtevajo konkretno določitev datuma, v katerem naj bi bila možnost uveljavljanja opt-outa ukinjena. Finski predlog predvideva, da bo opt-out ukinjen dolgoročno, točnega datuma pa ne navaja.
Jan a o volitvah
Predsednik vlade in SDS Janez Janpa je za Odmeve na TV Slovenija glede izidov letopnjih lokalnih volitev dejal, da rezultati kažejo na to, da so vladne stranke dosegle bistveno boljp rezultat kot opozicijske stranke.
,,SDS je povečala celo ptevilo volivcev glede na rezultat, ki smo ga imeli po prejpnjih lokalnih volitvah, čeprav je bila nižja volilna udeležba, in podvojili smo tudi ptevilo županov, ki so bili izvoljeni z napo podporo ali so člani nape stranke," je dejal.
Premier priznava, da v nekaterih mestih niso uspeli, vendar po njegovem mnenju tam niso ničesar izgubili, ker tudi prej niso ničesar imeli. Zagotovo pa volitev ni mogoče interpretirati kot poraz največje vladne stranke SDS ali celo kot poraz koalicije, je poudaril.
Po njegovem mnenju so lokalne volitve v političnem smislu pokazale, da opozicija, ki je izgubila prejpnje državnozborske volitve, pe ni konsolidirana in pe naprej razpada, pe posebej največja opozicijska stranka, ter da so ljudje pri izbiranju županov iskali ljudi, ki se jim zdijo sposobni.
Janpo je sicer presenetilo, da so mediji poročali le o Tržiču in Mariboru in pe o nekaterih občinah, čeprav so bile volitve v 210 občinah. ,,Nimam nič proti temu, glede na to, da se pač poroča o stvareh, ki so zanimive, je pa napačno, če se dela končne analize samo na podlagi treh občin in ali pa na podlagi medijskega poročanja," je pe dejal.
USPEŠNI INOVATORJI
Na inovacijskem sejmu IENA 2006, ki je od 2. do 5. novembra potekal v Nuernbergu, so inovatorji iz združenja GIZ R TIM - Aktivni slovenski inovatorji prejeli dve zlati, dve srebrni in eno bronasto medaljo. Inovatorja Ivan Zrimpek in Sergej Vesenin pa sta bila nagrajena z eno izmed treh največjih nagrad sejma - nagrado Evropskega združenja inovatorjev in njihovih organizacij. Zlato medaljo in glavno nagrado je za program vodnega fitnesa prejelo pe podjetje Remax.
PROTI STEKLINI LISIC
Na Veterinarski upravi RS (VURS) so v postopku letopnjega spomladanskega in jesenskega cepljenja lisic od skupno 1177 pregledanih živali zaenkrat zabeležili le en primer lisice, ki je bila okužena s steklino, in sicer v okolici Dragatupa na obmejnem območju s Hrvapko. "Na Hrvapkem je steklina pe vedno zelo razprjena, zato tudi v Sloveniji stekline pri lisicah pe nismo uspeli izkoreniniti," je na časnikarski konferenci povedala generalna direktorica VURS Vida Čadonič Špelič.
,,Blagor usmiljenim, ker bodo usmiljenje dosegli"
V sredo 15. novembra nas je nepričakovano zapustila napa draga sestra, svakinja, teta in prateta, gdč.
JULKA MODER
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste se pripli od nje poslovit, posebno mons. Juretu Rodetu za podelitev zadnjih zakramentov, molitev ob krsti in darovanju pogrebne mape, ob somapevanju g. Franceta Himmelreicha in g. Igorja Groharja. Zahvaljujemo se g. Danetu Vrečarju SDB za molitve ob krsti in nečaku g. Igorju za pogrebne molitve.
Pokojno priporočamo v molitev!
Žalujoči:
sestri Angela vdova Lov in in Marija por. Grohar svaka Ivan Rode in Nace Grohar nečaki, pranečaki in ostali sorodniki Buenos Aires, Bariloche, Dol pri Ljubljani, Slovenija