3-=T^T^r43ir^T^i=^^TJ^Tii^r^^
'li
Karmelska
bratovščina 1
sv. škapulirja.

jj; Za Slovence po knjigah Serapion in Celinšek jj p.	posnel
P. Ladislav.
1	I
J	—	I
li	•	f
| Z dovoljenjem v. č. ljublj. knezoškofijstva. ||
i
1!
(i	Tisk J. Krajec nasl. v Novem mestu,
j ^-JiTaiTT±rrUrrarTdhrra^J^rUrid^
Samozaložba.









Marija Karmelska.
Karmelska bratovščina
sv. škapulirja.
Za Slovence po knjigah Serapion in Celinšek posnel
P. Ladislav. , ./;
Z dovoljenjem vis. čast. ljubljanskega knezožkofijstva.
Samozaložba.
/
Tisk J. Krajec n asi. v Novem mestu. 56—05.
p/|
Sprejmi,' ljubi otrolc, ta škaptdir, kot znamenje moje bratovščine.
Kdor bo v tej obleki (pobožno) umrl, ne bo trpel večnega ognja.
(BI. Dev. Marija.)
Karmeljska bratovščina svetega škapulirja.
I.	Uvod.
Gora Karmel je v sveti deželi v Palestini; ta gora je odrastek gorovja Libanon. Razgled z gore je krasen; ona stoji na obrežji medzemskega morja; proti zahodu vidiš širno morje, proti vzhodu na obnožji so lepa rodovitna polja. — Ta gora Karmel je slovita že od starodavnih časov. Na Karmelu je prebival prerok Elija, in za njim Elizej. Tukaj se je godilo, kar se bere v bukvah kraljev (III. gl. 18.): Elija se je prepiral s preroki in častivci malika Baala;
Baalovci so darovali, kričali in kričali, toda žrtev se ni vnela. On pa je žrtev polil z vodo trikrat, pa nebeški ogenj je povžil žrtev, drva in kamenje, pa posušil vodo. — Tukaj je bilo, ko dežja ni bilo 3 leta in 6 mesecev. Elija moli in moli za grešno ljudstvo, kar se vzdigne iz morja mala meglica, plava proti Karmelu, ter se razlije obilen dež po celi deželi, in mrtva narava zopet oživi. — Sveti učeniki pravijo, da je ta meglica predpodoba Marije Device. — Ta gora je iz ap-nenika, ima mnogo velikih dupelj (votlin), je čisto pripravna za samotarce; in res, od Elija dalje so živeli zmeraj ondi posamezni puščavniki in služili Bogu do prihoda Odrešenika, (Joanes Vipacensis [IV. 310.]) — In ko so na binkoštno nedeljo stopili apostoli Gospodovi javno pred ljudstvo in je pristopilo toliko ljudij na Petrov nagovor h krščanski veri, šli so nekateri možje v samoto na Karmel. Kmalu po vnebovzetju Marije so si naredili kapelo, ondi se zbirali vsak
dan, molili in premišljevali; imenovali so se „Brat j e . pr.eblaž ene Device Marije Karmelske.“ — Ustno sporočilo pravi, da je tudi Marija hodila na Karmel premišljevat svete reči. Res, to ni zapisano, mogoče pa je, verjetno tudi, da je hodila tolažit svoje prijatelje, saj je od Nazareta samo 2 milji daleč do Karmela; saj je šla 25 milj daleč v Hebron obiskat teto Elizabeto. V tem mnenji nas naj potrjuje tudi to, da je praznik Vnebovzetja Marije tako star, da se ne ve, kdaj se je pričel. Verjetno so ga začeli že ti njeni prijatelji, vede, da je hodila na goro. Spomin svoje prijateljice so nam zapustili.
Karm e lu je po vsem podobna naša lepa božja pot Zaplaz; misli si romar, da je od jarka naprej proti Savi mesto hribov golo morje, pa imaš pred saboj goro Karmel. Kapelo imaš, Marijo imaš. Le lepo počasti Marijo!
II.	Bratje.
Papeži so potrdili naslov: »Bratje preblažene device Marije Karmel s k e“, ter celo odpustek podelili tistim, kateri bodo imenovali tako celo družbo, ali posamezne ude. Bratje so posebno častili Marijo brezmadežno, spočeto brez podedovanega greha. Imeli so tisto meglico, ki jo je videl Elija, za predpodobo Marije; zakaj, kakor se je v stari zavezi Bog večkrat prikazal v megli, govoril iz megle, tako je Bog in človek, Jezus, tako rekoč bil zakrit v Mariji celih devet mesecev. Marija je pa počastila družbo z naslovom „br at j e“ in podelila sv. škapulir, da bi se ločili od drugih, in bili obvarovani pred pretečimi nesrečami.
III.	Začetek škapulirja.
Začetnica sv. škapulirja je Marija sama, ona ga je podala sv. Simonu Stok, ki je bil višji predstojnik (general minister) karmelskemu redu. — Preglejmo v kratkem njegovo življenje.
Ta svetnik izhaja iz baronovske rodovine Stok (po naše Štor) na Angleškem; rojen je bil 1. 1164. na graščini Haksford v grofiji Kent. Že v nežni mladosti je častil Devico Marijo s posebno pobožnostjo. Da bi jej prav zelo dopadel, obljubil jej je čistost srca; da bi nedolžnost ohranil, prizadeval si je kolikor moč samotariti, biti sam za se: že v otročjih letih si je nalagal spokorna dela. — Njegov starejši brat je bil povsem drugačen. — Da bi se ognil zapeljivostim njegovim in drugih, zapustil je Simon na božji migljej že kot dvanajstletni deček rojstno hišo, ter se
podal v samoten gozd, izbere si za bivališče prav debel, star, votel hrast. V tej votlini je imel Simon samo — sv. Križ, podobo Marije in psalme.
V taki samoti je noč in dan premolil, prebiral psalme, hvalil Boga, prijazno se razgovarjal z Marijo in angelji. Živež mu je bil skozi dvajset let divje sadje, koreninice in sirovo zelišče. Voda mu je bila pijača. Od časa do časa mu je pošiljala previdnost božja čudovito nekaj kruha. — Takim dušam, ki v samoti žive, se predstavlja misel na večnost prav živo pred oči. Premišlje-vaje večne muke, trpljenje zavrženih v peklu, in večno veselje zveličanih v nebesih, vzdihujejo take duše nad lahko-mišljenoštjo posvetnih ljudij, in želijo, da bi se spreobrnili in poboljšali, ter ušli peklu in se zveličali.
Naš Simon je vzdihoval z Davidom: >,Groza me obhaja zavoljo grešnikov, kateri tvojo postavo z a -
puste," (Psi. 118.): — „Ti zavržež vse, kateri od tvojih zapovedi odstopijo; zakaj njih misli so krivične." (ondi). - - „Mo j e oči točijo potoke solz, ker ljudje tvoje postave ne drže. (ondi) — Zveličanje je daleč od grešnikov, ker tvoje postave ne iščejo." (ondi). — Tako je tudi sveto Terezijo v srce holelo, da velika množina ljudij še ne misli na večnost. — Sv. Katarina Sijenska se je postavila v molitvi z duhom na peklenska vrata, ter Gospoda goreče prosila, naj nikar nobenega notri ne pusti. — Sv. Simon je v samoti vzdihoval nad slepoto ljudij; prosil goreče za njih razsvetljenje, naj hi se grehom odpovedali, ter ušli peklu.
Se druga skrb mu je težila dušo. —
V neki prikazni je preblažena Devica nasvetovala Simonu, naj stopi v družbo „Karmelskih bratov" (v red karmelitov). Simon uboga Marijo ter stopi leta 1196. v red karmelitov.
Srce ga žene na Jntrovo v sveto deželo; ondi je obhodil bosonog vse svete kraje posvečene po Jezusu, našem Odrešeniku; na zadnje gre na goro Karmel, da bi se navzel duha Elijevega. Ondi je živel še bolj sveto, nego doma v svoji puščavi; čez 6 let se vrne nazaj na Angleško, navdušen ognja svetega preroka Elija za čast in ljubezen božjo, za zveličanje duš. Leta 1245. ga izvolijo za poglavarja karmelitov. Sedaj pokaže pravo gorečnost za spreobrnjenje grešnikov. Zlasti pa se trudi iz vseh moči za pobožnost k Materi božji. Le to ga peče v srce, da peklenski duh ne počiva.
Ob njegovih časih je imel red karmelitov mnogo nasprotnikov, sovražnikov; rekali so, da je nepotreben, neznan in brezkoristen. —■ Res, bil je neznan pred v Evropi; ob križarskih vojskah sta pripeljala s Karmela na Angleško L o r d V e s e j in Lord Grej te brate k a r m e 1 s k e; bežali so namreč pred
Saraceni. — Silno so pritiskali na Papeža Honorija III., naj bi ga prepovedal in zatrl. Ali Marija se prikaže papežu v sanjah, ter niu veli, „naj brate blagovoljno sprejme." In papež potrdi red. — Vse to nasprotovanje je silno peklo v srce Simona. Molil je in molil, prosil Marijo za pomoč; saj je bil še vselej uslišan; njegov red	„ b r a t j e
karmelski" se posebno poganjajo za čast in češčenje brezmadežnega spočetja Marij e.
In res, njegova molitev je bila uslišana na čuden način. — Svanington, njegov spovednik, pripoveduje, da je rajni Simon, čeravno oslabljen starosti in spokornega življenja, cele noči prečni v molitvah za odvrnitev preganjanja, ki so ga trpeli bratje. Ko je bil nekega dne v molitvi, obsula ga je nebeška tolažba. To poroča sam v nekem pismu na vse brate tako-le:
— 14
Dragi bratje!
„Hvaljen, češčen bodi Bog, ki ne zapusti onih, kateri zaupajo vanj; češčena bodi preblažena Devica Marija, mati našega gospoda Jezusa, ki vas je že v prejšnih Časih toliko nadlog rešila; saj morajo vsi preganjanja trpeti, kateri živijo v Kristusu. Ona vam pošlje po meni obljubo, katere bote veseli vsi. — Ko sem jaz, prah in pepel, v pričo Gospoda svojo dušo razlil v prošnjah, ko sem pobi zaupanja prosil našo ljubo Gospo, naj nam ona, ki nas imenuje svoje brate, in nam je že tolikrat pomagala iz nadlog in zadreg, naj nam ona tudi sedaj poda kako znamenje milosti. — Glej, zgodilo se je, ko sem prav prisrčno molil: „0 ti cvetica karmelska, ti cvetoča vinska mladika, o ti svitloba nebeška, o ti nedosežna devica, o ti ljubezniva mati, o daj nam karmelskim bratom znamenje tvojega varstva — daj nam ti zvezda morska. “ — Glej prikazala se je kraljica angeljev z mnogobrojnim
spremstvom, imela je škapulir v rokah in rekla:
„Sprejmi, ljubi otrok, sv. škapulir, kot znamenje moje bratovščine, zase in za vse karmelske brate; kdor bo v tej obleki (pobožno) umrl, ne bo trpel večnega ognja. Glej, znamenje i z v e 1 i č a n j a. Glej, rešitev v nevarnosti, glej, znamenje miru in večne zaveze."
Njena veličastna navzočnost me je vsega prevzela, njene veličastnosti nisem mogel prenašati, — izginila je hitro; rekla pa je: „ Pošlji k papežu Inocenci ju. namestniku mojega Sina, on bo vse preskrbel." Prizadevajte si, ljubi moji, z dobrimi deli, z molitvijo, da bodete vredni otroci Marije. Na čast sv. Trojice in pre-blažene Device Marije." — Ta list je bil pisan 16. julija 1. 1251., ravno ta dan se obhaja sedaj praznik karmelske Matere božje. — Simon je umrl 1. 1265. cerkev ga šteje med svetnike; praznik mu je 16. maja.
Sv. škapulir je obleka milosti. Marija jo je dala Simonu Stoku za znamenje njene bratovščine; za to se imenuje ta bratovščina bratovščina naše ljube Gospe k a r m e 1 s k e, tudi š k a-p u 1 i r s k a bratovščina.
Po pravici je rekla neka pobožna grofinja svojima hčerama, katere je dala vpisat v bratovščino: „No dragi hčerki, sedaj imate Marijino obleko.11
Udom te bratovščine je sv. škapulir nekako očividno poroštvo za obljubo Matere božje, da bo ona s svojo mogočno priprošnjo zadobila milost srečne smrti, da bodo obvarovani smrtnega greha, ali vsaj spovedali se o pravem času, ter se, rešili pekla.—To je prva glavna milost, ki jo daje sv. škapulir; druga glavna milost je ta, ki jo je Marija obljubila papežu Janezu XXII., da bo rešila duše, umrlih udov kolikor mogoče kmalu po smrti iz vic, zlasti ob sobotah. — To je tako imenovana sobotna predpravica — (privilegium sabbatinum).
IV.	Varstvo pred peklom.
Česa nam treba, da se obvarjemo pekla ? — Prava vera; biti v stanu milosti božje; spolnjevati zapovedi božje, zapovedi cerkvene in stanovitnost v dobre m. — Za vse te reči prav dober in izdaten pripomoček je sv. škapulir; le premišljujmo nekoliko.
Kar se tiče vere, kaže že sam pristop k bratovščini, da človek ima vero, toda na priprošnjo preblažene Device se vera bolj ogreje, oživi in pomnoži.
Tudi razne vaje in opravila na čast Marije mnogo pripomorejo k temu. Pobožnost sv. škapulirja opominja nas misliti na preblaženo Devico, in kjer je v mislih Marija, tam je tudi Jezus. Dokler se ogreva ljubezen do Marije in Jezusa, vera ne bo pešala.
Ravno tako si opomore pošteno krščansko in pobožno življenje po prosto-
voljno prevzetih molitvah na čast Matere božje, po pogostih sv. obhajilih. Po nekaterih krajih imajo lepo navado, da se bratje v gotovih časih zbirajo na shode, ondi slišijo primerne pridige za lepo krščansko, pobožno življenje, imajo tudi procesije. In tako se vnemajo še drugi, da pristopijo v družbo. — Zlasti v sedanjih časih je potrebno, da se živa vera pokaže javno, očitno vsemu svetu.
Kako pa še dalje varuje sv. škapulir pred peklom? — S tem, da daje priložnost, ostati v milosti božji, ali pa bolj dopolniti stan milosti božje. — Kedar stopiš v bratovščino, dobiš popolni odpustek, ako si se spovedal, in prejel sv. obhajilo. Res je, da lahko vstopiš kadarkoli, toda odpustka nimaš. — To vedeti je važno.
Oh, koliko priložnostij imajo bratje, vtrjevati se v milostij božji pri tako številnih odpustkih, pri pogostim sprejemanji svetih zakramentov. In kolikor bolj se oklenejo Jezusa, tem dalje so od pekla.
Ko pa bi bil kak brat tako nesrečen, da je zabredel v pregrehe, ter nastopil polzko pot proti peklu, če le ni prav trdovraten, — Marija mu bode izprosila časa za pokoro, izprosila mu milosti, da spozna svojo revščino, da ne bo pokore lahkomiselno odlašal na zadnjo uro.
Tudi v časnih nadlogah je sv. škapulir dobra izdatna pomoč, ali jih odvrne, ali pa obrne v korist duši, da jih prenaša z vdanostjo v voljo božjo. Uči človeka, da si služi za nebesa, ako trpi voljno; če pa godrnja, trpi vsejedno, zasluženja pa ni.
Že sama želja, obvarvan biti pekla, že tako nekako povzdigne duha, da ne bo lahkomiselno pozabil na svoj cilj in konec v večnosti. In ta misel močno naklanja dušo, izpolnjevati zapovedi božje in cerkvene.— Navadno si vzame ud bratovščine Marijo za zgled svojemu bobožnemu življenju; kolikokrat sliši v pridigah opomin, naj po zgledu Marije iz ljubezni do Boga izpolnuje voljo božjo; naj iz ljn-
2*
bežni do Jezusa hodi po njegovih stopinjah.
In ravno te resnice so vodilo za pravo, krščansko pobožnost. Gotovo si bo vsak ud karmelske bratovščine prizadeval, iz ljubezni do Boga, iz ljubezni do Marije, da bo držal stanovsko čistost. To čednost pa Marija zahteva od bratov svojih: na to merijo tudi molitve duhovna pri vsprejemu; on prosi Boga: „X a j da br a t, u m ilost, da bo obleko nedolžnosti nosil n e o m a d e ž e v a n o.“
Pa samo škapulir nositi, to še ni zadosti, treba je pravega krščanskega, pobožnega življenja. Papež Benedikt XIV. pravi: V prikazni Marije sv. Simonu ne beremo, kdor nosi škapulir, da bo samo za to ušel peklenskemu ognju, druzega pa nič storil, treba je še družili dobrih del. — Zato opominja Simon svoje brate, naj si prizadevajo z dobrimi deli, da postanejo in ostanejo pravi bratje
Marije. Marija izprosi bratom milost pobožnega življenja in srečne smrti. — In da ne bi bilo kake pomote, pristavila je kongregacija (rimski odbor obredov) Marijini obljubi besedo „p ob o ž n o“, da se glasi: „Kdor (pobožno) umre s ška-putirjeni, ne bo trpel peklenskega ognja.“
V.	Rešitev iz vic.
Svetost božja odvrača od sebe vse duše, katere niso popolnoma čiste; katere so še omadeževane s kakim majhnim grehom. Pravičnost božja zahteva, da mora biti izbrisano vse, kar smo grešili. Sveta vera nas uči, da pridejo take duše v vice, in tam ostanejo tako dolgo, da so očiščene pred Bogom. Tudi pobožne duše so pri prestopu v večnost več ali manj omadeževane.
Za duše bratov pa Marija še tudi v vicah skrbi, kakor jih je varovala v življenji in ob smrtni uri. -— Rimski
22 —
brevir ima na praznik karmelske Matere božje 16. julija to-le pisano: „Pre-blažena Devica Marija je odlikovala ta njej dopadljivi red karmelitov z mnogimi predpravicami ne samo na tem svetu, ampak tudi na onem — po smrti —, (ona povsodi veliko premore s svojo mogočnostjo in milostjo), ker hoče ude, zapisane v bratovščino sv. šknpulirja, ako so držali stanovsko čistost, se malo postili, opravljali pridno kratke molitve, v vicah tolažiti z materno ljubeznijo, in jim s krepko podporo kolikor moč kmalu pomagati v nebeško domovino.11
To zagotovilo posebne pomoči bratom sv. škapulirja po smrti, še ni bilo dano sv. Simonu s škapulirjem vred; pač pa 71 let pozneje papežu Janezu XXII. -— Marija se mu je prikazala; priporočila mu red karmelitov, in obljubila, da bo udom sv. škapulirja tudi v vicah pomagala, ter jih kolikor moč kmalu, zlasti ob sobotah iz vic rešila. — Papež Janez XXII. je razglasil to mi-
lost v buli 3. marcija 1. 1322. — Ta dogodek je nova priča, da- je škapulir, podeljen sv. Simonu, res milostna obleka Marijina. Sovraštvo do škapulir j a se je poleglo; mnogobrojni pristop v bratovščino se je čudovito širil. Ravno te velikanske obljube so dale povod, da so jeli celo stvar na novo preiskovati. Posledica je bila ta, da je vzela sveta cerkev vse to v rimski brevir. In leta 1609. so zopet na Portugalskem ugovarjali temu; na to je papež Pavel V. po triletnem preiskovanji razglasil leta 1613. mesca 15. februvarja:	„Karmelitom je dopu-
ščeno pridigovati, naj krščansko ljudstvo pobožno veruje, da bo preblažena Devica Marija po smrti — zlasti v soboto, ki je njej posvečena — z neprestano priprošnjo, molitvami in zaslugami, in svojim posebnim varstvom na pomoč prišla dušam tistih udov bratovščine škapulirske, kateri so v milosti umrli, nosili v življenju škapulir, ohranili stanovsko čistost, opravljali dnevne molitve Matere božje (Otti-
ciuni parvuin), ali pa če ne znajo brati, držali cerkvene • poste, in zdržali se v sredo in soboto mesnih jedi.“
Ce se govori o prikazovanju Marije, se temu ni čuditi, saj so se prikazovali angelji v stari in novi zavezi zasebnim ljudem, zakaj bi se ne mogla kraljica angeljev prikazati namestniku Kristusovemu, da mu naznani, kar je občno koristno za verne kristjane. — Sv. Dominik pravi: „ Jedna sama želja Marije, izražena sv. Trojici, več izda, kakor vse prošnje angeljev in svetnikov.“ Tudi temu so ugovarjali, češ, zakaj ravno v soboto, zakaj prvo soboto bi bile duše rešene iz vic. — Vse tako ugovarjanje je brezumno.. Usmiljenju božjemu in posredovanju Marije mi ne moremo staviti mej. Že naša pamet nam veli, kdor več plača, več stori na tem svetu, manj bo imel plačevati na onem svetu. In kako različni so udje; eden dela veliko, drugi malo. Eeklo se je: Jeden umrje v petek, ima veliko pla-
čati, pa bi že v soboto rešen bil; drugi umrje v nedeljo, ima malo plačati, pa mora čakati do sobote, — vsi taki ugovori so gola bedarija. — Mi se moramo držati besed Marije; v brevir n stoji „qu a n t o cy u s“ , „kolikor mogoče poprej". Saj jo tudi lahko — prvo drugo — tretjo soboto, če ni preje mogoče. Tudi vse duše ne trpijo jednako; nekatere huje, pa manj časa; druge manj, po dalje časa. — Z eno besedo, o tem mi nimamo nič govoriti
VI.	Udeležba bratov na zasluženju bratov.
Ali zamorejo svetniki in blaženi podeliti tudi drugim kaj od bogastva svojih zaslug, vsaj kot miloščino? Seveda. — In kakšna je ta miloščina ?
1.) Ta, da za nje prosijo. -Priprošnja pa je veliki dar. Po spriče-vanju sv. pisma je Bog uslišal velikrat prošnje pravičnih za druge; na primer Mojzesove, Davidove, Elijeve, Jeremijeve, Danijelove in dr. — In Kristus, naš Gospod, sam je molil za svoje učence, da bi ostali v ljubezni do njega, in do Očeta. (Jan. 17. 9.) Po zgledu Jezusovem so molili apostoli za verne. — Po taki molitveni miloščini se medsebojna ljubezen med vernimi kristjani na zemlji, med dušami v vicah, in med blaženimi v nebesih še bolj ozko strne.
In ker „Gospod usliši prošnje pravičnih (Preg. 15. 29.), o kako hva-
ležni morajo biti udje škapulirske bratovščine, da so pristopili k temu društvu! Le pomislimo, koliko svetih oseb, koliko svetnikov je že od začetka te bratovščine ravno iz tega društva! Vsi ti ljubljenci božji prosijo gotovo za tiste, in za njih naslednike pred tronom božjim, s katerimi so bili nekdaj na zemlji v bratovščini škapulirja. —- Res to je lepa miloščina.
2.) Ker so molitve in prošnje svetnikov izdatne zarad njihovega z as lužen j a, dobimo z molitveno miloščino tudi delež na sadu njegovega zaslužen j a. — Zavoljo Abrahamovega zasluženja je bil Lot rešen iz nevarnosti. Ko bi bilo le deset pravičnih v Sodomi in Gomori, ne bili bi končani. Zavoljo Jakobove pobožnosti je Bog blagoslovil Labana. Zavoljo Jožefove nedolžnosti je dal Bog obilen blagoslov hiši Putifarjevi. — Veliko več vreden mimo zemskega blagoslova je dušni blagor, ki ga deli Bog po zasluženju svetnikov.
Imamo se torej svetnikom mnogo zahvaliti. Oni so nekako namestilno de-
Ž8
lali za nas; njihove zasluge, preobilje njihovega zadoščenja. Bog nam obrača v prid. — Čudovita ostrost njihovega pokor j enj a ; posti, neprespane noči, neprestane molitve, mrtvičcnje, razni križi in težave, — vse te reči so storile božji pravici več zadoščenja nego je bilo treba za njihove osebe pri njihovi pobožnosti. Vse to preobilje njih zasluženja, milost božja obrača na korist naših duš; in svetniki nam z veseljem dajo - - lepo miloščino. — Ta resnica trdno stoji na podlagi katoliške vere. „ Občestvo svetnikov*. — Vsi pravoverni kristjani na zemlji, vse duše v vicah, vsi svetniki v nebesih — smo jedna cerkev, glava jej je Kristus Jezus: ta cerkev obstoji iz treh delov: vojskujoča cerkev (na zemlji), trpeča cerkev (v vicah), z mag o slo v na cerkev (v nebesih). — Pomniti je to: V sv. pismu so kristjani imenovani ,,svetniki“, ker so posvečeni v sv. krstu, ker morajo hrepeneti po večji svetosti; in za to se imenuje
namestnik Kristusov na zemlji, papež, Sveti Oče.
3.) Udje škapulirske bratovščine so v duhovni zvezi z ostrim redom k arin e-litov, zato se'imenuje tudi karm e lska bratovščina. Oni so tora j deležni vseh molitev, premišljevanj, spokornih del, vseh postov in vseh sv. maš.
Dalje so udje deležni vseh dobrih del in zasluženja drugih bratov. Koliko milijonov bratov je že bilo v bratovščini; bili so papeži, škofje, duhovni vseh vrst, menihi vseh redov; cesarji, kralji in dr. Nekteri so že svetniki: Franc Šaleški, Karol Boromej, Jožef Kalasanci, Alfonz Liguori, Kralj Ludovik. Nekateri so umrli v duhu svetosti.
Oh pač velika je ta miloščina! Kako lahko bi jo dobili ljudje! Cena čisto mala za njo. Lahko jo dobiš, ako pristopiš k bratovščini škapulirski. Poglejmo dolžnosti udov.
VII.	Dolžnosti udov karmelske bratovščine.
A.) Da postaneš ud škapulirske bratovščine, je pač malo treba, treba je samo:
I.	Da ti duhoven, ki je za to pooblaščen, škapulir blagoslovi, in položi čez ramo, tako da je j eden del na prsih, drugi del črez pleča. Duhoven naloži škapulir na levo ramo, potlej vsaj na večer si ga dene oseba sama na vrat, tako da slika Marije visi spredaj na prsih, in drugi konec čez hrbet.
Pomniti je tudi to, ako bi bilo preveč ljudi j pa premalo škapulirjev, velja, da se vsi zapišejo in j eden škapulir naloži več osebam, in opravi dotični blagoslov pri vsaki posebej; potem kedar dobijo osebe škapulir, denejo si ga same na vrat. Ker bistvo je to, da so zapisane in jim naložen škapulir veljaven. (Serap. p. 113).
Ako se ti škapulir pokvari, izgubi ali premoči ali raztrga, dobodi druzega in deni na vrat, ni ga treba vnovič blagosloviti. — Da si le zapisan in je blagoslovljen prvi škapulir. (Serapion.)
II. Da ga nosiš vselej, podnevi in ponoči, zlasti v bolezni in na smrtno uro.
Pomniti je: Ime brata mora biti zapisano v bratovskih bukvah, da bo deležen vseh odpustkov; oseba mora biti sama navzoča. Na dan sprejema je popolni odpustek, če je bila oseba pri spovedi in sv. obhajilu; sicer more se pristopiti v bratovščino v vsakem dušnem stanju.
Kdor je storil to, da se vpiše v bratovščino, sprejme škapulir in ga nosi, ta postane ud karmelske bratovščine, je deležen vseh molitev in dobrih del kar-melitov in vseh bratov, dobi bratovske odpustke, seveda, ako opravi navadne molitve za odpustke. On je otrok Marije,
in dobi pod njenim mogočnim varstvom milost pobožnega življenja in srečne smrti, ter je obvarovan pred peklom.
Posebne molitve niso predpisane in določene za ude. Kaj in koliko naj se moli, naj si odloči vsak za se. — Pač se spodobi, da otrok Marije posebno časti in ljubi Marijo: naj se varuje vsega, kar bi jo žalilo; naj jej daruje vse svoje trpljenje in opravila; zjutraj naj jej daruje celi dan — zvečer naj izpraša vest; naj si odloči kako molitvico, na primer: „C e š č e n a bodi kraljica mati milosti" i. dr. —- Če ne dru-zega, moli 3 krat Oče naš in Češ cena Marija. — Moli pri delu — moli gredoč.
B.) Kar sc tiče sobotne predpravice — (Privilegiral sabbatinum), da bo namreč Marija rešila iz vic duše bratov prej ko mogoče — quantocyus, kmalu po smrti, zlasti v soboto, nastavil je papež Pavel V. te pogoje:
a) da bratje nosijo škapulir z mi raj;
h) da ohranijo stanovsko 'čistost;
c) da opravijo vsak dan oficij Matere božje (officium parvum); ako pa ne znajo brati, naj se postijo na zapovedane postne dni; vrh tega naj se oh sredah in sobotah zdržijo mesnih jedi j, smejo pa se nasititi.
Kar zadeva stanovsko čistost, pomniti je, da bratovščina nikakor ne ovira stopiti v zakonski stan; zakonski naj živijo pošteno po krščansko v svojem stanu; naj ohranijo drug drugemu med seboj zvestobo in zakonsko ljubezen do smrti. — Kateri pa niso v zakonu, ne smejo grešiti zoper čistost. Ako pa so se pregrešili, naj delajo pokoro, naj se z Bogom spravijo — tudi oni bodo deležni sobotne predpravice.
Kdor moli oficij Matere božje, vzame samo j eden nokturn dotičnega dne in land.es (hvalnice). — Za duhovne
velja opravljati navadni brevir, pristavi se le še ta namen.
Škapulir sme se tako nositi, da ni ravno na goleni životu, da je med spodnjo in zgornjo obleko.
Blagoslovljen mora biti samo prvi škapulir pri vstopu v bratovščino. Ako se strga, ali pa izgubiš, vzemi dru-zega, blagoslavljati ga ni treba več. Pametno je, da se vzameta po dva za spremembo. Za silo si ga narediš sam — vzemi dva koščka suknja, naredi škapulir.
VIII.	Popolni odpustki.
Za popolni odpustek se mora vselej opraviti izpoved in prejeti sv. obhajilo, navadne molitve za odpustke, ali pa vsaj 7 krat Očenaš, in 7 Ceščena Marija. Ti so:
1.	Na dan pristopa v bratovščino.
2.	Skapulirski praznik, t. j. 16. julija.
3.	Vsak mesec jedno nedeljo, če obiščeš župno cerkev.
4.	Vsako sredo v domači cerkvi.
5.	Ob smrtni uri, če se zaupljivo izgovarja ime —- Jezus — Marija — Jožef.
6.	Ob smrtni uri je vesoljna odveza za brate.
7.	Vsaka maša, brana za mrtve
brate in sestre bratovščine, ima popolni odpustek (Altare privilegiatum. Pius IX. 22. jun. 1865).	(Serapion).
IX.	Beseda vernikom.
Bogoljubni bravec! Nuj, hiti k duhovniku pooblaščenemu, da te vpiše v bratovščino karmelsko, ti blagoslovi škapulir, ter ti ga naloži. Sprejmi ga veselo, in obleci obleko Matere božje; štej si za čast in srečo, da nosiš obleko, ki kaže po vnanje, da si otrok Marije; nikar ne slači te obleke
3*
razna kedar staro zamenjaš za novo. Ne jcdno uro ne bodi brez škapulirja, če le mogoče; glej, duhovnik ga blagoslovi, da ti je ščit in bramba pred vidnimi in nevidnimi sovražniki; on ga blagoslovi, naj ti bo škapulir znamenje, da si Mariji udan, da si postal nje služabnik, da si njen otrok; da ona tebe varuje v življenji in smrti, samo če jej ti hočeš ostati zvest otrok.
=— Ako živiš pošteno, krščansko in ob jednem častiš Marijo — že samo za to, da nosiš škapulir, že samo vsled tega si deležen vseh molitev, vseh dobrih del toliko in toliko milijonov udov karmelske bratovščine.
Dalje, koliko odpustkov zamorcš prejeti, če izpolniš to malenkost, kar so sveti Očetje določili bratom udom za odpustke.
Toraj, dragi kristjan! Nuj, vzemi škapulir na rame, nosi ga noč in dan — in pekla se ti ni bati.
Veruj besedam Marijinim!
In poslednjič, ako boš rad izpolnoval one male pogoje, in držal kar je treba za sobotno predpravico (privilegij), zaupaj trdno, da boš rešen iz vic pred ko mogoče po obljubi blažene Gospe Marije. Oj pomisli, kolika je ta milost! -— Nobenemu se ne more dosti priporočati. naj si vendar prizadeva, kolikor moč, da doseže to veliko dobroto. Ni mala dobrota to, da je duša kmalu rešena iz ognja očiščevanja; ali odpustek je gotov, ker ga je obljubila Marija, in potrdili papeži. — Pa, žalibože, redki so, ki bi si prizadevali izpolniti predpisane pogoje, in držati, kar je treba. Saj se je blažena Gospa sama pritožila bo-goljubili nuni Frančiški, da jih malo doseže sobotno predpravico, če tudi je toliko vpisanih. Oj, ne pustimo, da bi se pritožeAmla tudi nad nami blažena Devica Marija!
Še enkrat rečem, bogoljubni kristjan, vpiši se v k a r m e 1 s k o bratovščino;
pa no samo ti nosi škapulir, priporočaj bratovščino vsem, na katere imaš upliv - otroci, posli, sosedje, prijatelji; otroci naj se posvetijo v mladosti Mariji, da jih bo varovala hudega na duši in na telesu. — Vsi nosite škapulir — nosite zmiraj — nosite ga pobožno, kakor se spodobi kristjanu; zakaj kdor pobožno umrje s škapulirjem, ta večnega ognja ne bo trpel. — Vzemite seboj škapulir v grob; isti grob naj priča, da ste po križu kristjani, po škapulirju otroci Marije. (Celinšek S. J.)
X.	Čudežni dogodki po škapulirju.
Bog je proslavil sveti škapulir že z mnogimi čudeži, ki so se zgodili nad Marijinimi častivci. V nekaterih knjigah jih je zapisano veliko. Tukaj navedemo nekatere iz novejšega časa.
a)	Marija pomoč kristjanov, zdravje bolnikov.
Veronika Leder na Dunaju je imela skoz šest let hudo bolezen. Različni zdravniki so bolezen različno imenovali in različno zdravili. Dr. Stork jo je spoznal za otrpnjenje glasotvornic (Stimmbander); zdravil jo v občni bolnišnici nad dve leti; porabili so vse poskuse, kar jih daje veda, pa vse brez vspeha. Nazadnje je pa pustila Veronika vsa zdravila; organizem je bil ves pokvarjen; vživati ni mogla, le kake tekočine; vrat je hudo zatekel, da je komaj kaplje vode požirala, krč jo je lomil, kašelj jo žene, da jej je bilo zadušiti se.
- Prejela je sv. zakramente za umirajoče. Vsa otožna in obupana je bila že sama sebi na poti.
Zgodi se, da se jej je dva večera zapored živo,, sanjalo, da je prišel rajni stari oče in rekel, naj se pripravi za smrt. Na vse zgodaj vstane in leze v
cerkev k spovedi. Spovednik, jezuit Jaroslav jo tolaži in tolaži, naj se poda pod varstvo Marije, naj sprejme škapulir. — Toda preslaba je bila, da bi izpolnila ta dobrotni nasvet. Sele čez 8 dni j se je vlekla (12. jami var ja 1871) v cerkev karmelitov, da bi jej naložili škapulir. In glej! komaj je opravil duhoven P. Norbert navadne obredne molitve ter naložil škapulir — glej na enkrat je ponehala bolezen in vsi nasledki. Vsa polna moči po vseh udih, polna veselja v srcu je tekla domov, hitro kakor še nikdar nij veselja jokaje stopi pred mater rekoč: „Cisto zdrava sem, Marija me je ozdravila čudežno.“ Bila je čisto spremenjena na duši in na telesu. - - To poroča nje krušni oče, Val. H a m pel, c. kr. uradnik. Dunaj, 25. junija 1871. 4 priče podpisane.
b)	Že od nekdaj so pričali vojaki, kateri so škapulir nosili, da jih je Marija v vojski posebno varovala.
1.) Nadvojvoda avstrijski Leopold (pozneje cesar Leopold L) je pripove-
do val 1. 1655. pri karmelitih: Ko j c bil on glavar v Belgiji, je bila vojska 1. 1648. V bitki pri Ipernu v Flandrih je bil neki vojak od krogle zadet: padla mu je na škapnlir, podoba Matere božje se je na krogli poznala, vojak pa ni bil ranjen. Nadvojvoda je imel to kroglo v rokah, pa jo je dal vojaku nazaj
2.) Se se spominjamo, da je bila leta 1864. vojska z Danci za Holstein. Tudi naši vojaki so šli pomagat Nemcem. Huda bitka je bila 18. aprila pri okopih pred Dupelom (Diippelschan-zen). Neki vojak je pisal v solnograški list: „Ta dan mi je nepozaben; stali smo v tretji vrsti pred okopi, da bomo naskočili. Prejšnji večer me vpraša tovariš, ko vidi moj škapulir: „Kaj pa pomeni to?“ Odgovorim:	„To je moj
oklep za jutršnji dan, jaz zaupam, Marija me ne bo zapustila." — Drugi dan grmijo topovi, da se zemlja trese. Ob desetih se začne naskok, O kako goreče sem molil Bernardovo molitvico:
„Spomni se, preblažena Devica! spomni se, nikdar še ni bilo slišati, da bi bil kdo zapuščen, kdor priteče pod tvoje varstvo . . . . , varuj me, ne zapusti me.“ — Krogle so frčale kakor bi šla toča; na desni, na levi padajo tovariši; dve tretjini naše kompanije je ubitih, pobitih — pa zmagali smo, zmaga je naša — jaz pa nepoškodovan. — Sama Marija me je otela.“
3.) Znamenito je, kar se je zgodilo leta 1866. v bitki pri otoku Visu. Na italijanski ladji San Martino je bilo pri jednem topu 14 topničarjev. Ko so ga nazaj potegnili, da bi nabasali in zopet ustrelili, pri frči skozi luknjo avstrijska granata, se razpoči, 7 vojakov je ubitih, 5 pa hudo ranjenih po nogah — samo 2 sta nezadeta. Jeden nju, Peter Parodi iz Genue doma, vzdihne nehote: „Hvala Bogu! Madona Marija karmelska me je rešila. “ — Drugi pa reče: „Jaz imam tudi škapulir.“ Parodi je sedaj poštni uradnik, Karm elit P. Serapion ga je videl 1. 1889. v Pizi.
c)	Na železnici. Dobrota Marijina do svojih otrok škapulirskih je neizmerna. V dokaz temu navedemo dogodek, ki se je pripetil leta 1879. na kolodvoru Kortrai v Belgiji.
Neka poštena kmetica je imela iti po železnici v Kortrai. Hčeri je naročila, naj jej popravi škapulir, češ, brez tega varstva ne gre na daljno pot. Čas za odhod je prišel, škapulir pa še ni popravljen, V zadregi reče: „Dajte mi ta-cega, kakoršen je, saj Marija pozna mojo voljo, na poti me ne bo zapustila." —-Prisedši v Kortrai stopi z voza in gre čez tir, pa ne zapazi, da od druge strani hitro pripiha po istem tiru drugi vlak. Ogniti se ni mogoče: Marijo zakliče in se na tla vleže — le to je še mogla.
- Ko je obstal vlak, šli so bili vsi vagoni čez njo, do zadnjih dveh. Ko delavci to vidijo, hitro priskočijo, misleč da je zmečkana. — Ali vse strmi, ko vidijo, da kmetica počasi vstaja, čisto zdrava. Rekli so: „No zdaj ste pa jo
dobro odnesli; samo dva prsta ste bili od smrti; prav malo je manjkalo pa bi vas osi koles zgrabile in vas zmečkale." — Ona pa je rekla: „Le škapulir me je rešil; v trenutku nevarnosti sem imela toliko zavednosti, da sem se prav tesno zemlje prijela; Češčena Marija!11
In tako vidimo, da Marija škapulirska varuje svoje zveste služabnike tudi pred telesnimi in časnimi nezgodami. (Serapion.)
d)	V dušnih zadevah. Bilo je 1. 1868. V mestu Cikago v Ameriki je razlagal misijonar velike koristi sv. ška-pulirja; med drugimi rečmi je zlasti po-kladal vernim na srce, da so udje svetega škapulirja deležni vseh molitev, vseh dobrih del in zasluženja vseh bratov in sester. V cerkvi je bil pri pridigi tudi neki protestant. Ta si misli, de te šembraj, to bi bil lep dobiček za mene, jaz nimam časa moliti in se mi tudi ne ljubi. Naj molijo drugi za mene. Po pridigi gre v zakristijo, pa prosi za škapulir; misijonar ni vedel, da
je to krivoverski protestant, da mn ška-pulir brez vsega premisleka. Protestant je prav vesel tega daru — pa je imel vzroka dovolj. Zakaj Marija ga je vzela od tistega časa v svoje posebno varstvo, imel je srečo pri vseh opravilih, kupčijah, in ona mu je dosegla milost, da je sprevidel resničnost katoliške vere; prosil je pouka v katoliških resnicah. V kratkem Času je prestopil k katoliški cerkvi, in odslej je ostal priden katoliški kristjan in goreč častivec Marije.

KAZALO.
Stran
I.	Uvod..........................................5
II.	Bratje.......................................8
III.	Začetek sv. škapulirja........................9
IV.	Varstvo pred peklom..........................17
V.	Rešitev iz vic .............................21
VI.	Udeležba bratov na zasluženju bratov . . 26
VII.	Dolžnosti udov karmelske	bratovščine . . 30
Popolni odpustki.............................34
Beseda vernikom..............................35
Čudežni dogodki po škapulirju................38
2 "71	V-A-—•
HROVAT L. Karmelska
6012
i
s
u * n i
019483153
COBISS 0