T jotovhd
Leto XXm., it. 7
LtaMlana. nedelia 10. ]anuaria 1943-XXI
Cena cent. 80
»: Ljubljana, Pacam je« «Hca Tetefon fc. 31-22. 51-23. 31-24 farmami oddelek: Ljubljana, PucUuiJev*
ca 5 — Telefon k. 31-25, 31-26 Podružnici Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: xa Ljubljansko pokrajino pri po&no-čekovnem zavodu k. 17.749, a ostale kraje Italije Servnio Conti, Con. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO xa oglase h Kr.
Italije in inozemstva ima LJoione PubblicitS Italiana S. A. MILANO
Ishftj« Ti»k d«B HM f***l*Jik* Hmtmimlmm znafa meseŽ
r vključno • »Ponedeliskan J» trom« Lit 36.50.___
UredniStvo: ___ Pucanijeva ulica ker. 5, irtrlnM fcev. 31-22, 31-23. 31-24-__
Rokopisi te ne vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pub-
blidfi di ptovenienza italiana ad esteta: Dnione Pubbliciti Itaiiaoa S. A. MILANO
[ntensa attlvita aerea
La eaccia gemsanica ha abfeattuto 21 velivoli nemiri — Eificaci azioni di bomfeardamento contro i concentra-ntenti di carri armati e di automezzi nemici
In Qnartier Generale delle Forze Armate I comunica in data di 9 gennaio 1943-XXI i I seguente bollettfno di guerra n. 959:
Sui fronti della Sirtica e della Tunisia fvrontri di pattuglie a noi favorevoli.
L'aviazicne dell'Asse ha svolto intensa attivito: in Libia concentramenti di carri armati e di automezzi venivano attaccati da nostre squadriglie d'assaIto con visibili risultatl, mentre nel corso di vivacissiml dnclli svoltisl nel cielo llbico e tunisino Ia cacoia germanica abbatteva 21 apparecchi.
Durante azlonl nemiche di bombarda-mento aereo su centri abitati deil'Africa settentrionale, nostre batterie della difesa colpivano e distruggevano due velivoli.
Una nuova incursione č stata effettuata sull'isola di Lampedusa: non sono segnalati danni di rilievo: nessuna vittima.
Non ha fatto ritorno alla base un nostro sommergibile: secondo notizie di fonte ne-mica gran parte dell'equipaggio č caduto prigioniero.
e v Libiji
Nemški lovci so sestrelil! ti sovražnih letal — Uspešna "^ififfafifa sSbirališ« ssvražnih taiskov in motornih
vozil
Glav n j stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 9. januarja naslednje 959. vojno1
poročno:
Na frontah v S^rtiki in v Tunisu sp-padi Izvidnic ugodni za nas.
Osno letalstvo je razvijalo močno delavnost. V Libiji so naše napadalne eskadre y \-idnimi uspehi napadale zbirališča oklopnih voz in motoriziranih vozil, dočim so nemški lovci v živahnih dvobojih na iibi>-skern in tuniškem nebu sestrelili '21 letal.
Med sovražnim letalskim bombardiranjem obljudenih sred?š£ v severni Afriki so naše obs-ambne baterije zadele in uničile dve letali.
Otok Lampeduso so sovražna letala vnovič napadla, povzročila pa niso znatne škode in tudi človeških žrtev ni bilo.
Ena naša podmornica se ni vrnila na svoj« izhodišče; po vesteh iz sovražnih virov je velik del posadke padel v ujetništvo.
lofstni data Vel«
Rim, 8. jan. s. Ob rojstnem dnevu Nj. Vel. Kraljice in Cesarice je bil danes popoldne v kraljevi kapeli običajni svečani Te Deum ob navzočnosti princa in princese Pijemontske, vojvode Aostskega in vojvode Anconskega ter celotnega dvora.
Rim, 8. jan. s. Ob rojstnem dnevu NJ. Vel. Kraljice in Cesarice, vihrajo troboj-nice v vseh mestih in krajih Italije in pričajo tako goreči radosti vsega naroda ob rojstnem dnevu Cesarice ln Kraljice. Vladarica je sprejela številne čestitke najvišjih osebnosti zavodov, ustanov in zasebnikov.
Milan. 8. jan. V Tunisu je položaj ne-spremnjeno ugoden za osne sile, ki so gladko odbile vse sovražne napade na nedavno osvojene postojanke, na jugu tripo-litanske fronte pa se sovražni pritisk čuti jačje. Priznanja vreden je odpor naših saharskih posadk, ki se upirajo sovražni premoči. Letalska podjetja osnih sil ter lov na sovražne podmornice na Sredozemskem morju se razvijajo z dobrimi uspehi.
V Rusiji se bitka razvija z neispreme-njenim uspehom. Zdi se, da sovjetske čete ne morejo'ustvariti napadajočih zavezniških vojsk, dasi imajo pri svojih podjetjih ogromn ežrtve ljudi in vojnih potrebščin. Ruska ofenziva je dobila značaj neke me-haničnosti, ki sicer ni zmanjšala strastnega hotenja sovražnika, pač pa onemogoča vsak dan nove dogodke. Na vsak način je jasno, da se bo napor sovražnika prei ali slej polegel zaradi izčrpanja. Pri tem se Ido pokazalo, kako silno je bila pasivna postavka poslednje ofenzive za boljševike.
Iz vzhodne Azije se javljajo zelo zanimivi dogodki. Angleška poročila so napravila mnogo krika zaradi »velike ofenzive« v Akjabu v zapadni Birmi, sedaj pa so Angleži kar naenkrat umolknili. Izkazalo s« je. da so doživeli prav za prav neuspeh in danes že poznamo podrobnosti. Neki ar-
mijski zbor, k iga je Wavel ustanovil iz izbranih čet in jezdecev, je prekoračil birmansko mejo ter se bližal Akjabu v dveh močnih kolonah, toda prva je bila uničena pr iprehodu preko rečice Maja, drugo pa so zalotili japonski letalci ter jo pognali nazaj na izhodišče. Japonski uspeh je pripisati predvsem iznenadenju. Britansko poveljništvo na razdaljo prvih 100 km res ni naletelo na odpor in je zato mislilo, da bo s svojimi četami brez boja prodrlo do Akjaba. bliskoviti japonski protinapad pa je v kal izatrl britansko podjetje.
Tudi na Novi Gvineji in na Salomonskih otokih se po vsej verjetnosti pripravljajo važni dosodki. Potrjujejo se vesti o prihodu novih japonskih čet, dočim se na morju zbira močno brodovje japonskih vojnih ladij. Te priprave imajo gotovo ze-zo resen razlog.
Na vseh morjhi se ojačuje podmorniška vojna in osne sile dosegajo uspehe, nad katerimi so iznenadeni sami nasprotniki. Označujejo te usephe kot velikanske in slasti vojaški kritiki so zelo vznemirjeni. Vsi napori Angležev in američanov za omejitev uničevalnega dela nemških podmornic so bili doslej popolnoma brez koristi. Vse to dokazuje našo tehnično in moralno premoč. (»Corriere della Sera«)
^losaike favHpsti
SM tiska o operacijah na
raznih
Bern, 9. jan. Vsi švicarski listi beležijo kritike angleških listov o vojaških operacijah. V tukajšnjih krogih smatrajo, da gre za novo kampanjo za tako zvano »drugo fronto«.
Londonski »Daily Mail« je posvetil tem vprašanjem kar dva zaporedna uvodnika, v katerih zahteva od vlade pojasnil o nepričakovanem zastoju operacij v Tunisu. V podobnem smislu je pisal te dni tudi list »News Chronicle«. A tudi »Times« je izrazil svoje nezadovoljstvo in sicer zaradi pomanjkljive pomoči Rusiji. Angleški listi na splošno opozarjajo, da je sovjetska ofenziva tudi lansko zimo dosegla najprej nekaj uspehov da pa se je morala ustaviti, čim je prišla do ključnih nemških postojank. Zelo verjetno je, da se bo letos pripetilo isto. Ako hočemo, piše »Times«, da Rusi nadaljujejo svojo ofenzivo tudi spomladi, jim mora Anglija pomagati z otvoritvijo novega bojišča. V tej zvezi razpravljajo listi o tem. ali na .i vbi za »drugo bojišče« smatralo že afriško bojišče ali pa naj bi se otvorilo novo bojišče v Evropi.
Tu pa gredo mnenja narazen, vendar prevladuje v splošnem naziranje, da afriško bojišče nikakor ne more samo zadoščata, kakor piše na primer »News Chronicle«, ki meni, da ne bi moglo odvrniti dovolj nemških divizij z vzhodnega bojišča, kakor so pokazali že dosedanji poskusi. Evropskega bojišča pa ni mogoče otvoriti, dokler se ne zaključijo operacije v Afriki. Takšno je vsaj splošno mnenje, kakor ugotavlja tudi londonski poročevalec lista »National-Zeitung« iz Basla^ Prav zato pa nastaja vprašanje, ali je ta pritisk javnosti na vojaške kroge primeren in ali se bodo vojaški krogi pustili vplivati. Jasno je, da je bila misel o napadu na Evropo iz Afrike vabljiva, ko so še mislili, da bi bilo mogoče izvršiti napad, preden bi se Os primemo pripravila, Francija pa bi b:la z zavezniki soglasna. Sedaj pa se je položaj že precej spremenil in veliki udar na ev-
Nankinška vojna napoved Amerik!
In Angliji
Tudi Mandžurija podpira z vsemi sredstvi osvcbojevalsto vojno
Japonske
ropsko celino je postal zelo problematičen. Rusija bo morala torej še nadalje sama krvaveti.
Angleška javnost zopet enkrat spoznava, da so jo ogoljufali, k0 sta ji britanska in ameriška propaganda dopovedovali, da bo po izkrcanju v Afriki takoj sledil izpad v Evropo. Tega nezadovoljstva se zavedajo tudi nekateri listi, med njimi »Daiiy Tele-graph«, ki se norčuje iz kavarniških strategov, češ, da so pred meseci že utihnili, da pa se sedaj zopet pojavljajo s svojimi iznajdljivostmi. List skuša nato najprej pojasniti razloge, zaradi katerih zavezniki niso takoj prodrli tudi v Tunis, njegova opravičevanja pa niso posebno tolažljiva za Angleže. List namreč piše, da je med zavezniki in Osjo prava tekma v oskrbovanju. Zato so zavezniške priprave odvisne predvsem od prihajanja konvojev in seveda od sodelovanja lokalne francoske uprave. Prihajanje konvojev pa je zopet odvisno, kakor znano, od delovanja podmornic osi, medtem ko francosko sodelovanje — spričo splošne zmede in nejasnosti, ki se tam opaža — ni še takšno, kakor bi bilo želeti. Velikega pomena bo sodelovanje francoske kolonijske vojske, ki pa jo bo treba še oborožiti. Težaven problem je tudi oskrbovanje domačega civilnega prebivalstva.
Pred zavezniškim izkrcanjem v severni Afriki ni domačemu prebivalstvu primanjkovalo ničesar, po izkrcanju pa se je vprašanje prehrane takoj pojavilo, in sicer ne le zato, ker je bilo vse ozemlje izropano, temveč tudi zato, ker se je okupacijska vojska, da bi varčevala z ladijsko tonažo, takoj poslužila rezerv na mestu. Ako 9e sedaj skuša ojačiti ekspedicijski zbor, kar je nujno potrebno, je treba istočasno misliti tudi na povečanje tonaže za večji ao-voz živil, ker bi se lačno prebivalstvo v nasprotnem primeru uprlo.
Ako pa bi zavezniki v glavnem računali odsilej le s sodelovanjem, francoske koflo-nijsike vojsko, bi bilo vprašanje v tolafco
Nanking, 9. jan. s. Narodna vlada Kitajske je napovedala vojno Ameriki in Angliji. Propagandni minister Linpošeng je o tem pedal v imenu vlade izjavo zakonodajnemu »Juanu«.
Nanking. 9. jan. s. Propagandni minister kitajske nacionalne vlade je v izjavi, ki jo je podal v zakonodajni zbornici, poudaril med drugim, da je nacionalna Kitajska že od izbruha vojne za Veliko vzhodno Azijo izrazila svojo željo, da bi delila trpljenje in veselje sedanje vojne z Japonsko. Po tem nespremenljivem sklepu in ker se je nacionalna Kitajska prepričala, da je sedanja vojna zanjo vprašanje življenja in smrti, se je vlada odločila za vojno napoved Zedinjenim državam in Veliki Britaniji.
Zbornica je sprejela to vojno napoved z največjim navdušenjem in jo je soglasno odobrila. Seji so prisostvovali diplomatski predstavniki Italije in Nemčije s številnimi kitajskimi in japonskimi zastopniki oblasti.
Proglas nankinške vlade
Nanking. 9. jan. s. V posebnem proglasu poudarja vlada, da je nacionalna Kitajska odredila svoje zadržanje nasproti Angležem in Američanom že ob vojni napoved.'. Japonske, ki je predstavljate za sodobno Kitajsko zgodovinski preokret m dokaz postopnega ustvarjanja nove Arije. V trenutku vojne napovedi Zedinjenim državam m Veliki Britaniji dne 8. dccembra 1941 je Vangoingvej izjavil v imenu nacionalne vlade v Nankingu. da bo nacionalna Kitajska čimbolj sodelovala z Japonsko T? obveznost sodelovanja z Japonsko je že pokazala, kakšno bo nadaljnje zadržanje K"tajske. Več oseb nacionalne kitajske vlade je tedaj zahtevalo vojno napoved Angležem m Američanom, nackoffl'ina kitajska vlada pa se za to ni odiločila, kor ni smatral da je položaj že dozorol. Sklonila je nasprotno, da se nadailje povečuje nacionalno moč in notranjo organizacijo Kitajske. Medtem ko je kitajska vlada izvrševala to nalogo, smo bil-i priča zrušen j a britanskih in amtrkfch oporišč v Vzhodni Aziji, ki so pr^a drugo za drugim v p-coest hrabrih japonskih cot Na drugi atasmi pa je vlada v Čungkmgu. . rnaihuijskaina po Zedmknjh državah ju Angliji. napovedala vojno silam Osi. Kitajski nairod je osuipniemo zri na to zadržanje čungjkrnške vlade, ki se je razen tega zavezala, da nc bo podpisala ločenih mirovnih pogodb s sitem i Osi. Kitajski narod je zahteval tedaj, naj bi tudi Nanking izrazn.1 svojo žciljo- po sodelovanju z Japonsko v vojni preti Angležem m Američanom. Po ojačen.ju vojaške organizacije in poenotenju vrhovnega poreljništva v Nankingu, še bolj pa po ustanovitvi ministrstva za zunanje zadeve Velike vzhodne Azije, sta se japonsko-kitajsko sodelovanje m prijateljstvo mod obsnja narodoma še bolj ^poglobil. Potovanje Vangčingveja v Tokio je pomen il o višek v tem prizadevanju m je biilo odločilnega pomena za sedanji sklep nankinške vlade, da napove vojno Angležem in Američanom.
Izjava japonske vlade
Tokio, 9. jan. s. Japonska vlada objavlja v zvezi'z današnjim sklepom nankinške vlade o vojni napovedi Zedinjenim državam in Veliki Britaniji posebno izjavo, v kateri poudarja, da vladni proglas v Nankmgu podrobno obeležuje razloge, ki so nankmško vlado dovedli do tega sklepa. Japonska, ki je morala več let prenašati ameriške in angleške spletke na kitajskih tleh, pozdravlja pobudo* nankinške vlade z vso simpatijo in popolnim razumevanjem. Japonska in kitajska vlada sta takoj objavili izjavo, v kateri poudarjata pomen in potrebo sodelovanja v vojni proti Zelinjenim državam in Veliki Brifc-niji ter se zavezujeta sodelovati v duhu popolnega medsebojnega zaupanja in razumevanja na vojaškem, političnem in gc3Dcx1arskem po:lrcčju. Japonska želi odstraniti vsa zla in vse vzroke nemirov na področju Velike vzhodne Azije in vzpostaviti na njem novi red na osnovi etniških načel, s čemer hoče doprinesti k trajnejšemu svetovnemu miru. Nacionalna kitajska vlada je vedno izražala iste namene o! svoje ustanovitve dalje in se je sedaj odločila, da stvori skupno fronte z Japonsko proti Zedinjenim državam in Veliki Britaniji. Ob tei priliki je Japonska v pričakovanju nadaljnjega razvoja sedanjega zgodovinskega trenutka v jar>onsko-kitaj-skih odnosih, v skladu s temeljnim duhom sodelovanja med obema Iržavama in v želji,
da se pospeši ustanovitev nove in neodvisne Kitajske, kakor tuda z namenom, da bi ojačila politično moč nacionalne kitajske vlade, sklenila nele ukiniti vse japonske koncesije na ozemlju kitajske republike, temveč tudi priznati vzpostavitev kitajske oblasti nad mednarodno koncesijo v šang-haju in v Amoju ter nai diplomatskim okrajem v Pekingu, kakor tudi odpovedati se ekstrateritorijalnim pravicam na Kitajskem. Japonska vlada bo razen tega pod-vzela vse primerne ukrepe na raznih področjih, da bi čim bolj uspešno in odločno podprla nankinško vlado v njenih prizadevanjih za obnovo Kitajske.
Izjava japonske vlade se zaključuje z zagotovilom, da se Japonska in obnovljena Kitajska smatrata kot eno samo telo, čegar namen je, da popolnoma uniči vse svoje zaklete sovražnike.
Izjava mandžnrske vlade
Hsinking, 9. jan. s. Istočasno z vojno napovedjo kitajske narodne vlade v Nankingu Amerikj in Angliji je mandžurska vlada objavila izjavo, v kateri izraža popolno zaupanje Mandžurije v srečen izid vojne v vzhodni Aziji. Izjava mandžnrske vlade poudarja, da jo sedaj tudi nacionalna Kitajska v vojn j z Ameriko in Anglijo, ter podčrtava, da je Mandžurija od izbruha vojne v vzhodni Aziji združila vse svoje napore za sleherno možno pomoč Japonski, ki opravlja svojo veliko naloga osvobojevanja.
čangkajškov general se |e pridružil Nankingu
Nanking, 8. jan. s. General Vanglungk-vej, se je pridružil nankinških narodni vladi, ker se je prepričal o pravilnosti neutrudnih napor:v predsednika VengCng-veja in nank nške vlade. General Vang-lungkvej je poveljeval tretji koloni prvega vojnega področja Cungkinga v pokrajini Honan.
Ameriški ©Scir o sposobnostih japonskega vojaka
Buenos Aires, 8. jan. a. Ameriški go-neralštabni podpolkovnik Warran J. Clear piše v >Infantery Journalu« o neverjetni sposbnosti japonskih vojakov in izjavlja, da Amerika ne bi smela podcenjevati sile naroda, kakršen je japonski. Clear Je bil štiri leta na Japonskem ln po generalu Pershingu drugi ameriški oficir, ki so mu Japonci dovolili proučevanje svojih vojaških ustanov. Clear opisuje najprej značaj japonskega vojaka in navaja, da Japonski vojak nima prav nobenih zahtev. »Razen njegove treznosti poudarja Clear zlasti telesno vztrajnost in storilnost Japonskega vojaka. Pohcdi po 30 milj v 24 urah s polno bojno opremo so za japonskega vojaka vsakdanja stvar. Pri manevrih je videl, da so japonski vojaki prevalili 122 milj v 72 urah ob samo 4 urnem odmoru. Skrajen prezir smrti japonskih vojakov zbuja brezpogojno občudovanje ameriških oficirjev. Tudi v tej vojni ima japonski vojak rajši smrt kakor ječo. Letalci, ki jih je ameriška mornarica zrušila, so rajši utonili s svojim letalom, kakor da bi se rešili na priprave, katere so jim vrgli. V Batanu so se vojaki vrgli v ogenj nekega strojniškega gnezda in so s tem svojim tovarišem omogočili, da so gnezdo odkrili. Neko postojanko ie zavzelo 500 japonskih vojakov, izmed" katerih jih je 350 padlo v borbi. Ostalih 50 se je odtegnilo ujetništvu s smrtjo, ko so se vrgli z neke visoke pečine. Duh skrajne požrtvovalnosti je v zvezi po mnenju ameriškega oficirja z vero japonskega vojaka v božji izvor njegovega cesarja, v njegovo nezmotljivost in nepremagljivost. Tak je naš sovražnik, piše podpolkovnik Clear, in prav bo, če se skušamo od njega čim več naučit'. Clear zaključuje svoj članek z besedami japonskega generala Sa-daja Arakija, katerega označuje za zlobnega duha Japonske«: Tajnost zmage je v sp- znavanju samega sebe in sovražnika.
i s^oi sovjetsice vo
odbiti
Nove hude sovjetske izgube — Uspešne akcije nemškega in zavezniškega letalstva — Sovjetski peraz pri Bracssskem
jezeru
0'ajšaino, kor bi nc b '!o treba misliti v tolikšni meri na prehrano, pač pa seveda na oborožitev, kar bi zopet zahtevalo iisa. ki bi ga izkoristila Os K temu motamo dodati rc težave, ki izhajajo r lokalnih po'i-tičn;h nasprotij, in nezadovoljstva z Anglo-sasi. Iz vseh teh razlogov je torej uspeh načrta zelo problematičen
Da bi pa vsaj ma'o opogumili svoje čita-te:lje. opisuje »Dailv Telegraph« na široko dozdevne težave Osi glede oskrbovanja čet v Tunisu in seveda obeta znova tud' d:rekt-ni vdor na kontinent čes da so nač^i za to že izdelani, da pa se je njihova izvršitev odkužiila na ča« po izkrcanju v Afriki in ošiščenju afriškega ozemlja. List pa čita-tetljem ne pove, zakaj so se ti načrti odložili. ako so zavezniki vdor v Evropo smatrali za mogoč in so se namesto tega odločili 7A izkrcanje v Afriki, v precejšnji oddaljenosti od oporišč Osi, » čimer so I samo povečali svoje probleme ladijske tonaže. (Sfcaimpa Sera.)
Jt Hitlerjevega glavnega stana, 9. jan. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Med Kavkazcm in Donom pri Stalingra-du in na področju Dona trajajo hudi boji dalje. Trdovratno napadajoče sovjetske čete so bile povsod odbite. Nemške čete, ki so na raznih mestih prešle v protinapad. So prizadele nasprotniku velike krvave izgube in uničile mnogo vojnih potrebščin. Neka sovražna skupina sil. ki je bila obkoljena, je bila popolnoma uničeua. Razdejanih je bilo 12 oklopnih voz. Bojna letala in letala za bližnje polete so z uspehom posegala v obrambne borbe ter razpršila sovražno konjenico in motorizirane oddelke, ter razbila izhodiščne postojanke.
Lastni napadalni oddelki so severno-zapadno od Slivnega zavzeli v znatni širini sovražno črto. Pri tem je bilo uničenih večje število bojnih postojank in so bile popolnoma uničene tudi njihove posadke.
Oporišče Velike Luki se drži vztrajno preti silnim sovražnim napadom.
Z brezobzirno uporabo ljndi fn velikih
materijalnih sredstev nadaljujejo sovjetske čete jugovzhodno od Ilmenskega Jezera svoje napade. Po uničenju 21 oklopnih voz je nasprotnik obležal pod uničujočim obrambnim ognjem.
Bombardiranje mesta ln pristanišča Murmanska se je nadaljevalo po načrtu. Pri tem so nastali obsežni požari in je bila hudo poškodovana neka trgovska ladja.
Z afriškega področja so poročali včeraj od povsod samo o neznatnem bojnem delovanju. V Libiji so nemška in italijanska letala za bližnje polete uničila številna an. gleška bojna in motorna vozila. Nemški lovci so sestrelili nad severno Afriko 21 sovražnikovih letal, protiletalsko topništvo pa 2.
Angleška letala So preteklo noč napadla več krajev v zapadni Nemčiji. Prebivalstvo je imelo izgube. Sestreljenih je bilo 6 letal.
Nemška brza bojna letala so včeraj podnevi nadaljevala svoje napade na južno Anglijo.
Uspešni protinapadi os®vinskih sli
Sile Osi so slej ko prej povsod v premoči
Berlin, 7. jan. Nemška uradna agencija poroča, da so tud iv teku 6. januarja nemška oporišča na področju Dona in v Kal-nvški stepi nudila zmagovit odpor boljše-viškim naoadom. ki so bili povsod odbiti. Boljševiki so pustili na bojišču množice mrtvih ter veliko vojnega blaga. Delni usoeh so imele presenetljive akcije oklopnih sil, ki so razbile sovjetske motorizirane enote. Pri tem je bilo uničenih 20 ruskih tankov. Skupina nemških čet, sestavljena predvsem iz ženijcev. je v žilavi obrambi neke višine z dinamitom razrušila oziroma v borbi moža proti možu uničila 36 sovjetskih tankov, med njimi 28 tipa »T 34«. Eno izmed teh premikajočih se trdniav je uničil narednik, ki je vozil r motorjem neposredno za tankom ter s« mu je naposled posrečilo, da ga je onesposobil za gibanje z dinamitno bombo, ki jo je vrgel med kolesa in pasove.
Z istega vira poročajo, da ie nemški oklopni armijski zbor v južnem odselhi vzhodne fronte v treh tednih uničil ali zajel 451 oklopnih voz, 209 topov in metalcev min ter 554 protitankovskih pušk'
V bojih na raznih področjih fronte je letalstvo učinkovito posegalo v borbo in je v strmoglavem poletu bombardiralo čete, zaklonišča, skladišča, prometne zvezo ter oskrbovalne kolone. Pri tem je uničilo 17 tankov in nad 140 avtomobilov.
Vojni dopisnik »Deutsche Algemeine Zei-tung« je brzojavil svojemu listu, da so se v hudih bojih na področju srednjega Dona zlasti odlikovali oddelki italijanskih planincev, ki so boreč se ramo ob rami z nemškimi grenadirji odbili niz silovitih sovražnih napadov, izvršenih z ogromnimi silami.
Nemški grenadirji, pravi dalje poročilo DNB, so pri napadu v teh dneh ob Volho-vu prodrli globoko v boljševiške črte. N« glede na silen sovražnikov ogenj so se odprli vrzeli v smeri sovražnih okopov, izmed katerih so bili nekateri zgrajeni v dve nadstropji, ter so zlomili sovražni odpor. Uničili so pr tiem 16 utrdb in njihove posadke.
Mešani oddelek nemških strmoglavem in bombnikov je v spremstvu lovcev 6. januarja izvršil zmagovite napade proti sovjetskim kolonam, k iso bile na pohodu po dveh cestah ,k Ladoškemu jezeru. Protiletalske ruske baterije, postavljene na avtomobilih, so zaman skušale zabraniti napad nemških lealtcev. Nemški lovci so obstreljevali sovjetske baterije ter izločili iz boja 6 topov. V tem so bojna letala v sedmih strmoglavnhi napadih razbila 80 avtomobilov, dočim so lovci onesposobili nadaljnjih 31 voz. Nemški strmoglavci so ob istem času skoro popolnoma uničili drugo kolono sovjetskih voz ter razbili 25 vozil. Pri tem nemško letalstvo ni imelo nikakršnih izgub. (Corriera della serac)
Finski odsek
Helsinki, 8. jan. s. Finsko vrhovno poveljništvo javlja: V zadnjih 24 urah se ni zgodilo nič pomembnega na frontah. Finsko lovsko letalo je obstreljevalo s strojnicami na fronti v Vzhodni Kareliji veliko sovjetsko transportno letalo na tleh. Na isti fronti je bilo sestreljeno eno sovjetsko lovsko letalo.
INSERIRAJTE V »JUTRU«

Grozni k^mtiMstlčm zločini
Zažgali so graščino in prebivalce zvezane pzmetali v ogenj Prijeti komunistični voditelji
Z Dolenjskega prihajajo poročila o novih partizanskih grozodejstvih, od kater.h nekatera po zverin stvu celo še prekašajo poleti in jeseni izvršene komunistične zločine. Vjdl se, da so komunist čni teroristi popolnoma pobesneli, odkar so spoznali, kako se neizprosno in vedno hitreje bliža njihov k"b-ii3c. človeku se ježe lasje, ko sliši, kaj vse počenjajo. ' Izgubili so vso preudarnost in morijo in uničujejo kar na siepo. Motijo pa se, če računajo, da bodo s svojo besnostjo ljudi zopet strahovali. Nasprotno, vsak njihov zločin le še po '.žiga odpor ljudstva in pospešuje uničenje komunizma med Slovenci.
Enega svojih najhujših zločinov so partizani zagrešili na božični praznik pri št. Rupertu na Dolenjskem. Iz te župnije so že poleti in jeseni pomorili nad 20 ljudi, sedaj pa s/o jim pridruži} še več nadaljnjih žrtev, že dolge mesece so zasledovali šentruper-x*:ega dolgoletnega župana Mavsarja in njegov orodbino, ki se ni hotela ukloniti komunističnemu terorju. Dvakrat so izro-pali domačijo in zažgali so zidanico, ko so jo prej tudi oplenili. Da bi se jim umaknil, je župan Mavsar s svojo rolbino zapustil svoj dom v Prapročah in se zasilno nastanil na bližnji graščini Dobu.
Na dan sv. Štefana so sedaj partizani navalili na graščino Dob z bombami in jo zoižgali. Niso pa se omejili na to, da bi se maščevali nad Mavsarjevimi, temveč so pogubili vse ljudi, kar so jih našli v graščini, od lastnika in njegove družine pa do hlapcev in dekel. Pograbili so jih, zvezali in nečloveško trpinčili, potem pa jih zvezane pometalj v goreča poslopja. Tako so postali žrtev komunističnega peklenskega besa več ljudi, med nj mi graščinska lastnika grof in grofica Logotett: s svojim 17 let starim sinom, župan Mavsar in njegova žena s 4 otroci v starosti 11 do 20 let. Muče-r.iška smrt je doletela tudi Mavsarjevega sina Dnika, mednarodno znanega izbornega športnika.
Vsakomur, kdor ni do mozga pokvarjen, s a sta ne dih ob takem brezumnem divjanju, kakršnega tudi zverina ne bi bila zmožna. Ni pa mogoč noben izgovor, nobeno olep-šavanje. Strašnega zločina niso storili »neodgovorni elementi«, temveč organiziran partizanski oddelek pod vodstvom svojih komandantov in po naročilu komunističnega vodstva In tako je tudi z vsemi drugimi zločini komunističnih teroristov. To dejstvo je treba vedno na novo pribijati,
ker skuša komunistična propaganda povsod, kjer ne more računati na ustrahovanje ljudi, izvršena grozodejstva zanikati ali jih olepšavati, zlasti pa odvaliti odgovornost za nje od komunističnega vodstva.
Pri Dolah v Temeniški dolini so komunisti ujeli, mučili in končno zaklali 25-let-nega kmečkega fanta Lesjaka. S seboj so odvlekli še nekega drugega fanta, katerega usoda je še neznana. Na Primskovem in v Dolenji vasi so zažgali več kmečkih domačij. V eni izmed njih je našla smrt v plamenih tudi posestnica Ana Adamljetova, ki je bila tik pred porodom, a so jo komunisti kljub temu tako težko ranili, da ni mogla zbežati iz goreče hiše. Na Rakitni so komunisti na sveti dan iz zasede ustrelili domača fanta Ludvika Ulago in Franca Borštnika.
Vsa ta komunistična grozodejstva še bolj krepijo odpor in borbenost prebivalstva, ki se povsod s stisnjen;mi zobmi dviga proti komunistom in njihovim pomočnikom, člani vaške straže s Police so pri P;javj gorici prijeli Vladimirja Stepišnika, ki je b'l politični komisar pn nekem parfzanskem oddelku in je veljal za enega v:'šjih partizanskih funkcionarjev na grosupeljskem področju. Dalje poročajo, da je bil v nekem spopadu ubit Slavko šlander, ki je bil star komunist, tajmk ilegalne komunistične stranke in eden glavnih slovenskih komunističnih vod teljev. V Ljubljani pa je bil prijet znan' komunistični vod: tel j Lovrenc Kuhar, v naši javnosti bolj kakor pod pravim imenom znan pod literarnim psevdonimom Prež hov Voranc. Bil ie eden najstarejših ;n najbolj zagrizenih propo-vednikov komunizma med Slovenci in se je že v bivši Jugoslaviji moral neprestano skrivati pred oblastmi. Z'vel je zato mnogo v tujini, seveda v službi in na stroške ko-minterne, ki ga ie zlasti uporabljala za kurirske posle. Zadnje leto je živel v Ljubljani, kjer je pod 'zmišljenim imenom Peter čižnar stanoval v Gajevi ulici. V petek dopoldne je v nekem stanovanju za Bežigradom čakal na komunistično kurirko. ki naj bi mu prinesla važno pošto. Tam so ga presenetil' in prijeli. Obenem z njim so prijeli kurirko Dan:co Križevo in dobili v roke vse gradivo, ki ga je prinesla za Kuharja.
Tako končava jo dni g za drugim svoje nesrečno in pogubno delo komun'stiča; voditelji in niihovj pomočniki- Drugi se še skrivajo, a tudi njihovemu zloCnske nu početju se korak za korakom, a neizogibno in neizprosno bliža konec.
Fasistična Befana pri Agipu
V petek dopoldne je bila v novih prostorih tukajšnjega zastopstva AGIPa. (Glavno italijansko podjetje za prodajo petroleja) v Ulici 3. maja št_ 1 sLavnoet fašistične Befa-ne za otroke uradnikov ln delavcev podjetja. Slovesnost je potekla v družinskem ozračju. Bili so zbrani vsi otroci ter njihovi očetje ln mamice. To lepo prireditev je počastil s svojo navzočnostjo major Petronio kot zastopnik Zveznega tajnika, ki je odredil pozdrav Duceju ter je navzočim maJ-čkom razložil pomen praznika, ki ga je določil Duce. Nato je tovariš Varvaro razie-lil otrokom darila. Podjetje je določilo za otroke svojih nameščencev vsakomur hranilno knjižico za Banco di Roma v znesku 180 lir ter zavojček slaščic. Prireditvi so prisostvovali tuli otroci nameščencev tvrd-ke Standard-Wacuum ter je k tej Befani prispevala tudi Ronsa d. d. Fiume. Ob koncu se je eden izmed otrok zahvalil v imenu vseh. nakar so simpatično skupino fotografirali.
©^czlslfs v kongresu je proti
BuOnos Aires, 9. jan. s. Ameriški senator "VVhesler je sod:l o Rooaeveltovem govoru, da je preveč splošen ":n nedoločen ter je izjavil: Potrebujemo mnogo bolj določnih izjav.
Lizbona, 8. jan. s. Ob otvoritvi 7S. ameriškega kongresa objavlja »Daily Tele-graph« dolg članek svojega washjngtonske-ga dop snika Denysa Smitha, ki navaja, da bo moral predsedn;k Roosevelt premagati velike ovire takoj v prvih sejah, in pravi, da so glavni razlogi sporov tradicionalno sovraštvo med obema najvišjima nosilcema amer ške oblasti, pomanjkanje zaupanja v Roosevelta in njegovih namesrirkov, zlasti pa prekomerna birokracija uprave. Pisec navaja kot primer 80.000 uradnikov Kmetijskega min strstva in 28 000 uradnikov urada za cene ter 19.000 uradnikov urada za vojnp pro'"zvodnjo. Nadaljnji raz'og za nesporazume, ki ga pisec na dolgo c Uravnava, je pojmovanje dolžnosti Amerike v vojni. List piše glede tega,. da bo nova manjšina kongresa, obstoječa iz konservativnih republkanskih demokratov, kj na-
Bukarešta, 8. jan. s. Odgovarjajoč na čestitke članov vlade in glavnega stana ob rojstnem dnevu, je maršal Antonescu omenjal tudi notranji položaj v državi, glede keverega je rekel: Danes vlada v državi popln red, ki se ne vzdržuje z bajoneti in tucli ne s puškami. Vzdržuje ga splošno razumevanje in to je dokaz, da se naš narod j zaveda odgovornosti ter kaže svojo politič- i no zrelost.
Italijansko-rtsmunsko
kulturna sodelovanje
Bukarešta, 8. jan. s. V počastitev spomina italijanskega industrijca Oliviera Barzia, ki je posvetil toliko svojega udejstvovanja italijansko-rumunskim prijateljskim odnosom, je Imiskara. glavno mesto Banata, ustanovilo kulturno ustanovo, ki se imenuje po njem in ki ima med drugim v načrtu izdajanje znanstvenih monografij. Prvi dve monografiji, ki sta doslej izšli razpravljata o italijanskih naturalistih 18. stoletja, ki so raziskovali rumunske pokrajine, druga pa ima naslov »Zlato Dacije« in »Rimsko cesarstvo« ter pojasnjuje gospodarske razloge dacijsko-rimljanske vojne. Prvo knjigo je spisal univ, prof. Emilio Popo, drugo pa univ. prof. Stanciu. ,
Italijanski dar fj&rcelonski univerzi
Barcelona. 3. jan. s Direktor tukajšnjega italijanskega kulturnega zavoda je izročil univerzi ob navzočnosti rektorja in akademskega zbora veliko zbirko knjig, ki jo je darovala italijanska vlada. Oh tej priliki so poudarjali, da so vezi prijateljstva in kulturnih odnosov med obema državama vedno tesnejše. '
Velik angleški p-ek^eau* ski 'parnik potopljen
Berlin, 8. jan. s. Poveljnik nemške podmornice, ki je v noči od 16. na 17. decembra potopil transportno ladjo v bližini Azorov. je sporočil, da le bila potopljena ladja veliki angleški prekooceanski par-nik, 18.730-tonski »Ceramic« Ladja se je potopila z vsem svojim tovorom in zjutraj, ko je podmornica zopet prišla na površino je našla samo razbitine in trupla.
INSERIBAJTE V ,SJUTEU"?
g^i pričaj
njegovim povojnim načrtom
spretujejo New Dealu. zavnrla vse načrte za dobo po vojni, s katerimi naj Di se Rooseveltova politika razširila na mednarodno področje. Tretjina senata lahko izreče svoj veto protj vs3ki mirovni pogodbi. Senat bi se gotovo protivii sleherni mirovni pogodbi, s katero bi se skušala razkrit' na ostali svet tendenčna gospodarski diktatura fnanonih krogov, ki jim naii;jje Roosevelt.
Madrid, 8. jan. s. Lahko, se reče. id je bil Rooseveltov govor v španif skoraj ne-opažen. Listi so objavili izvlečke, toda brez komentarjev. Samo »ABC« posveča govoru 'severnoameriškega predsedn ka nekaj vsi, poudarjajoč, da ni mogoče razumeti, na čem sloni velkanskj Rooseveltov upfmi-zem. Preteklost mu gotovo ni nudila podlage za napovedi, ki jih je izrekel, kajti tako na vojaškem področju kakor na p d-ročju vojne proizvodnje so Američani doslej samo zbiral' in beležli trpka nzočj-ranja ter se ne kaže bodočnost v rožnatih barvsh. že samo odgoditev vseamer ške konference, da ne omenjamo drugih atvarj, označujejo v madridskih krogih kot znak velikih Rooseveltovih težkeč v amer Ski javnost5, ki nikaker ni zadovoljna z vojno bilanco ter jc skrajno nerazpeložena zaradi hudih davčnih bremen in vedno n j^ih omejitev. L:st zaključuje z domnevo, dri je sam Roosevelt svetoval Kolumbiji, naj predlaga odgoditev konference, ker je videl. da je položaj zanj kritičen
Dodatne živilske karte za težake
Ljubljana, 9. januarja.
Dodatne živilske nakaznice za težake za mesec januar bo mestni preskrbovalm urad začel deljtl po številkah potrd:l tako, da pridejo v torek 12. t. m. na vrsto potrdila s številkami 1 do 100. v sredo 13. t. m. številke 101 do 200, v četrtek 14. t. m številke 201 do 300, v petek 15. t. m. štev'lke 301 do^ 400. v soboto 16. t. m. številke 401 do 500, v ponedeljek 18. t. m. številke 501 do 700 in v torek 19. t. m. številke 701 do 900. Dne 20. januarja začne urad sprejemati reklamacije. Opozarjamo, da bodo uprav čenci dobili nakaznice samo s potrdilom, obenem pa opominjamo podjetja, naj vrnejo decembrski, seznam številka m. Urad bo v ta namen posloval vsak dan od 8. do 12. 'n od 15. do 18. ure.
Preskrba z drvmi
Ljubljana, 9. januarja.
Ker so nekateri trgovci brez drv, sporoča mestni preskrbovalnj urad, da si upravičenci. ki so se naznanili pri teh trgovcih, lahko nabavijo žagana drva na mestui pristavi v Pcvšetovi ulici 12 ali pa n?j športnem prostoru SK »Ljubljane« na Ciril-Me-todovi (prej Tvrševi) cesti. Mestni preskrbovalnj urad poziva vse trgovce s kurivom, kj drv nimaio al: pa s; jih iz sklad'5* mestnega preskrbova'ne7a ur? da ne namere vajo nabaviti, naj tekoj predlože sezname upravičencev za prejem drv za čas od 1. oktobra do 31. decembra 1- 1. in s^.csr kar na mestni pristavi kam~r naj prideio po orva tudi on', k: drv z-? dobo cd 1. oktobra do 31. decembra 1. 1. še niso prevzel". Na na-kazn ee zi. kurivo, torej za č-s d t. januarja do 31. marca t. 1. pa 1^-iko potrošniki dobe tud- žarram drva r~zen v skl?Tšču na mef:tn> pr'~tr>vi tudi še na snoitnem prostoru SK »Ljubljane«. On? uprnvičance, ki še n:~o prevzel' drv za d~bo> od 1. oktobra do 31. decembra 1. 1., pr. mestni nroskr-b vsln' ur-d obvešča, do. iih lahko dobe tudi še od 10. januarja dalje.
5ospoc*ers tvo
Novo delniško pravo v Italiji
Dne 21. aprila lanskega leta na dan ustanovitve Rima je kakor znano stop:l v Italiji v veljavo nov državljanski zakonik, katerega sestavni del tvori tako imenovana knjiga dola (»Libro del lavoro«), V tej knjigi je vključeno celotno gospodarsko pravo, tako da Italija sedaj nima posebnega trgovinskega zakonika. Knjiga deila vsebuje številne reforme delniškega prava, s katerimi se še danes obširno bavi j o italijanski Listi. Vključitev delniškega prava v knjigo dela je v skladu z osnovnimi načeli celotne reforme italijanskega zasebnega prava. Delovanje deiniŠkifa družb uživa kakor vsako drugo delovanje pravno zaščito kot organizaterično delo v okviru nacional-ne proizvodnje. Knjiga dela v načelu priznava zasebno lastnino in zasebno iniciativo in smatra privatno gospodarsko organizacijo proizvodnje kot najboljše sredstvo za uresničenje nacionalnega interesa. Ta dva osnovna postuilata — organizaterično delo kot nacionalna dolžnost m proizvodnja na zasebno gospodarski osnovi — tvorita ozadje, raz katerega je treba obravnavati posamezne določbe novega delniškega prava. Gospodarsko delovanje delnisk h družb ie podrejeno državljanskemu zakoniku vendar obenem tudi korporativnim normam, kolikor se to delovanje izvršuje poklicno ker je vsako poklicno delovanje v Italiji nrejeno korporativno.
V novem delniškem pravu so izpopolnjeni predpisi za ustanovitev deln ških družb. Porteg poslovnega predmeta, sedeža, vpisane n vplačane glavnice, števila in nominala delnic, stvarnih vlog itd. je treba tečno navesti prednostne pravice ustanoviteljev načela razdelitve dobička, števlo in pravice članov uprave in trajanje družbene pogodbe. Odpadla je dolžnost, navajati način bi-linciranja, ker obsto je za to daljnosežni oblastveni predpisi. Tudi so odpadle določbe glede navadnih imenskih de nic ker so delnice, glaseče se na imetnika z zakonom ki je izšel *ob koncu leta 1941. odpravljene ;n so bile vse delnice, glaseče ^e na imet nika. spremenjene v imenske de niče. Pri vpisu delnic mora vsak vpisnik navesti tudi državljanstvo in podatke o rasi Ustanovitvena pogodba mora vsebovati za vsakega vpsnika tudi število vpisanih delnic. Mini malna glavnica znaša 1 mi^jon lir. Ze ob-
stoječe miniaturne delniške družbe v Italiji, bodo morale ali spremeniti pravno obliko, ali pa dopolniti glavnico, za kar pa so določene olajšave. Daljnosežni so tudS predpisi v primeru javnega vpisa glavnice, zlasti v pogledu izdaje prospektov ki morajo vsebovati najvažnejše določbe statutov in tudi morebitne posebne pravice ustanoviteljev pni razdelitvi dobička. Na ustanovna skupščini mora biti navzoča večina vpisnikov. Vsi ustanovitelji jamčijo solidarno nasproti družbi m tretjim osebam za pravilnost v prospektu objavljenih podatkov m tudi za dejanski prevzem stvarnih vlog. ki jih morajo oceniti zapriseženi strokovnjaki, in končno za pravilno vplačiJo glavnice.
Izpopolnjeni so tudi predpisi glede spremembe družbene pogodbe, ki mora bi.f vedno izvršena v obliki notarskega akta in vnesena v trgovinski register Po novih predpisih ima vsak delničar v primeri spremembe poslovnega predmeta družbe ali oblike družbe ali prenosa sedeža v inozemstvo pravico odstopa, kar pa ne velja za povišanje glavnice ali pa uvedbo prednostnih delnic. Znižanje glavnice se mora izvršiti, če je izgubljena več kakor ena tretjina prvotne glavnice. Če pade s tem glavnica pod en milijon lir, se mema nemudoma zopet dopolniti ali pa mora družba prevzeti drugo pravno obliko
Razš;rjeni so tudi predpisi glede določitve vrednosti aktiv, zlasti glede ocenitve nepremičnin, predmetov industrijske svo-jine. blagovnih zalog itd. Zaloge blaga n surovin se morajo ustaviti v bilanco po nakupni ceni a^i po tržni ceni katera od obeh je nižja. Terjatve se smejo vstaviti v bilanco samo, če se dajo realizirati. Vrednostni papirji se morajo oceniti po borznem tečaju.
Vsaka delniška družba mera imeti seznam deln;čarjev, ki se mora sproti točno voditi, medtem ko ima finančna uprava generalno kartoteko delničarjev. Na delnici sami mora biti naznačeno ime lastnika z naslovom, s čemer se še bolj poudari odgovornost delničarja. Prenosi delnice se morajo označiti na hrbtu delnice v obliki žira. Posebne določbe obstojajo glede izdajanja delnic nameščencem podjetja iz izrednih dobičkov ob istočasnem povišanju glavnice.
rasel ©teatren
ln D s Cassllsm
Rim, 8. jan. s. Rcuter poroča, da je De Gaulle poslal že tretjo poslanico generalu Gnaudu, v kateri opozarja, da je nujno potrebno, da se sestaneta. Sestanek De Gaulla ln Glrauda pc.*taja že komična zadeva. Pred dnevi je Giraud, kakor se je zdelo, prosil za sporazum z De Gauilom, Da Gaulle pa. ki ga podpirajo Angleži, nI kazal nobenega razpoloženja, da bi paktiral s tekmecem, sedaj pa zahteva sestanek ž njim. Na prvi dve de Gaullcvi poslanici je general G:raud odgovoril in sprejel predlog za sestanek, toda pozabi je navesti kraj in dan sestanka. Ta pozabljivost je spravila de Gaulla v največjo zadrego in zato je poslal tretjo poslanico Giraudu, s katero pa ni imel več sreče kakor s prejšnjima. Giraud je odgovoril izmikajoče, češ. da sestanek ni nujen, takoj nato pa je kakor javlja agencija Reuter, pospravil svoje stvari in odpotoval v francoski Sudan, ne da bi povedal, kdaj se bo vrnil.
^ekilma pogoja 23 strelno v
Dne 22. decembra 1942 je bila sklenjena
kolektivna pogodba za strežno osebje v gostinskih obratih z veljavnostjo od I januarja 1943 da'je. Ta kolektivna/pogodba na novo urejuje de ovne in plačilne pogeje za strežno osebje, zaposleno pri neposredni postrežbi gostov v resiuviac jyh gostilnah, kavarnah, buffetih. krčmah, ljudskift kuhinjah in menzah. Strežno osebje, za katero velja ta kolektivna pogodba, se deli v štiri skupine in s cer: a) prva skupina: chef de salle in plačilni natakarji; b) druga skupina: kvalificirano strežno osebje; c) tretja skupina: nekvalificirano strežno osebje; d) če-trta skupina. vajenci.
Glede sprejema v službo, odpovedi in poskusne dobe ve/jaio zakoniti pred p si. Le za kvalificirano strežno osebje, ki je za posli eno pri istem delodajalcu neprekinjeno eno leto, velja obojestransko-enomesečni odpovedni rok. ki mora pasti na 1. odnosno 15 v mesecu.
Podjetja, ki zaposlujejo do 3 kvalificirane moči. smejo imeti enega, dio 5 kvalificiranih moči dva in preko 5 kvalificiranih moči tri vajence.
Plača strežnega osebja sestoji iz mesečnega pavšala in obvezne postrežnine, ki je z<%. vsako kategorijo obrata posebej predpisana. Ta pavšal znaša: Skupna osebja: Kategorija lokala:
ekstrainl. II. III IV.
a)	chef de salle in	• plač. natakar 450.— 425.— 350.— —.—
b)	natakar 450,— 425 — 350.— —.—
c)	nekval. osebje —.— —.— 300.— 300.—
d)	vajenci: po enem letu učenja 20 L., po dveh letih učenja 50 L. na mesec.
Za nadurno delo pripada delojemalcu poleg obvezne postrežnine še pavšal, in siicer:
a)	v obratih ekstra in I kategorije 4.50 L«,
b)	v obratih II., III. in IV. kategorije 3 L. na uro.
Izplačilo prejemkov »e mora jzvrifrtf mesečno za nazaj zadnjega v mesecu za pretekla mesec na podlagi nzplačilnega lista, n« katerem morajo bjti točno razvidna vsi do-hodlkii kakor tudfi odtegljaji
Kolektivna pogodb-a ureja tudi na n^vo izpomaganje, in siicer je za vsakokratno celodnevno izpomaganje pilačati pomožnemu osebju 30 L., za pddnevno izpomaganje 20 L. To izpomagaječe osebje prejema hrano in s:cer za celodnevno izpomaganje dva obroka, za poldnevno izpomaganje en obrok. Isfrcčasno participira na obvezni po-strcžn:ni.
Za celornesečno hrano, ki jo pomožno osebje prejema v obratu, je dovelieno odtegniti od pavšala največ 160 L. Za stanovanje v naravi sme delodajalec račummti v obratih I. kategorije 35 L. v obratih II.. III in IV. kategorije 25 L.
Na novo se podrobno s kolektivno pogodbo urejuje jamstvo za stek!enino. porcelan perilo in pribor. V z- ezi s tem je predvidena obvezna inventura n« vsake tri mcscce odnosno ob izstopu uslužbenca iz podjetja.
Kolektivna pogodba ureja na novo za gostinsko strežno osebje tudi vsekokiaten redni letni dopust. Osebje I. in II skupne ima pravico po enem letu zaposlitve v istem podjetju 8 dni. po dveh letih 10 dni. po pet h letih 14 dni in po 10 letih 21 dni. Osebje III. in IV. skupine ;nw pia^icc po enem letu zaposlitve do 6 dni dopusta, po petih letih do 10 dni dopusta
Urejeno je obvezno izplačilo božične nagrade, ki znaša za osebje, zaposleno v podjetju vsaj 6 mesecev. V« pavšali a. V podjetjih. kjer že sedaj veljajo ugodnejši delovni pogoji za delojemalce, ostanejo ti v veljavi.
Trgovinski oddelek Pokrajinske delavske zveze prosi vse prizadete, naj mu morebitne kršitve te pogodbe takoj prijavijo. Vse ostalo pomožno osebje v gostinskih obratih, ki pa nI zaposleno pri neposredni postrežbi gostov, opozarjamo, da zanj še vedno velja odredba o najnižjih mezdah v gostinskih podjetjih.
Vse potrebne informacije lahko dobe člani kakor tudi nečlani v trgovinskem oddelku Pokrajinske delavske zveze na Miklošičevi cesti 22 (prostorni dad knjatžnico).
Podaljšanje dosedanje
odmere točilne takse
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na člen 25. piavilnika za izvrševanje Joločb tarifne postavke 62 taksne tarife k zakonu o taksa,h o pravici točenja in prodaje alkoholnih pijač izdal naredbo o podaljšanju veljavnosti dosedanje odmere točilne takse. Ta naredba je objavljena v .•Službenem listu« 6. t. m. in je takoj izvršna.
Veljavnost doselanje odmere takse po tarifni postavki 62. taksne tarife k zakonu o taksah za pravico, točiti alkoholne pijače na drobno in na debelo (točilna taksa), ki je bila izvršena za triletje 1940-1942, se do nadaljnjega podaljša. Ta taksa se bo pobirala v bodoče v istih zneskih kakor oo-sedaj, razen v primerih iz člena 34. pravilnika za izvrševanje določb tarifne postavke 62 taksne tarife, (člen 34 določa, da se že pravočasno odmerjena točilna taksa lahko iz važnih in opravičenih razlogov mel leKcfcim triletnim odmernim razdobjem popravi in sicer tako. da se na prošnjo doiič-nega točilca zniža ali pa na podlagi uradnega referata pristojnega oddelka finančne kontrole zviša. Vsaka taka zaprošena poprava se izroči v obravnavo m v odločitev pred odbor za odmero takse. V ostalem pa veljajo za postopek po takih popravah iste določbe kakor za reino odmero takse. Ob taki popravi velja neva odmerjena taksa šele od prihodnjega polletja.)
JraesavzEje uprave Fašističnega avtonomnega zavoda za ljudske stanovanjske hiše v Ljubljani
Vpoštevajoč. da je treba sestaviti upravni svet Fašističnega avtonomnega zavoda za ljudske stanovanjske hiše Ljubljanske pokrajine po čl. 4. naredbe z dne 14. septembra 1P42-XX in g'ede na svojo odločbo z dne 21. decembra 1942-XXI, g katero je bil imenovan za pre '.secinika zavoda gr. uff. Attilio Dfpoli, je Visoki komisar za Ljuo-Ijansko pokrajino na podlagi predlogov prizadetih ustanov imenoval za člane zavodo-vega upravnega sveta naslednje osebe: ca v. uff. rag. Franco Bullo in comm. ing. Aldo Farina v zastopstvu Visokega komisariata; ing. Piero Carra, predlagan od Zveze bojevnikih fašiiev; podžupan comm dr. Salva-tore Tranchida, predlagan od ljubljanskega župana; Ir. Ivah Kosti, predlagan sporazumno od Pokojninskega zavoda za nameščence in Zavoda za socialno zavarovanje; dr. Vlado Lavrenčič, predlagan sporazumno od Hranilnice Ljubljanske pokrajine in Poštne hranilnice v Ljubljani.
Gospodarske vesti
= Zaščita blagovnih znamk v ItaliJL
Pred kratkim je v Italiji stopil v veliavo zakon o tvormških blagovnih ali varstvp-nih znamk, ki predvideva številne nove določbe v primeri z dosedanjim zakonom iz leta 1868 Prijavljene blagovne in var- j stvene znamke veljajo le za 20 let; po j preteku te dobe jih je treba obnoviti, sicer
ugasne zaščita. Blagovna ali varnostna znamka se lahko prenesejo na drugo podjetje le skupaj s podjetjem ali z deli Dod-jetja. Ce se prijavljena blagovna ali varstvena znamka skozi tri leta ne uporablja, ugasne zaščita. Prijavljen naziv za bla2o izgubi zaščito, če postane dotični naziv splošno uporabljena označba za dotično blago.
= Proračun glavnega odbora za obdelovanje barja je na podlagi § 1. zakona z dne 10. aprila 1881., kranj. dež. zak. št. 8., razpoložen vsem interesentom na vpogled pri načelniku o 1 bora Antonu Keržmancu, posestniku v Bevkah pri Vrhniki in v pisarni Glavnega odbora v Ljubljani, Novi trg št. 1, in sicer v času od 2. do 16. januarja ob sobotah od 14. do 15. ure.
= Iz trgovinskega registra. Pri tvrdki Motvoz in piatriO d. d., Grosuplje, je zaradi smrti izbrisan član upravnega sveta AJojzij Vcninik, vpisan pa član upravnega sveta dr. Frido Pogačnik iz Ljubljane. — Pri tvrdki »Jugoeksport«, izvoz lesa, družbi z o. z. v Ljubljani, je izbrisana poslovodkinja Zora šumi, vpisan pa novi poslovodja Božilar Kostanjevac, zasebni uradnik v Ljubljani.
= Rsprezontanti tvrdkc »Isis«. Visoki
komisar za Ljubljansko pokrajino je odobril naslednje reprezentante oziroma predstavnike tvr ike »Isis«, delniške družbe za industrijo in promet z drogami in kemikalijami v Zagrebu, za njeno podružnico v Ljubljani: mag. ph. Rihard Sušnik in mag. ph. Rudolf Ramor, lekarnarja v Ljubljani, Dragotin Lovrenčak, podružnični ravnatelj in prokurist v Ljubljani, Pavel Pečenko, pooblaščenec tvrdke v Ljubljani.
= Gospodarske vesti iz Hrvatske, v zvezi s povišanjem raznih trošarin, predvsem na sladkor olje, žganje, špirit, čaj in ka-vin nadomestek je hrvatska vlada sklenila ustanoviti izravnalni fond za cene, ki bo nudil spričo predvidenih dohodkov 2 miljard kun možnost za uspešno dirigiranje in za stabilizacijo cen. Zakladni minister dr. Košak je v tej zvezi napovedal najostrejšo borbo črni borzi. — Te dni se je pričel odkup tobaka. Pridelek je prav obilen in se ceni na 300 vagonov v vrednosti 300 milijonov kun. Odkupne cene so bile povišane za 35°/o, vrhu tega dobi vsak pridelovalec kot premijo enako količino koruze.
= Draginja v Zedinjenih državah. Ministrstvo za delo v Zedinjenih državah je objavilo številke o povečanju indeksa cen v trgovini na debelo od izbruha sedanje vojne do konca oktobra 1942. V tem razdobju se je indeks cen dvignil od 75 na 108.4 (1926 enako 100). Cena v trgovini na debelo so narasle torej za 45%. Najbolj so se podražili kmetijski proizvodi (za 74°/o), cene živilom v trgovini na debelo so se dvignile za 73,% surovinam za 57*/« Ali industrijskim izdelkom za 41fl/c.
Bolgarsko sodstvo
za mladoletnike
Sofija, 8. jan. s. Pravosodni minister Partov je izjavil, da bodo v Bolgariji ustanovljena posebna sodišča za mladoletnike in nova poboljševalnica.

+
Umrla naai je naša ljuba niama in stara mama, gospa
MARIJA MAJER, roj. VALENTlc
Na zadnji poti jo spremimo v ponedeljek 11. januarja ob 15. uri z žal, na pokopalidče k Sv. Križu.
Ljubljana, 9. januarja 1942.
Žalujoči: CIREL, VALERIJ AN, ERNEST, sinovi; VALERIJA, hči in ostalo sorodstvo

Borbe v snegu in ledu
To je vzhodna zima z vsema svojimi krasotami in strahotami — piše nemški vojni poročevalec Haro Triistedt. Zjutraj je začelo snežiti, veter zavija, tuli in slednjič se je iz tega izcimil snežni vihar, v katerem so obtičali vozovi z vprego, med-tem ko je vojake zamel sneg visoko do pasu. Človek je čisto brez moči proti tej s '.ovitosti narave in bi vztrepetaval, če ne bi imel pogumnega vojaškega srca.
v bunkerju, pogleda v utrdbo in zahteva
predajo- V notranjosti čepi nekaj vojakov. Za čakanje ni časa. Skozi odprtino in dimnik prileti v bunker par granat, velikih kakor jajce, nato nastane detonacija in utrdbica zleti v zrak. Ostane samo kupček razvalin.
Nazaj! — Ce je do zdaj minilo samo nekaj minut, začenja šele sedaj mučno in dolgotrajno delo. Ranjenec iz lastnih vrst 9e je utegnil še sam umakniti do reke, tam pa je legel v sneg in kliče na pomoč. Potne srage lijejo po obrazih poročnikovega moštva. Z nepopisnimš težavami se je treba umikati polagoma skozi globoki sneg in čeprav sovražne strojnice še tako divje tulijo in grizejo, ne ostane mladim, juna-
škim grenaddrjem nič prihranjeno: skoro vsi so se vrnili z okrvavljenimi tovori. Ko so prispeli na mesto, so biLi takoj deležni pomoči Po zaledenelem žlebu navzdol so poslali ranjencem troje finskih sam. Nanje so naložili ne samo ranjenega tovariša, ampak tudi mrtvega in ranjenega boljše-vika- Ko so na koncu akcije prešteli moštvo se je izkazalo, da so se vsi srečno vrnili" Ukaz je b i brezhibno izvršen
V žepih sovjetskega mrliča so se naš.a važna pisma, ranjena straža pa je izpovedala vse kar smo želeli. Uspeh je bil nov dokaz ponosa za nemške grenadirje. Polagoma je legel na zemljo zopet mir in nad reko se je v jutru z.>pet dvignilo zlato sence
si
Velik koncerta Trost-šlais
Stotnik, bataljonski poveljnik neke bavarske pehotne divizije, je spravil skupaj topništvo, topove zja pehoto in metalce min. Ali ne bo tega sovražnik opazil? Mladi grenadirji naskakovalnega oddelka so morali biti na vse pripravljeni.^ kajti pet izkušenih podčastnikov je izražalo pomisleke zaradi podviga, ki se je pripravljal. Stotnik pa je bil neumoren v svojem temeljitem delu. Ko je p0 burnem dnevu legla tiha noč na globoko zasneženo pokrajino, je bilo storjeno vse, kar se da storiti š človeškimi močmi, da se nakana posreči. Sneg pa je bil mehak in visok.. Zvezde so žarele, dolga noč je postajala od ure do ure mrzle j ša in z lahnim zračnim šumom so se oblaki podili preko neba. Stotnik je stal s svojimi zvestimi oficirji in težkim orožjem v skrivališču tik zale-denele reke ter je opazoval sovražne postojanke.
Poročnik na izhodišču je še enkrat pregledal svojo četo. Vsi možje so bili praznih žepov, nihče ni imel pri sebi odlikovanje ali kakšne značke. Pač pa je vsak držal v rokah strojno pištolo ter 3 kilograme nabojev. Tudi srajce, ki so jih možje oblekli vrhu uniforme zaradi lažje prevare sovražnika, so b:le oprane in bele. Noben strelec si ni nataknil rokavic, niti se je previdel z varovalci na uhljih. Tako je začela četa drseti po strmem žlebu proti reki navzdol in kmalu se je poskrila pred sovražnikom- Na reki se je sneg spremenil v brozgo. To je vojakom hotelo iztrgati živce. Končno je oddelek moštva dosegel skupino v grmovju, določenem za pohod proti sovražniku. Tam se je pogreznil vsak mož več kakor do pasu v sneg, ki je zamel breg reka Da. tukaj so ležali v sneg pogreznjeni mladi grenadirji iz vseh nemških žup, tukaj v sred-; vzhodne zimske krasote, le par korakov oddaljeni od strašnega sovražnika, in .vsi so rahlo piskali s svojimi pljuči zajemajočimi zrak.
_ Na noge! — Pred pozornimi očmi
siotn:ka so se začele postave plaziti proti lesenjači. katero so že dolgo imeli za stroj niško gnezdo. Toda nikjer v snegu ni bilo sledov človeških stopinj. Baraka je bila, kakor so pri ogledu z žalostjo ugotovili, popolnoma razstreljena in prazna. Nastopila je t:šina, ki se poloti človeka pred grozo.
Zaradi varnosti ie poslal poročnik na pot pet mož. da pogledajo, kaj je za lesen j a čo. Ko se je obrnil proti sovražnemu jarku, pa je eden izmed oetorice opazil sovražno stražo- Mongol ie kriknil ves osupel, hotel je že streljati, toda poročnik ga^ je prestregel. Vrgel je proti njemu ročno granato" ki mu je odtrgala noge Prva eksplozija je bila dogovorjeno znamenie. Takoj po tem se je razvnel pekel na naši in sovražni strani. In prav v tem trenutku se je izkazala stotnikeva volja kot blagoslov. Težko orožje, ki ga je bi] spravil stotnik skupaj, je zabelo bruhati iz sebe smrtonosne izstrelke. grenad:rii so bili zavarovani pred sovražnim ognjem in so s težkimi strojnicami držali v šahu vse bolj-ševike. čepeče v snem. Iz nekega sovražnega bunkerja je prilezel na dan zaspan sovjetski vojak. »Puki v verh!« — Roke kvišku! Toda za takšno rešitev ni bilo dovolj časa. Trije izstrelki položijo moža na tla. da se sesede poleg stražnika brez nog. Zdaj se poročnik zapodi - nekaj korakov nanrei. prekucne vrečo, ki markira vrata
Koncert Ljubljanskega komornega dua,
ki je v petek zvečer privabil številno občinstvo v veliko filharmcnično dvorano, je bil po svoji umetniški višini ena tisfli glas-benih prireditev, o katerih se ne ločijo sodbe, marveč se združujejo v tako soglasno priznanje kakor je bil popoln užitek, ki ga je koncert nudil. Vzlic temu, da komorna glasba pri nas še vedno nima tako širokega občinstva kakor simfonična, je bila udeležba prav lepa. Koncert je počastil z obiskom tudi Visoki komisar Eksc. G r a -z i o 1 i z gospo, prav tako so bili prisotni zastopniki Vojske in Stranke.
Z ustanovitvijo Ljubljanskega komornega dua, ki ga tvor'ta dva naša prvovrstna umetnika, prof. T r o s t in prof. Sia;s, so slovenska komorna glasbena združenja pridobila korpus, ki bi utegnil v drugem času zanesti naše ime tudi v mednarodni svet. Bilo bi odveč z vsemi podrobnostmi poudarjat1, da predstavlja vsak izmed oboji-ce zrelo, do kraja izgrajeno umetniško osebnost in združuje v svojih reproduktivnih dejanjih veliko umetniško izkušenost. Uskladnjenpat njunega muz'ciranja, slo neča prav tako na tankočutno dognanj in-terpretacijski skupnosti kakor na tehničnih cdlikah ustvarja pri pozornem poslušalcu občutje tiste vedre lahkote in bleščeče jasnosti, ki sta dani samo notranje izenačenemu igranju dveh raznih, čeprav sorodnih umetniških temperamentov. Dveh umetnikov, ki sta suverena vsak na svojem področju. Močna pianistična osebnost prof Antona Trosta je d c bila v veliki violini stični izkušenost prof. Jana šlajsa — se zdi — kar idealnega partnerja.
Petkov kcncert je bil hkrati tiha, na zunaj skoraj neopazna proslava dvojnega jubileja violinista prof š 1 a i s a : njegove živlienJske petdesetletnice in tridesetletnice umetniškega delovanja. Beseda »proslava« je pač krepkega, zakaj v vsem poteku koncerta ni bflo nič »jubllarnega«: triumfiralo je delo v ospredju je stala umetnost s svojimi nadosebnimi pogoj; in zahtevami. A vsi, ki smo sprejemali umetnost, s katero nam je prof. šlais razveseljeval srce in povzdigoval dušo. smo imeP zavest, da mu dolgujemo hvalo in priznanje za vse njegovo dosedanje delo. Za delo, ki je zapu-
stilo neizbrisne sledove v slovenski glasbeni kulturi, v katero je prof. Slais — ne kot prvi, a eden največjih med našimi glasbenimi pedagogi - zanesel bogato umeti niško izkušenost domovine Smetane m
Program, ki sta ga izvajala naša odl.čna umetnika je bil tud« tokrat izbran s .an-kim okusom in premišljeno težnjo. S tremi večjimi sonatami, katerih ena je nastala v romanskem, druga v germanskem in tretja v slovanskem kulturnem krogu, sta notela koncertanta izživeti predvsem velike m-terpretacijske in tehnične možnosti, z dru-ee strani pa pc kazati svoje vživetje v tri slo°x>vno in narodnostno-duhovno jasno očrtane svetove Veracln-.Respghijeva VI sonata v e-molu je s svojo čisto in vedro zvrčno linijo zapustila kar najboljši '/tisk Središče koncerta ne le v formalnem smislu marveč tudi v kvalitetni strnjenosti n po' briljantnj izvedbi, je bil Beethoven s svojo Sonato op. 30 v c-melu. Bogato razčlenjeno, spevno, živahno pripovedujoče, zdaj Igrivosanjavo, zdaj zamišljeno ln s krepko, možato noto prežeto delo, je polno č'sto tehničnih d:mislekov in zahteva prav tako od violinista kakor od pianista maksimalno predanost čudoviti umetniški vsebini. Človek ni vedel, koga bi bclj občudoval: ali prelivanje violinskih zvokov pref. šlalsa ali udame. polne in vendar silno subtilne p!anistične izraze prof. Trosta. — Bortkiewiczeva »Sonata op. 26« je bila vsekako prijetno presenečenje za vsakogar, kdor je ni še pcznal. Iz nje se oglaša i zri z to slovanska nostalgija z zvoki, ki so tu intimni ln topli kakor odblesk narodn h pesmi in plesov nekje na daljni ravni, pod domačim zamračenim nebom, tam pa dramatično razgibani udarni, s kadencam', ki jokajo in pros'jo, tožijo in šepečejo. Tudi ta skladba je doživela velik uspeh.
Obema umetnik-ma je občinstvo dolgo in navdušeno ploskalo 'n »ta ob koncu morala doati krajšo skladbo. Prejela sta šopke cvetja zapustila v vseh poslušalcih vzhi-čeno zadoščenje ob užitku glasbe, ki je prinesla utrujenim dušam hostijo tolažbe in pomirjenja. Koncert Trcst-šlais ja bil zopet dogodek v naših koncertnih dvoranah.
ZI&tD v človeSkem telesa
Naj si je znanost še tako globoko prodrla v vzročnosti in sovisnosti narave, uganke se ji postavljajo vendarle vsepovsod na pot. Tu so n. pr. neke snovi v živem organizmu, ki si jih moremo v njem razložiti. V človeškem ln živalskem telesu nahajamo skoraj vse ali vsaj velik del prvin, kovinskih, kakor nekovinskih. Poleg ogljika, kalcija, železa itd. dobimo v njem celo prav redke prvine, kakor zlato, platin, osmij Kako pridejo te snovi v telo? Ali jih sprejema s hrano? Ta najpriročnejša razlaga nam odpove, kajti v hrani nikakor ne dobimo vseh navedenih snovi, razen tega je hrana v*raznih deželah in med raznimi ljudstvi različna, organizem evropskega človeka pa vsebuje navzlic temu prav iste sestavine kakor Kitajčevo ali zamor-čevo telo. kakor Papuančevo ali celo opičje telo.
Drug primer v zvezi z Istim vprašanjem. Ce vcepimo določenemu redivu določeno množino mikrobov, se ti v toploti 37 stopinj in če ni drugih klic zraven v 48 urah razmnožijo na tlsočkratno in še večjo množino. Ti novi mikrobi vsebujejo v enakem razmerju prav Iste sestavine kakor prvotni mikrobi. Ce je prvotna kultura vsebovala n. pr. tisočinko miligrama železa, ugotovimo te snovi po 48 urah cel miUgram. Odkod ta povečana količina železa? V redivu ga ni bilo najti, v stekleni cevld tudi ne. In še en skrivnosten primer: Tla Fon-tainebleauškega gozda pri Parizu sestoje iz peska in peščenca, torej iz čistega silicija, drugih sestavin, bodisi kovin ali me-taloidov, v njih ni. Drevesa tega gozda in vse njegovo ostalo rastlinstvo pa se v ničemer ne razlikujejo od drusrih rastlin iste vrste. Tudi v fontaineblpauških dreve-
sih ne nedostaje nobene prvine. Iz dežja ne morejo izvirati kajti, dežne kaplje vsebujejo razen kisika in vodika samo še neznatne količinice poedinih snovi, kakor ogljikovega dvoklsa, amoniaka, natrijevega klorida in solitrne kisline.
Za to, kakor za mnoge druge naravne skrivnosti ni našla znanost še nobenega pojasnila.
Afeaslemski slike? Evgen Ssfovic razstavlja
Vsi, ki se kakor koli zanimajo za našo ustvarjajoče likovno umetnost, so bili te dni prijetno iznenadeni. V tišini in skromnosti je Sajovic ustvaril deset uspelih del. ki jih sedaj razstavlja v umetniškem salonu g. Kosa v prehodu nebotičnika
Ni prvič, da Evgen Sajovic razstavlja. 2e za časa svojega študija na slikarsk: akademiji v Zagrebu p>a tud: kasneje se je — razstavljajoč v družbi svojih kolegov v Ljubljani in Zagrebu — popolnoma uveljavil in dobili vse priznanje ne samo doma. temveč tudi v strogem in kritičnem Zagrebu. Tudi kot ilustrator se je Sajonc izkaza' in sii pridobil sloves mojstra
To pot je slikar Sajovic razstav?! sedem pokrajin in tri tihožitja. Razstavljena dela so prava podoba močne elementarne toda tihe in skromne osebnosti umetnika, ki se mora vse življenje trdo boriti za svoj obstoj. Vseh deset slik so olja. Treba je poudariti »O.l j a«! Zakaj danes ko spričo vseh mogočih tehničnih bra---ur 'n neiskreno učinkujočih rafniranosti nekaterih slikarjev človek včasih ne ve. ali je s!:ka ki io gleda. dasi je oljnata pastel akvarel guaš aH celo
• • •
Stari mož šeta počasi in premišljeno skozi jesenski kostanjev drevored. Njegova palica s staromodnim srebrnim gumbom udarja enako počasi in premišljeno »tak-tak« in spet »tak-tak«. Glava je staremu možu sklonjena in njegov hrbet je tako okrogel ter zakrivljen, kakor da prenaša težo vseh preteklih let.
Stari mož vodi svojega vnučka s seboj. To je ž:vahen dečko, še ne v šolskih letih, toda elasen in poskočen, prenabit z nepremagljivo potrebo po gibanju. Poti svojega deda ne naoravlja samo enkrat temveč desetkrat. zdaj je spredaj. zdaj je zadaj a včasih se mora stari mož zavrteti kakor vrtavka. to je kakor zelo počasna vrtavka okrog sebe. da ne izgubi malega nemime-ža iz oči.	-
Dečko je pritekel spet do njega- sPe" dek«. vpije, »sedaj sem jaz konj in ti si kočijaž Treba pa ti je bca.«
»Lepo.« pravi starec, »ti si konj jaz sem pa kočijaž.« In kolikor dobro pač more. se stegne in se	trudi dokler ne dobi
vejice v roko. ki švrkne ž njo skozi zrak in pravi: »Nu. naprej, moj konjiček, hi-hot!«
Toda dečka je ob^a nenadno drusa m -Sel: »Sedaj nisem v«* konj. dedek Daj mi vejo. kajti jaz sem vojak in to je moja zastava. Ah. kako lepo vejo si dobil! Glej, glej, «a njej je še kostanj v jezici! Ojoj,
kako bode! Toda glej. sedaj sem jo odprl, čisto sam!«
»Lepo. otrok moj, le poigraj se sedaj malo s tem. Jaz moram malo sesti na klop. Sem pač že star. Celo tisto malo prejšnjega stegovanja čutim v kosteh. Drugo leto ti gotovo ne bom mogel odlomiti veje z drevesa!«.
Za trenutek je malček poffledal vanj, potem je dejal s t:sto lahkotno in nezavestno otroško nemilosrčnostjo: »Ah. drugo leto. •. Takrat te ne bom več potreboval, dedek. Takrat bom že za ped višji in si bom vejo sam odlomil. Le poglej, samo majhna ped še manjka, pa jo dosežem ... Glej, dedek, glej, tako velik sem že!« In mali se dvigne s ponosom na konec stopal in stegne roke. kolikor visoko le more
Lej. saj manjka res samo majhna ped do najspodnejše veje. ki drži svoje velike, zelene liste kakor varujoče roke nad otrokom. »Se majhno ped .. •« šepeta starec, medtem ko skače deček z d;vjem kričanjem okrog klopi »Se majhno ped ... potem te ne bom več potreboval, dedek...« Svetli otroški glas mu zveni še vedno v ušesih Prav ima, premišlja starec. Pri-oovedoval sem mu zgodbe in sem ga ujčkal na kolenih, a sedaj postaja čedalje starejši. Zrasel je nad takšne igre in kmalu po prebiral velike knjige in njegova domišljija bo šla svoja lastna čudna in skrivnostna pota. In še vedno ga bodo vodile varujoče, močne roke njegovega očeta in matere.
Kaj bi tu moja drhteča, stara roka. kaj bi še storila zanj ko je že skoraj preslabotna, da bi mu mogla odlomiti majhno vejo?!
Deček še vedno divja in kriči. Pridružilo se mu je nekoliko drugih otrok in drug drugega prekašajo po vp:tju :n divjih skokih. Stari mož pa si opira glavo na staromodni gumb svoje palice -n opazuje s tihim zamišljenim nasmeškom razposajeni trop. In opazuje rumene liste, ki se trgajo cd živega drevesa ter padajo plešoč in v soncu svetlikajoč se na tla Kako ogromno samo ob sebi umevno je vendar vse v naravi! Star mož, kakršen sem jaz. bi moral v takšnih milh dneh sedet1 mnogo na teh klopeh in prisluškovati šelestenju padajočih listov. Botra Smrt se pridruži tedaj človeku v prav prijazni obliki. Tiho ti stisne roko in pravi: »Dobro, stari, le pogrej si svoje trudne kosti še malo v sončni svetlobi. Le srkaj z majhnimi, preudarnimi požirki življenje, ki se izteka v barvo in krasoto okrog tebe- Se ni prišla ura. da te objamem s svojo roko in poved em v svoje kraljestvo. Toda bodi pripravljen. kajti vsak dan je darilo, ki ti ga poklanja ljubi Bog sam. In od zadnje izpolnitve te loči še samo majhna ped...«
Mali mož kima in se veseli da je njegov vnuček tisti, ki skače najbolj divje skoke in ki mu lica najbolj žarijo. »Da, vse je tako kakor mora biti,« šepeče stari mož. pokimava in se tiho smehlja.
koflorirana risba, je resnično oljnata podoba
toliko večje vrednosti
Nekaj motivov si je slikar izbral rz Ljubljane. »Akacije«, »Podmalščakova ulica«, »Domačija v Trnovem«. »Ulica v prtdmest-ju« in »Krajina« dokazujejo, da je Ljubljana. in to »bela Ljubljana« dob«'a zopet svojega umetnika. Sajovčeve »Predmestne ufcce« ne moreš zamenjati s pariškm predmestjem. njegova »Podnvlščakova ulica« more bti le v m«*tu. kjer na barve zidov, ulic, ozračja učinkuje atmosfera, ki se odlikuje po svoji prozorni gk-Oin zavoljo so-seščne Alp. Isto velja za moHva z Dolenjske. kjer se vednost pian nskega svota prepleta z otožno sanjavostjo samotnega Krasa Čudovita so tihožitja »K inčk«. »Dal je« in »Krizanteme« Nič p-eveč m nič premalo Sveži cveti, res sveži, ^čm cveti, na temnem ozadju vse v poV skladnosti barv. odlični urejen cof; v prasrtou n. eegenci v risbi, kar vse oeituje pref in j en umetnikov okus in njegovo pravilno pojmovanje zdra ,re nofclcse v slikanju.
Gotovo je. da si bo s to razstavo mladi slikar Evgen Sajovic prde^i" resnično umetnost ljubeče občinstvo
J. ~~
tm ca
Newfoia$vega rojstva
Letcs. na dan 5. januarja je m nilo 300 let, odkar se ie rod i Isaac Newton. odkri-telj univerzalnega zakona o gravitaciji. Ta zakon velja za padajoče jabolko prav tako kikor za luno, ki se vrti okrog zemlje. Isti *akon sili tudi zemljo in njene planetarne -orodnike k kroženju okrog sonca in ista moč žene na potovanja nemirne komete.
»Ce mi je bilo dano videt' kakor drugi, se ie zgodilo to samo zategadelj. keT sem >tal na3plečih orjakov.« — Ni gotovo, fe ie ta pomenljiva izjava prišla iz Nevtono-vih ust. toda gotovo je. da so bili velikarr duha. ki so Newtonu pomagali do njegovih odkritij. Naj omenimo samo Keplerja, ki je odkril zakon o planetih al- prof Stock'a iz Regersburga. ki ie postav« tezo. da se vila, ki izvira od sonca, spreminja v kva-dratičnem razmerju oddaljenosti To ie približno tudi jedro Nevtonovega univerzalnega zakona.
Kot matematik je Newton med drug™ odkril binomičm stavek m metodo diferen-calnega računa kot fizik pa je dajal prednost optiki ter je zgrad«! p-rri resnično po-rabni zrcalni teleskop Po svojem poklicu ie b:l Isaac Newton. ki je vse življenje ostal camec ter je imel svojo nečakinjo za gospodinjo. 30 let profesor matematke v Cambridgeu pozneje pa predstojnik kraljeve kovnice v Londonu. Umrl je L 1727 in je učakal starost 84 let
Parna k&pe! finskega Izvcra
Kaj je »sauna« in kako se kopljejo v njej
Finsk' športniki so obenem s svojim velikim'znanjem in še zmerom nedoseženimi rekordi prinesli a seboj v ostalo Evropo še drugo posebnost, tako imenovano »sauno«, značilno parno kopel, ki jo na Finskem poznajo in uživajo vsi do zadnjega. O tej okrepllni In zdravilni napravi smo ftitali že marsikaj toda zdaj, ko smo tako odrezani od velikega sveta, je kar prav, če nekoliko obnovimo soonvne nanjo.
V	Berlinu so prvo kopel te vrste zgradili 1 1936. v olimpijski vasi po zaslugi organizacijskega odbora za olimpiado, z namenom seveda, da bi tako omogočili finsk m atletom lažjo prilagoditev n3 nove razmere. »Sauna« je namreč po finskih skušnjah najuspešnejšo sredstvo, V katerem organizem spet naglo obnovi svoje sile po ostrem treningu ali napornem tekmovanju.
»Sauna« je z drugimi besedami kopel v vročem in vlažnem zraku, v katerem nastaja para tako da mrzlo vodo polivajo na žareče kamenje Da je učinek te parne Kopeli še popolnejši, si kopalci obenem močno šibajo kožo z brezovimi butaricami, kar v neki obl ki nadomešča pri nas ob čajno masažo. Učmek kopeli pa je v glavnjm odvisen od pravega razmerja med temperaturo in vlago zraka v kopeli.
V	tem pogledu velja kot prvo pravilo, da mora biti vlage manj. če se temperatura poviSi ker bi sicer človeško telo že trpelo škodo. Pr, tem je treba vedeti, da Človeški organizem na prostem in pri temperaturi 10 stopini lahko brez škode vzdrži 70 do 90 -dsto k v (relativno) vlage, dočim je znano da mora biti ta količina v zaprtih prostorih f temperaturami do 20 stop'nj že za 20 odstokov manjša. Kadar pa notranja temperatura naraste do 27 ali 30 stopaj, človeško tele brez cbleke ne more vadrža-i več vlaga kakor samo še 30 do 40 odstotkov. .
V	»s'a'1.-« kjer se toplotno ravnovesje drži samo s pomočjo močnega izdihavanja -rgsnizma. mora zrak biti suh. Največji učinek finske parne kopeli je dosegljiv v temperaturi zraka od 70 do 90 stopinj ter v vise4 do 80 g v kub. metru. V švedskih pam'h kopelih na primer temperatura ne preseže 50 stopinj ob enaki količini vlage. Odtrd izvira da organizem reagira Č5sto drugače v »gauni«. kjer mora telo izdiho-vati sploh same .skozi kožo.
Organizem izgubi tako ogromne količine vode "že v najkrajši kopeli in posebni poskus; so pokazali, da ie ta kol"č:na zelo razHčna od najmanj 100 g do 1150 ali povprečnih nekih 500 g. To izgubo je treba pozneje nadomestiti s pitjem slanih pijač kakor n: pr. juhe ali podobnega. Razen tesra ima *sauna« še več drugih teoloških uč':nkc-v. predvsem na rdeča krvna telesca, na krvni pritisk in še več tega. Vidni sledovi o teh ugodnih spremembah v orga-n'zmu izerineio nekako v eni uri. ostane pa kopalcu še takoimenovana »mrzlica iz nc« za eno ali dve stopnji zvišana temperatura. kj traja tri do štiri ure, pri nekaterih pa tudi do 10 ur po kopeli.
Brez dvoma je »savna« dragocena ,pri-dob'tev za športnika, najbolj po vsaki tekmi ker ga najhitreje spet poživi tn vrne v fermo. Zaradi vseh teh vrlin se začenja »sauna« polagoma udomačevati tudi po srednje-evropskjh državah, in sicer ne samo v kopaliških krajih, temveč tudi že v vel:kih mestn:h ln športnih središč'h naše celine.	(Po agenciji »Ccntralevrrpa«)
Moda in iom
Klsbučevinaste
Evo vam copat brez pik, ki so tople to « jih lahko same sešijete! Pa tudi poceni so in skoraj zastonj, če imate doma dovolj velik star lilobuk, ki ga uporabite v ta namen Tudi iz dveh manjših klobukov lahko n?<pravite por copat, če jih primemo sestavite. Takšne copate so najlepše, če jin izdelate iz živobarvne klobučevme, morda iz rdeče ali modre. Podplate sešijte iz lebelih, starih ostankov blaga ali pa iz debele Mo-bučevine. Prav je, če sestavite najmanj š-in podplate Ln jih prišijete drugega na druge-°-a da imajo copate moderno podobo, kakor da' bi imele podplate iz plutovine, hkratu pa so zaradi Jebelih podplatov mnogo toplejše. Konice podplatov odrežete, da ima
podplat spredaj skoro štirikotno obliko, Ko so podplati gotovi (obšijemo jih okrog in okrog in še trikrat ali štirikrat počez) iz-režite po papirnatem kroju še oba vrhnja dela lz barvaste klobučevine. Papirnati kroj si pripravite po skici številke na skici pa spremenite po svojih merah. Oba vrhnja dela sešijete skupaj z debelo volno in jih spredaj okrasite z različnimi ljubkimi cvetlicami, ki jih izrežete iz klobučevine. Nato jih pritrdite na pol plat in obšijete rob podplata s klobučevinasto progo, da je povsem gladek.
•'
V gledališče lit na koncert
Zima čezdalje huje pritiska in pripraviti se moramo na to, da nas bo tudi v koncertni dvorani pričelo mraziti. Zlasti, če si za koncert oblečemo lahko volneno ali svileno obleko. Zdaj nam pride prav ljubki in letos izredno moderni telovnik iz brokata
P.S. Po pravici povedano, kam bj bilo najbliže do prve »saune« lz LJubljane, tega vsaj tako brez informacij ne vemo pristaviti.
INSERHtAJTE V „JUTRU"
ali žameta, ki Je gorko podložen ta prešit kakor posteljna odeja. Učinek je po" Sn, če si k takšnemu telovniku omislimo še enako čepico in rokavice iz istega tvoriva. Kaj pa naj storimo s staro popoldansko obleko, ki jo že leto ln dan nosimo v gledališče? Obleko lahko docela prenovimo s širokim modrim ali rdečim žametnim pasom, na katerega pritrdimo velik žep, ki učinkuje kakor kaka torbica, žep je čez in čez pošit s sutašom v barvi obleke.
Juhe, Id so Izdatne in poceni
Prav v sedanjem času bi morali večkrat uživati goste juhe, ker nas nasitijo, juhe iz fižola in graha pa nam zaradi beljakovin nadomeščajo celo meso. Tudi za večerjo lahko postavimo juho na mizo, da večerja več zaileže. Ce pa je juha gosto zakuhana, nam včasih kar sama zadošča za večerjo.
Mineštra Iz flžolovega pireja. Približno 40 dkg belega, prejšnji večer namočenega fižola damo kuhati in ga pustimo počasi vreti, da Je popolnoma mehak. Potem ga pretlačimo skozi sito in pomešamo z vodo, v kateri se je kuhal. Zdaj juho začinimo in ji dodamo dobre paradižnikove mezge, nato pa Jo spet prevremo, pri tem pa pazimo, da ne postane pregosta. Zdaj napravimo zabelo ln sicer tako, da prepražimo na olju ali masti 4 do 5 strokov česna in nekaj rožmarina in to dodamo juhi ki jo pustimo vreti še 10 minut, potlej pa zakuhamo vanjo še nekaj makaronov, da je bolj izdatna.
Koren jeva juha z rižem. Približno 1 kg korenja narežemo v drobne rezine, jih skuhamo do mehkega in potem pretlačimo skozi sito. Korenju dodamo primerno količino vode, jušno kocko, kosmič masla in žlico nastrganega parmezana. Juho pustimo še 5 minut vreti, potlej pa ji dolamo riža po okusu.
Krompirjeva juha brez masti. Približno 1 kg krompirja narežemo v drobne kocke in skuhamo v 1—2 1 vode. Juho začinimo in ji dodamo nekaj drobno sesekljane čebule, žlico paradižnikove mezge, nekaj drobno sesekljanega peteršilja, malo majarona in pol larberjevega lista. K® je krompir skuhan do mehkega, ga preuačimo in servira-ijio gosti jat o juho, ki jo posujemo s parmezanom.
Sli JS|
Tgsm
• N°vi grobovi. p0 daljšem bolehanju je v Ljubljani umria ga. Sabina M. Wraber-Jeva-šoncova, profesorica klasične gimnazije v Ljubljani. Ne zprosna zavratna morilka je ugrabila odlično vzgojitelj co, vzgledno soprogo in plemenito mater. Zapustila je svojemu soprogu, ki je p;?iv tako profesor, dva s nčka in hčerkico. Pokopali so jo včeraj popoldne ob veliki udeležbi prijateljev, tovarišev in dijaškega zbora klasične gimnazije. — V Črnomlju je umrl sodnik g. Ivan P-cefc, star šale 43 let. Zapustil je go. Ano, rojeno Križanovo iz Ribn ce. Smrt priljubljenega sodnika je vzbudila globoko obžalovanje ne samo pri tovariših, marveč tudj med vsem prebivalstvom. O življenju in delu tega odličnega pravnika borno še spregovorili. — Po dolgi težki b Jezni je v R bnici umrla ga. Helena Arkova. K večnemu počitku so jo položili v soboto dopoldne na domačem pokopališču. — Po dolgotrajni bolezni je preminula Soproga sodnika ga. Marica Gregorčeva, roj. žabkarjeva. Za nje žalujeta soprog in j sin. Na zadnji poti bodo blago ženo spremili v nedeljo ob 15. z kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, žalujoč'm svojcem pa izrekamo naša iskreno sožalje!
*	Opozorilo članom Pokrajinske delavske zveze! Člani Pokrajinske delavske zveze morajo predložiti v teku meseca januarja 1943 svoje članske izkaznice Pokrajinski delavski zvezi, da podaljša njih veljavnost za leto 1943. Podaljšanje izkaznic bo izvršeno brezplačno, člani iz Ljubljane in bližnje okolice naj odiajo članske izkaznice zaupnikom v podjetjih, kjer delajo, da jih ti oddajo v pisarni svojega oddelka, oziroma naj posamezni člani, kjer ni zaupnikov, prineso izkaznice med uradnimi urami v pisarno svojega oddelka Pokrajinske delavske zveze, člani iz pokrajine naj predložijo izkaznice Zvezi po občinskih sindikatih oziroma okrajnih zastopnikih PDZ v Črnomlju, Logatcu, Novem mestu in Kočevju. Kjer ni občinskih sindikatov oziroma okrajnih zastopnikov, naj člani svoje izkaznice pošljejo v podaljšanje po pošti.
•	30 letnica smrti generala Schieffena.
Nemški dnevniki so se te dni spomnili 30. obletnice smrti feldmaršala Schlieffena,
iz polenovk. Tak insulin bo baje izvrstne kakovosti. Pridobivali ga bodo predvidoma na Lofotih.
*	Veliko pozornost je zbudila med čita-teiji »Domorne« povest, objavljena v prvi letošnji štev;lki. Imenuje se »Srebrnik«, napisal pa jo je kmetovalec Kuralt iz kranjskega okraja, ki je bil svojčas zvezdopis-nik slovenskega naroda. Kakor sam popisuje, je v mladosti dovršil 4 leta gimna-
i zije, nato pa se je posvet:! kmetijstvu in je večkrat segel po peresu. Kolikor vemo, je pred leti umrl. Povest »Srebrnik«- v »Domovini« dokazuje, da smo z njim izgubil izredno nadarjenega kmetskega pripovednika.
*	Hitro izsledena vlomilca. Na Silve-strovo je bilo v Budimpešti vlomljeno v stanovanje državnega pravdnlka dr. Evge-na Kataya. Vlomilci so odnesli za 45 do 50 tisoč pengov draguljev in obleke. Policija je šla hitro na lov za vlomilci. Res so detektivi kmalu v neki kavarni naleteli na meža, ki je zakotnemu draguljarju prodajal zlato ročno torbico. Prodajalec, ki je bil aretiran, je l^vedal, od koga je dobil torbico v »komisijsko« prodajo. Na ta način so izsledili Georga Politzerja, ki je brez nadaljnjega priznal vlom in izdal tudi svojega 22 letnega tovariša Julija Csordasa. Tudi slednji je bil kmalu nato aretiran in je priznal vlom. Ker sta vlomilca, ki sta oba iz dobrih družin, zagrešila svoje dejanje v času zatemnitve, se bosta morala zagovarjati pred posebnim sodiščem.
*	Vodnikova pratika za leto 1943. je pošla. Na zalogi ima družba samo še pripovedno knjigo originalno povest Janka Kača »Na novinah«. Ker se še vedno oglašajo v družbeni pisarni člani, ki bi radi imeli letošnje knjige, je družba pripravljena ponatisniti Vodnikovo pratiko za leto 1943., alto se javi najmanj 500 članov. Prijaviti se je treba najkasneje do 20. januarja t. L in plačati članarino 17 lir. Prijave sprejemajo družbena pisarna, Puccinijeva ulica 5 (poslopje Narodne tiskarne I. nadstr.), knjigarna Tiskovne zadruge, šeienburgova ul. 3 in knjigarna Učiteljske tiskarne, Frančiškanska ulica 6. Pohitite zamudniki s prijavo!
*	V članku »Goethe v naših dneh« je ti-
, . ____ » , ,,	..	,	skarski škrat v predzadnjem odstavku
bivšega načelnika nemškega generalnega roremenil smlsel staVka ki se elasi ora-st-nhn vrm	io	i spremenil smisel stavna, ki se giasi pra
štaba. Von Schlieffen je imel posebno velike zasluge za razvoj nemške vojske in strategije.
*	Papež za popravilo poškodovanih cerkev. Iz krogov vatikanskega državnega tajnika poročajo, da bo papež v kratkem določil večjo vsoto denarja, ki se bo porabila za popravilo cerkva, porušenih v sedanji vojni. Iz istih informacij izhaja, da se bo večina popravil izvršila v državah Osi, kjer je poškodovanih največ cerkvenih pragov.
*	Napadeni časnikar. V uredništvo dnevnika r>Magyar Nemzet« sta prišla dva možaka in hotela govoriti s časnikarjem Ge-orgom Parragiem. Ko sta bila z njim sama v sobi, sta ga dejansko napadla zaradi nekega članka, ki je bil v časopisu objavljen. S pomočjo sluge in vratarja so končno nasilneža odstranili iz poslopja. Ker pa sta bila nepomirljiva, so poklicali policijo, ki ju je odpeljala.
*	Italijansko - francoski filmski sporazum. Med predstavniki italijanskih in francoskih filmskih podjetij je bil sklenjen dogovor zaradi izmenjavanja filmov med obema državama. Italijanske družbe imajo po tej pogodbi pravico spraviti v Francijo 10 svojih filmov v dobi od junija 1943. do 31. maja 1944. Do 31. maja 1943 pa sme vsaka italijanska družba uvoziti v Francijo po pet filmov.
*	Avtomobil v ognju. Te dni je prispel iz Milana v Vicenzo avtomobilski transport, ki ga je vodil Giovani Tombolatc. Ko je prispel do kraja Monte Bello Vi-centino, se je nenadno vnel. Eksplozija rezervoarja z nafto je povzročila velik ogenj. Avtomobilski transport je vozi! šivalne stroje, ki jih je ogenj popolnoma uničil, škoda znaša 1.200.000 lir ter je krita z zavarovalnino.
*	Nova poštna palača v Zagrebu. V Zagrebu so po več letih v glavnem dovršili dela za novo poštno palačo, ki stoji v bližini postaje. Kakor poroča Agenzia Italo-Croata, bo veljala stavba 400 milijonov kun.
*	Opica v postel ji. 40 letna Ida Trilll, žena trgovskega potnika iz Milana, je doživela neljubo razočaranje. Ko je stopila v spalnico z namenom, da leže k počitku, je planila nanjo neka žival ter jo opraskala po obrazu. Od strahu se je žena onesvestila. šele pozneje se je dogodek pojasnil. Triliijsva je imela v spalnici odprto okno, si rozi katero se je priplazila v sobo opica iz sosedstva. 2ival je legla v postejo In se skrila pod odejo. Ko je Trillijeva hotela od grniti ležišče, je živa! planila Danjo ter jo tako prestrašila, da je sirota dobila živčni šok. Gospodarji pobegle opice bodb
kpioada morali Trillijevi olačati znatno odškodnino za strah in poškodbe.
*	Ribe po 88 lir kilogram. Ribič Gia-cinto Amonnoscia iz Barija je ponujal ljudem ribe po 88 lir kilogram. Prijeli so ga ksrabinerji. ki so mu zaplenili ribe, navija !ca pa so izročili sodišču.
*	Vezuv pokrit s snegom. Prvo nedeljo v januarju je dobil tudi Vezuv belo kapo. Sreg je pokril okolico hribovja v pokrajini Castellamare. Temperatura je padla pod ničlo.
*	Polenta mu je rešila življenje. 22 letni
Piotro Colciaro iz Milana se je najprej najedel polente, potem pa se je še napil tekočine iz steklenice, o kateri je menil, da je v njej vino. Vsebino pa je zamenjal z neko strupeno snovjo. Ko so se pokazali znaki zastrupljenja, so odpeljali Cclciara v bolnišnico. Tam so ugotovili, da bi bil fant
že nodlprrel zas^runljeoiu. da ni nolenta zavrla razkrajajoči!) se snovi v njegovem želod on. 7-r-fri je 22 letnik že izven nevarnosti.
*	Teniški mojster se brani vojaške službe. Preko Madrida poročajo iz New Torka, da se je znani angleški isrralec tenisa Austin uprl pozivu pod orožje. Austin opravičuje svojo odklonitev z verskimi in filozofskimi pomisleki.
*	Psi ne smejo v javna zaklonišča. Notranje ministrstvo v Rimu objavlja, da se v bodoče psi niti z nagobčnikom več ne smejo sprevajati v javna zaklonišča proti letalskim napadom, pač pa je živalim dovoljen Boston v zasebna zaklonišča.
*	Insulin iz polenovke. Zavod za ribo-slovje v Bergamu poroča, da bo mogoče v kratkem pridobivati insulin iz rib, in sicer
vilno: »Odklanjajoč demonijo države v ožjem mislu je Goethe dogledal širino in svetovno politično vlogo države višje vrste, urejajoče sožitje z vidika nadčasovnih nadn a rodnih (ne: nadnaravnih!) in nad-razrednih idej ...!
u— Prijetno zimsko vreme. Val rora"■/,>. po malem popušča, vendar docela ne popusti. Dneve imamo prijetne, celo sončne, ponoči pa mraz spet toliko pritisne, da csreži sneg in da ostane ozračje sveže. Tako smo v petek imeli čez dan komaj 0.6 mraza, ponoči pa je živo srebro spet padlo in smo v sobotnem jutru zabeležili —5.2° C. 2e v teku dopoldneva je spet nastopalo toplejše vreme in se je nebo po malem jasnflo. Ponoči je nekoliko snežilo, kar je pač najbolj v veselje mladini, ki sa pod Tivolijem tako pridno sanka, da je pobočje že marskod docela ogoljeno. Toda sonce, ki je sijalo včeraj dopoldne, je pobralo precej bele odeje. — Ljubitelj živali nam poroča o naslednjih dveh dogodkih: Na praznik Treh kraljev okoli 21. ure jo je primahal divji zajec po cesti Vittorio Emanuele. Pri trimostju pa je isti večer jokal v strugi Ljubljanice kužek. Gotovo je zdrknil po pobočju in padel v dokaj plitvo reko. Ni mu bilo pomoči in je najbrž kmalu zmrznil. Psiček, ki je imel znamko, je bil lepe pasme, sivorjave barve, ter je naslednji dan ležal pred veliko odprtino kanala, kamor se je po sledovih sodeč poskušal rešiti.
u— Meso bodo prodajali v ponedeljek. Sindikat mesarjev in klobasičarjev obvešča kanzumente, da se bo v ponedeljek 11. t. m. prodajalo meso pri vseh mesarjih. Mesarje obvešča Sindikat, da pridejo v nedeljo 10. t. m. od 8—10 na klavnico radi doie-litve mesa.
u— čajkovsksga Peta simfonija se bo izvajala pod taktirko dirigenta Draga Maria šijanca, jutri v ponedeljek 11. t. m. točno ob pol 7. un v veliki imionski dvorani. Izvajal jo bo naš simfonični orkester, če bi hoteli to znamenito čajkovskega simfonijo na katerikoli način interpretirati, je to najboljše povedano s kratkim stavkom; Skozi noč k luči. Notranja žalost bo premagana in iz splošne potrtosti gre zmagovit vzpon. To dokazuje tuli izpeljava vodilnega motiva, ki se razvija iz temnega, e-mola proti koncu simfonije v blesteč E-dur. V tem pogledu je Peta čajkovskega simfonija prav nasprotna njegovi šesti, ki je znana pod imenom Patetična. V šesti je sijajen začetek. ki pa pada potem v globoko žalost in bolečino. Peta čajkovskega simfonija se je prvič izvajala v Ljubljani na koncertu Glasbene Matice 6. januarja 1899 pod taktirko Mateja. Hubada. Poleg te simfonije bomo slišali še Corellijev Concerto grosso in Adamičev Scherzo. Podrobni koncertni spored in vstopnice, kolikor jih je še na razpolago, so v pred prodaji v knjigarni ©las-bene Matice. Ponovno opozarjamo, da bo začetek točno ob pol 7. uri.
u— Gimnastična šola Milene Govekarjeve sporoča svojim učenkam novo razdelitev ur, in sicer ob ponedeljkih, petkih in sobotah dopoldne ob % 12 za gospe, popoldne ob Vi 15 za dame in dekleta, ob V2 16 za male otroke in ob % 17 za večjo deco. Od 17 dalje tečaji za posamezne po dogovoru.
u— V ponedeljek (11. t. m.) se bodo pričeli novi začetni, nadaljevalni in konverza-cijski tečaji iz italjanskega, nemškega, francoskega in angleškega jezika. Tečaje vodijo gg. profesorji po zelo dobri, hitri in
RADIO PHILIPS
vljudno sporoča lastnikom radio aparatov, da se jim nudi prilika, da spremene hrambo svojega radio aparata za prodajo aH komisijsko prodajo. V tem primeru naj se zglase osebno s potrdilom mestnega poglavarstva pri tvrdld
PHILIPS RADIO — D. ZRIMŠEK LJUBLJANA, Ulica S. maja Stev. 6.
ki bo takoj dvignila radio aparat iz hrambe!
metadL Vsak teBBtf tngft S
Honorar zmeren. Dijaki popust Tečaji to oblastno dovoljeni. Prijavljanje dnevno od 8—«12 in od 14—16. Korepetitorij, Mestni i trg 17/1.
u— Dnevne instrukcije, Novi trg ttvv. &.
Dijaki (nje), ki težko uspevajo in so potrebni razlage učne snovi, se pod vodstvom diplomiranih filozofov na toplem pripravljajo za" šolo. Dopoldne od 9—11, popoldne od 3—5 vsak dan. Honorar nizek. Prijavljanje i sto tam dnevno. Poučujemo tudi nemščino in italijanščino.
u— Nedeljsko zdravniško dežurno stat bo bo opravljal od .sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. C i b e r Franc, Štefanova uL št. 7/1.
u— Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I bo imela svoj redni letni občni
zbor z običajnim dnevnim redom v nedeljo 17. januarja ob pol 10. v gostilni pri Mraku na Rimski cesti št. 4 (Prešernova soba). Ob nesklepčnosti se vrši pol ure kasneje občni zbor z istim dnevnim redom brez ozira na število udeležencev. Vsi člani vabljeni.
u— Razstava Mušič-Sodej-Zonič ▼ Jakopičevem paviljonu bo odprta samo So danes do 5. ure popoldne.
u— Bliža se prvi semester. Starši če hpčete bitj brez skrbi za svojega otroka, ga prijavite v naš korepetitorij, kjer bo imel dnevno tri ure instrukcij za nizek honorar (ekrog 1.50 L 1 ura!). Razlagajo, popravljajo naloge, izprašujejo in vodijo skrb na šolah le brezposelni profesorju — Velja za gimnazije, meščanske, ljudske, trgovske in druge šole. Prijavljanje dnevno od 8—12 in 14—16, Korepetitorij, Mestni trg 17-1. Pripravljamo tudi za privatne izpite.
u— Mislite na bodočnost, učite se jezikov! Novj tečaji italijanščine, nemščine, francošč'ne in angleščine po preizkušeni, odlični metodi se začno 11. t. m. Kdor se hoče v treh mesec h priučitj enega teh jezikov, naj se prijavi: Korepetitorij, Mestni trg 17-1 od 8—12 jn 14—16. Začetni, nadaljevalni *n dopolnilni tečaji.
u— Klubu ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani, njegovim cenj. odbornikom in članom-darovaicem se najlepše zahvaljujem za po-klonjeni znatni znesek v težki življenjski situaciji. Križaj Pavel, Kočevje.
u— Namesto venca na grob svoje tcvari-šice profesorice Sabine Vvraberjeve .ie daroval profesorski zbor drž. klasične gimnazije 300 lir za Podporno društvo na istem zavodu.
u— Spremembo v vsakdanjo prehrano
vsm bodo pripravile gospodinje, a,ko jim kupita Gospodinjski koledar za leto 1943, ki ima poleg druge bogate vsebine številne recepte za kuhinjo v današnji dobi. Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šeienburgova uiica 3.
u— Učite se stroj ap's,ja! Ncvi eno-, dvo-in trimesečri tečaji prično 7. januarja. Desetprstna učaia metoda. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Specialna strojepisna šo!a, največja moderna strojepisnica, raznovrstni stroji. Novi prosroekti s slikami na razpolago: Trgovko ijčlličče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Damobranska c. 15.
u— Nefireče. Po stopnicah je pa/lel in si zlomil levico v rami 45!etr.i strojnik Alojz Jenko iz Ljubljane. Z vročo kavo se je polil po obrazu 48Ietni železničar Luigi Silvestri iz Ljubljane. Marija. Žagarjeva, 16-letna hčerlta snažilke iz Ljubljane, se je vsekala v palec desnice. 6Sletni posestnik Jože Mehle iz Šmarja se je pri padcu potolkel po obrazu. Desno nogo se je poškodoval pri padcu 40!etni delavec Mih>ael Jan-želj iz Ljubljane. Angela Golobova, 561etna žena sprevodnika, je padla po stopnicah in dobila notranje poškodbe. Ponesrečencem so nudili zdravniško pomoč v ljubljanski splošni bolnišnici.
V nekem italijanskem pristanišča: Prihod francoskih n jetnikov H Tunisa
mesta
n— Nesreče otrok- V Crešnjevcu pri St. Petru je padel doma s krušne peči 31etn: Ivan Jordan in si zlomil desno nogo. Pri sankanju se je zaletel s sanmi v drevo 91etni Jožef Kobše iz Malega Sla trnka ter si nevarno razbil glavo. V Smarjeti se Je smukal okoli štedilnika 51etni sin kočartce Ferdinand Gregorc in Po nesreči prevrnil lonec kropa, ki mu je prizadejal nevarne opekline po vsem telesu. — Na domačem travniku je pri igranju padla llletna Frančiška Jazbec iz Št. Vida in si pri padcu zlomila desno nogo v gležnju.
Z Gorenjskega
Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojaki: podčastnik Viktor Greiler, višjii strelec v planinskem lovskem polku Herbert Pirolt, star 26 let, 23Ietni podčastnik v planinskem lovskem polku Hans Ei-per, 36?etni desetnik Adolf Lacluier, 381etni naddesetnik Villi Sternig, 281etni podčastnik Sepp Russ, 291etni desetnik Gustl Eb-ner ter brata narednika Attilio Holbling in Alojz Holbling. Prvi je padel 6. decembra, v 28. letu starosti, brat Alojz p®, dva dni pozneje, 27 let star. Nadalje so padli 281etni naddesetnik Sepp Hiibel, ki je bil ranjen na
MED. UNIV. DR, J. LUZAR ordinlra od 11.—12, popoldne od y2 2.—3. ure Cigaletova ulica l./II (vogal Tavčarjeve ul.)
Splošna pri. ,a Obsevanje (»veliko umetno višinsko sonce«, Sollux-svetiljke)
DR. IVO BENKOVIC,
odvetnik v Ljubljani, do sedaj Beethovnova ul'ca 14. palača ^Dunav«, se 11. jan. t. 1. preseli v Puharjevo ulico 11, I. nadstropje, vila »Ada« za Narodnim domom, telefon 21-34; dohod z Bleivveisove ceste zraven
»Figovca« proti Tivoli. Uradne ure dopoldne, le po dogovoru popoldne okrog 4. ure.
GOSPODJE, POZOR!
KLOBUČMNA ,SPAJK"
Vam strokovno osnaži, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da zgleda kot nov. Lastna delavnica. Zaloga novih klobukov. Se priporoča RUDOLF PAJK, Ljubljana. Sv. Petra cesta št. S8, Miklošičeva cesta 12. Naaproti hotela Union.
vožnji v severno Afriko in je poškodbam podlegel; letalski poročnik Ambrož Passer, star 20 let, planinski podčastnik Gustav Gerl, 321etni naddesetnik Valentin Muth, 46ietni žandarmerijski poročnik Ivan Potočnik m 211etni letalski podčastnik Sepp Nageler, ki ga je dohitela smrt na afriškem bojišču. '
Med odlikovanci iz prve svetovne vojne je v zadnji številki gorenjskega tednika predstavljen Vincenc H a b j a n iz Doba pri Domžalah, Id se je v hudi zimi 1915 boril v Karpatih in dobil zlato kolajno za hrabrost. Pred leti je bil mesar in gostilničar, zdaj pa kmetu je na svojem posestvu z ženo in šestimi otroki.
Novi grobovi. V Cerkljah pri Kranju so umrli Marija činžarjeva, Peter Novak in Jože Kepic; lani je bilo v tej občini 85 rojstev in 43 smrti. V Šenčurju so umrli Vinko Giobočnik, Karel Bricelj, Janez Osojnik in Franc Tušek. V Medvod ali so umrli Julka Mihovčeva, Marija Hafnerjeva in Jože Ker-žinar; lani je bilo med 3.500 občinarji v Medvodah 76 rojstev, 97 smrti in 34 porok.
V	Domžalah so umrli Julij Lukan, Jože Fle-rin, Janez čeian in Ana Miličeva-Orlova; lani je bilo v Domžalah 84 rojstev in 30 smili. V Zalogu je umri Matija Šinkovec, v črnučah Rok Kožuh in Franc Mrak, v Ihanu pa Cecilija židanova in Francka Maj-cnova; lani je bilo v Ihanu 31 rojstev in 12 smrti. — Na Selu je umrl Alojz Mežnarič, posestnik in občinski sluga, v Žirovnici pa Janez Prešeren, ki ga je ob obilni udeležbi prebivalstva pokopal župnik iz Begunj. Na Brezjah sta umrli Marija Mumikova in Marija Cotlova.
Novoletni sprejem. Pokrajinski namestnik dr. Rainer je na Silvestrovo sprejel vse koroške in gorenjske uradne vodje in okrožne načelnike, kakor tudi načelnike posebnih uradov, ki irnajo svoj sedež na Koroškem, vodilne uradnike pri državnem na-mestništvu in deželne svetnike.
Na Bledu se je mudil zadnje čase poročnik pL Ingram, odlikovan z viteškim križcem, brat sedanjega hotelirja pri »Lovcu«. — Urad državnega komisarja na Bledu se je preselil v Radovljico v nove nalašč zanj zgrajene barake. S tem je precejšnje število prostorov prostih za tujski promet. Tudi deželni svetnik dr. Hinteregger in njegov namestnik vladni svetnik dr. Marchart, ki sta do nedavno stanovala na Bledu, sta se zdaj preselila na službeno mesto v Radovljico.
V Litiji je sklioafl krajevni vodja Rohm preteklo nedeljo generalni apel v dvorani kina. Zborovanje je trajalo več ur in je bilo samo opoldne prekinjeno. Govornik je obširno poročal o lanskem letu. Nato je poročal vodja izpostave državne policije na Gorenjskem Gerlach, ki je pozval občane, naj podpirajo njegov urad.
Nesreča. Revizor vagonov Anton Schlo-ger je prišel na kolodvoru na Savi pri Jesenicah z levim nadloktom med odbijače vagonov. Neverno poškodovanega so prepeljali na Golnik.
h Spodnje štajerske
Novi grobovi. V Mariboru so umrli: 40-letni viničar Anton Kušar iz Zgornje Bistrice, kovačeva hči Gizela Simoničeva od Sv. Marjete ob Pesnici, Mihael Adam iz taborišča na Teznem, delavčeva hčerka Jožefa Fricova iz Hoč, 441etna delavčeva žena Marija čoklova in 801etni upokojeni profesor veronauka monsignor Ivan Vre-že. Bil je ugleden svečenik lavantinske škofije In ga imajo v lepem spominu mnogi mariborski dijaki. V starosti 21 let sta umrla v Celju Polona Bendlova-Ellerjeva, doma s Tirolskega, ln 11 letni trgovčev sinček Heinz Jakovvitsch, čigar oče je na fronti. Na Teharju pa je umrla 721etna železničarjeva vdova Ana Košarjeva, ki je zapustila dva sina, 3 hčerke in širši krog sorodstva.
Koncerti za zimsko pomoč. Današnjo nedeljo bodo na Spodnjem Štajerskem spet zbirke za zimsko pomoč. V teku januarja priredijo posamezne krajevne skupine Hei-matbunda koncerte tn pestre večere, katerih čisti dobiček bo prav tako namenjen »zimski pomoči. V Mariboru pripravljajo veliko prireditev v Gotzovi dvorani za 23. januarja. V Ljutomeru bodo imeli pester večer 17. januarja in bodo sodelovali člani mariborskega gledališča. V drugih krajih datum prireditve še ni določen.
V	Marenbergu so ustanovili gledališko družino, ki bo drevi prvič nastopila pred javnostjo. VprizcriH bodo kmečko komedijo »Slaba vest«. Predstavo bodo ponovili v nedeljo popoldne.
Ljudsko gibanje v Mariboru. Preteklo leto je bilo na podroiju mariborskega stanovskega urada zabeleženih 2286 rojstev, in sicer se je rodilo 1133 dečkov in 1153 deklet. Smrtnih primerov je bilo 1242, od katerih je umrlo «70 moških in 572 žensk. Porok je bilo sklenjenih 1125.
Življenjsko gibanje v Mariboru. V drugi polovici decembra so v Mariboru zabeležili 96 porodov (49 dečkov in 47 deklic) ter 51 smrtnih primerov; in sicer je umrlo 33 meških in 18 žensk. O božičnih praznikih je bil v Mariboru dosežen rekord
porok. Vsega skupaj je bilo sklenjenih 60 porok, od tega 50 samo v poslednjih treh dneh pred božičem.
Pesnik Pavel Anton Keller Je prišel na
Spodnje štajersko Čitat svoje pesmi. Včeraj je čitai v gimnazijski dvorani v Mariboru, danes pa bo čital v Nemškem domu v Celju. Keller se je rodil 11. januarja 1907 v Radgoni in ga štejejo med značilne zastopnike štajerskega bistva.
Nemški državni prijavni red je bi! s 1. januarjem uveden tudi na Spodnjem štajerskem.
Nesreče. V zadnjih dneh se Je v Mariboru in drugod na Spodnjem štajerskem primerila vrsta nesreč, od katerih naj navedemo najhujše: 31etna Rozika Celcerjeva iz Limbuša se je polila z vrelo juho in dobila opekline po vsem životu. Pri padcu z bunkerja si je 38!etni Janez Kamer iz Selnice ob Dravi zlomil hrbtenico. Zaradi poledice se je ponesrečilo več oseb v Mariboru in okolici. 621etna zasebnica Ivana Bračičeva iz Maribora je pri padcu dobila poleg zunanjih tudi hude notrar-> -loskod-be.
GLEDALIŠČE
DRAM A
Nedelja. 10. jan ob 14.: Mali lord. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. — Ob 17.: Hamlet. Izven. Cene od 18 lir nazdol.
Ponedeljek, 11. jan. ob 15.: Mali lord. Zaključena predstava za Gill.
Torek, 12. jan., zaprto.
Bumeltova: »Mali lord«. Mladinska igra v treh dejanjih. Osebe: Cedrlc Erro! — Simčjčeva, njegova mati — Šaričeva, Ha-visham — Drenovec, lord Dorincourt — M. Skrbinžek, Hipgin — Bratina. Hobbs — Košič, Dick — Raztresen, Thomas — Ver-danik, Mina — Gabrijelčičeva, Marv — Starčeva. Režiser: prof. O. Šest,' scenograf: inž. arh. E. Franz.
Shakespeare: »Hamlet«. Tragedija v petih dejanjih. Osebe: Klavdij — Levar, Hamlet — Jan, Polonij — Cesar, Horatio — Nakrst. Laert — Blaž, Rozenkranc — Drenovec, Gildenstem — Verd on ik, 1. igralec — VI. Skrb:nšek, 1. igralka — Ukmar-B oltar jeva, dva grobarja: Lipah in Plut, Fortinbras — Gregorin, Gertruda — Danilova. Ofelija — V. Juvanova. duh Hamletovega očeta — VI. Skrbinšek.
OPERA
Nedelja, 10. jan. ob 16.: Sestra Angelika — 7. sinfonija. Izven. Cene od 24 lir navzdol.
Ponedeljek, 11. Jan., zaprto. Torek, 12. jan., zaprta
Puccini: »Sestra Angeljka« _ Beetho«
ven: »7 simfonija«. V prvem delu nastopajo v operi enodejanki: sestra Angelika-Heybalova, kneginja — Golobova, opati-ca — Polič eva, sestra gorečni ca 1- Kar-lovčeva (namesto obolele Španove), učiteljica novink — Stritarjeva, sestra Geno-vefa — Polajnarj eva, sestra Dolcina — Medveščkova, sestra Osmina — Koširjev®, sestri nabiralki — Neratova, Cankarjeva, novinki — Urbančičeva, Džanga. — Beethovnovo 7. simfonijo je koreografiral po originalni zamisli I. Mjasina Maks Kirbos. V štirih stavkih: Stvarjenje. Zemlja, Nebo in Uničenje sodelujejo pomnoženi badetni zbor in solisti: Bravničarjeva, Japljeva, Kiirbosova k. g., Remškarjeva, Kirbos in Pogačar. Dirigent: A. Nefat, režija in scena v Puccinijevi operi sta R. Primožiča,
Radio Ljubljana
NEDELJA, 10. JANUARJA 1943-XXI
8.00: Napoved časa,; poročitLa v statejam-ščmi. 8.15: Orgelski koncert, izvaja Uliese Maitthey. 11.00: Prenos pete maše iz bazilike Presv. Oznanjenja v Firenci. 12.00: Raz-5aga evangelija v italijanščini (o. G. B- Marino). 12.15: Razlaga evangeliija v sil oven:'-čini (o. K. Sekovanič). 12.30: PoročitLa v slovenščini. 12.45: Pesmi :n napevi. 13.00: Napoved časa; poročiila v italijanščini. 13.15: Poročiilo Vrhovnega poveljsftva Oboroženih sri.i v slovenščini. 13.20: Vaše ime. 13.40: Operna glasba. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert radijskega orkestra ^m Komornega zbora, vedi dirigent D. M Šija-nec. Slovenska glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.15: Inž. Hribar Leopold: Vzgojne bolezni pri živini (predavanje v slovenščini). 17.35: Lahka glasba. 17.45: Moderne pesmi, vodi dirigent Zeme. 19.30: Poročiila v slovenščini 19.45: Pitana glasba. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v s.lcvenščim.1. 20.45: Fiimsko glasbo izvajs orkester, vodi dfiirigent Segurini. 21.15: Koncert Ljubljanskega godailnega kvarteta (L. Pfeifer, I. violina: A. Dermolj. II. violina: Sušteršič. viola; Č. Šedflbauer. čelo). 22.00: Predavanje ▼ slovenščini. 22.10: Koncert tria »Emona«. 22.45: Poročila v italijanščini.

ŠPORT
§!ssžfe€ne ©fjfave
iz urada CONI-a
Objava štev. 1.
Ljubljana, 8. januarja.
Vsa športna društva se opo^irjajo na c . j;;ost, da morajo obnoviti svoj letni ^ o pri športnih zvezah n k m sarjšji za vsako sportn« panogo, ki jo bodo gv,j'la.
Društva, Id roga vpisa ne bedo uredila, ne bodo mogla sodelovatf pri prirerlitvah, b; bodo crganlzirane.
Zveze >n komisarji morajo z objavami v dnevnik;h raztrositi 'imena društev, ki so obnovila svoj vpio.
Nobeno športno tekmovanje, niti prijateljsko propagandno, ne bi moglo biti izvedeno brez odobritve pristojne zvezo o<!nrsno pristojnega komisarja, ki bodo skrbeli za to, <ia bodo tekmam prisos+vc-va!= in j"h vodili priznani sodniki za tekme.
Za vsako tekmo je treba preko urada CONI-a zaprositi za dovoljenje pri Kr. kx estuii, in sicer glede na določbe naredbe Vi s. komisarja štev. 31 z dne 20. februarja 1812-XX.
O vsaki tekmi ali srečanju, čeprav samo prijateljskem, je treba izid sporočit; zaupniku CONI-a, kar je nalcga prireditelja. +
Kakor so bile vse organizacije obveščene že neposredno, bedo urad CONI-a, pokrajinski odbor, športne zveze in športni komisarji in organizacija tekmovalnih sodnikov objavljali vse svoje kakršne koli sklepe in navodila za društva in športnike v »službenih objavah«, ki bodo izhajale v naslednjih dnevnikih: »H Piccolo«, »Jutro«, »Slovenec«.
Te objave bodo v vsakem primeru m polnovredno nadomeščale neposredna i'.i osebna cbvestila za športna društva, sodnike ^n atlete.
O
glasi
Kcloi išče službo plača en vsako besedo L —JO. m dr*. In pror. takse —J*>. dajanj« naslova ali šifro L 2— Najmanjši iznos za te oglase Je L T*—. — Za tonJtve ln dopisovanja Je plačati ^aitn besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 ca besedo, aa dr*. In Prov. takso L —■80. dajanje naslova ali Slfro L 3.—. Najmanjši tznoa m te oglase Je u 10-—.
Dipl. fflozofka I Črna zimska suknja
.	—	rliibrn rthran	nuurml!!—
SV. (in zadt
esensi
:a težke
Nogometno prvenstvo za sezono 1942/43 na polovici pota
Tri cele mesece brez presledka je tekla
ta borba za nogometne točke in danes bodo klubi iz divizije A prvič potegnili črto pod svoje uspehe in neuspehe iz te dobe. še l<y točk bo razdeljenih na današnj;h tekmah, potem pa bo verjetno nekaj nedelj odmora do zopetne otvoritve konkurence, ki bo po nadaljnjih 15 nedeljah dala novega nogometnega prvaka za sezono 1942-43. Na vsak način bomo drevj vedeli za tako imenovanega jesenskega prvaka, o katerem pa seveda še dolgo ni rečeno, da bo obdržal s v rjo postojanko tja do pravega zaključka. Borba je sploh tako izravnana, da njt:_ ni mogoče reči z vso gotovostjo, ali bo vodilu' Livorn« preživel današnji termin brez od-h '.a s svojega prvega mesta.
V	celoti pa današnji spored ne kaže no-bi?ne p sebno svetle točke in je vseh osem tekem k ikor nalašč za to, da sj bodo klubi po možnosti samo priredili svoje poležaje. Gotovo bo to uspelo le nekaterim, toda za nas nevtralce je pogled na današnje pare brez dvoma manj pc zoren kakor drugič. Najbolj nas to p:t zanima, kako se bo gori Jo vodeči enajstorici na igrišču v Milanu; moštvo Milana je pred tednom dni kazalo v lokalnem derbyju marsikatero vrzel, toda kdo ve, ali bo tako nekoristno zaigralo tudi proti nasprotniku takega slovesa kakor ga uživa Livcrno. Obe torinski enaj-storici, ki obe »sp:čita« na prvi prostor v tabeli," bosta danes igraje opravili svojo naloge; Torino doma pret' Bariju, Juven-tus pa bržkrne tudi na igrišču v Vicenzri. Nekaj več življenja bo bržkone na igrišču v Benetkah, kjer bedo domač:ni sprejeli nevarno Ambrosjano, ki se prav tako z velikim? nadarni poganja v ospredje. Približno v enakih pogojih igra danes tudi Lazo na terenu v Bergamu. Triestinci so k: cani v Rim in bodo najbrže sedanjemu prvaku nudili sam0 najlepšo priložnost, da bo nadaljeval svoje uspehe, ki jih je po dolgem čakanju otvoril preteklo nedeljo na igrišču v Genovi.
Spored XV. kola bodo gledali v naslednjih mestih:
v Bergamu: Atalanta—Lazio, v Genovi: Ligurja—Bologna, v Torinu: Terino—Bari, v Benetkah: Venezia—Ambres-ana, v Milanu: Milano—Livarno, v Vicenzi: Všcen-Za — Juventua, v Firenzi: Fiorentina— Genova in v Rimu: Koma—Trie!stina.
V	diviziji B je več dvobojev pomembnih za nadaljnjo usodo udeležencev, med vsemi pa zavzema najvidnejše mesto srečanje med Napolijem in Brescio. Vodilna Spezia pojde gostovat v Alessandrio, medtem kc bo njena najnevarnejša zasledovalka Pro Patria na domačem terenu sprejela rimsko mošvo Mater. Morda se bosta že spet zamenjala mesti kakor se je že zgodilo v teku sezone.
Pari današnja XV. nedelje — ki pa v tej konkurenci še ni zadnja v prvem delu tekmovanja — so razporejeni takole:
Cremonese — TJdinese, Savona — Siena, Palermc—Fesoara, Pisa—Fanfulla, Pro Patria—Mater, Novara—Padova, Alessan-dria—Spezia, Modena—Anconjtana, Nap o! i —Brescia.
Tel. 40
88
D « V A PREMOG G O M B A C
Gledališka 14
Gospodinjska
pomočnica
se sprejme za takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.
421-1
Sobarico
in kuharico sprejmem v dobro in stalno službo. P. Šterk, hotel »Bellevue«.
418-1
Gosp. pomočnico
vajena boljše mešč. kuhe, ki opravija vsa gosp. dela, išče boljša mala družina. Plača dobra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena in zanesljiva«. -440-1
Pridno postrežnico
iščem za torek, sreda četrtek in soboto od 8 do 3. Predstaviti se Až-betova ul. 4, porlnri-tličje.	17966-1
Vajenca
za tapetništvo in mlajšega tekača, sprejmem. H. Za-krajšek, Miklošičeva 34.
463-44
Dobro kuharico
izvežbano iščem k dvern osebam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čista in mirna«.	441-1
Služkinjo
pošteno in vestno, sprejmem k družini štirih odraslih oseb. Oražnova ulica 11.	447-1
Iščem služkinjo
za vsa hišna dela za takoi. Plača 250 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra.	381-1
Čevljarskega
pomočnika
(dobrega cvikaria) sprejmem takoj. Zarnik Alfonz, Via Verdi (Gajeva) 9. 371-1
Moškega
mlajšega za dostavo ln raznašanje Iščemo. Ponudbe na ogl. oddeiek Jutra pod »Zanesljiv 1« 333-1
Dekle
pridno, pošteno za vsa hišna dela in samostojno kuho sprejmem takoj ali s 15. januarjem k dvema osebana. Plača dobra in služba stalna. Javiti se od 10—11 ln od 1—4. Naslov v vseh poslov. Jutra.	275-1
Foto pomočnika-co
prvovrs'nega retušerja sprejmem. »Studio Potrč«, Šclen-burorova ulica 6.	5G8-1
Čisto £23 fesatko
Velik table-ten ski dvoboj so imeli v ne deljo celjski in jeseniški ping-pengarji v celjski »Nemški hiši«. Celjani so se častno držali preti gorenjski trojici Knific— Strumbl—Lackner, ki je ugnala že marsikaterega znanega mojstra na zeleni mizi, in izvojevali Z3 služenj rem;s s 5:5. Me<i gosti je najbolj ugajal Knif:c, domačini pa so imeli najmočnejšega moža v Vrečiču I Organizacija je tjla v rokah znanega celjskega športnika Pleterška.
Celovški hokejisti na ledu, ki so včasi prav radi prihajali na drsališče pod Ceki-novim gradom in so bili vselej dobra reklama za to borbeno -'gro, so se pred dnev prvič poskusili na letošnjem ledu. Za nasprotnike so si vzel; Beljačane, ki pa niso zmogli več Kakor izid 1:14 v korist d:ma-činov. Kaže, da bodo Celovčani jz KA.C-a letos še kaj spregovorili v prvenstvenih nastopih.
Izločilno tekmovanje za evropsko boksarsko prvenstvo težke kategorije med ltal;-janom Musino in Belgijcem Sysom je dole čeno za s boto 23. februarja v Berlin. Kd; bo potem partner zmagovalca tega dvoboja za osvojitev naslova, še ni gotovo, ker ni
* Postrežnico
za pospravljanje sob dopoldne, pošteno, iščem. Solidni dam prenočišče. Prečna ulica 8.	546-1
Služkinjo
mlado od 15 do 16 let s znanjem italijanščine, sprei-mem. Naslov v vseh poji Jutra.	555-1
Plačilna natakarica
dobra računarica z večletno prakso, dobi stalno službo. Ponudbe na odd. Jutra pod moč«.
Upokojenka
išče službe gospodinje ali kakršnekoli zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »v-ospodinja«. 423-2
Diplomirani jurist
zmožen kavcije do 50 000 lir, išče primerne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcija do 50.000«.	435-2
Frizerka
mlajša moč išče zaposlitev. Naslov v vseh posl. Jutra.
399-2
Dekle
mlajše, vajeno hišnih del in nekoliko kuhe, išče službe kot pomoč v kuhinji. Najraje v Ljubljani. Naslov v vseh posl. Jutra.
402-2
Sanke
in moške čevlje št. 42, skoro nove, prodam. Ni-slov ▼ vseh pos.l Jutra.
433-6
Volneno oblekco
in čeveljčke za dvoletno punčko ugodno prodam. Stare Pravde 3. 437-6
Peč (gašperček)
prodam. Vodovodna cesta 39-1.	439-6
Gumi trenčkot
moški, nepremočljiv, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	4-13-6
Prodam
lep, bel, kroman otroški voziček za 1600 lir. Naslov v vseh posl. Jutra. 444-6
Sanke športne
dvosedežne, skoraj nove. prodam za 220 lir. Ulica sv Marka (Suvoborska) št. 29.	394-6
2 para gojzeric
žirovskih št. 29 in 30 se ugodno proda. Naslov v vseh posl. Jutra. 400-6
Gojzcrji
skoraj novi se prodajo. Po-izve se Frank Hilda, Ze-ljarska ul. 11. Kolezija.
401-6
Trgovska pomočnica
Dobra moč z večletno prakso, vešča pisarniških del. zanesljiva, vestna želi' službo takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Dobra moč 122« na ogl. odd. Jutra. 271-2
Metlarja
dobro lzvežbanega po-krlvača Išče za stalno mesto. Sprejmem pa še mlajšega fanta za vsa dela. Ivan Zupančič, — Kersnikova ul. 3.
337-2
agl.
»Dobra 554-1
Postrežnico
mlajšo, spreimem za dopoldne. Gasilska c. 15. Šiška.	509-1
Brivskega vajenca
in frizersko vaienko, sprejmem. S. Bradač, Medvedova 22, Ljubljana VII.
510-44
Kuharico
pošteno, za vsa h sna de la. sprejmem Takoj. Naslov v vseh poslovan'cah Jutra.	407-1
Postrežnico
pridno in pošteno iščem. Na-slov v vseh poslovalnicah Jutra.	485-1
Vajenko
sprejme fr.zerski salon »Rakar-c, Prešernova ulica 9.	467-44
Inteligentno
gospodično
mlada, perfektna v nemščini dobi mesto vzgojiteljice inven Ljub" j a ne pri boljši družini. Naslov v ogl. cdd. Jutra. 413-1
Služkinjo
pridno n pošteno sprejmem takoj. Frizerski salon Strgar, Mlkloš čeva c. 40.	360-1
Pletilje
sprejmemo za stalno. Vidrlh Cnmpova 5 . 383-1
Postrežnico
pridno sprejmem za ves dnpoldne. Naslov v o'-rl. odd. Jutra-	434-1
Dekle
vešča vsakršnega ročnega dela, šivanja ii, krpanja nogavic sprejme delo na .lom. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	452-2
Absolvent
treh letnikov trg •vsk'- akademije in trgovskega tf-čaja z dobrim znanjem nemščine išče kakršnokoli zaposlitev (po možnosti pisarniške). Cenjene ponudbe pošljite pol šifro: »Pošten in vesten« 567-2
Postrežnica
srednjih let išče znposli-ev Cra dan. Vajena go?podin:s!dh del in kuhe. Onjene ponudb" na o?'"5™ o>Me'pk Jutra poa šifro: >Pri:lna in poštena«.
501-2
Dobra šivilja
pp p-inc.-oča zn nlašče in obleke na dom. Naslov v v=«h poslovalnicah Jutra -183-2
Gospodična
išče 3';Txy?!:tve k malemu otroku r>roti prehrani ali mali naicrpd'. Ponudb«? prosi na osrl. o^d Jutra pod »£«■•■'>«»*-Ijiva 22*.	373-2
Mlad jurist
« frdnn t>t-p>iv> iš*p nn-™prne 7f^v>=l:tve v kskS-isti rv^lpfu p" v nri-vntni	Ponudbe
no nt*-' <->dd .Tii+ra TVV'* ^ Trt'-M'ml i nastoo*. 356-2
Zobozdravniška
asistentka želi menjati službo. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra r>od »Pridna in pošt°m« 354-2
tr
Diplomiran jurist
ootnooTPivni T-I^VE-1-čir>. 7. n-oVaJ r>ra!r.=e i^e shi*-bo Ponudbe na odd. Jutra pod koli 23-.	390-2
TJpokojcnec
v L;ubl;ano pristn;en išče k-ilcršfe i:o'i zarojlih/e. Naslov v vseh posl. J'Jtra.
461-2
Poštena
ln zanesljiva želi zaoo-slitve v gosp^ri-'nj-.tvu za Bsž grndom. Naslov v vseh poslovalncah Jutra.	518 2
Preprogo
originalno, per^^ko, — 1.30 krat 2. prodam. — Ogled med 2. in 3. uro. Naslov v ogl. odd. Jutra.	409 6
Gojzerice f
št, 42 nc^iuuuo.ivc, prudam za lir tM.—. 'lrza*ka ctsU st 40, pr.tličje.
Drsalke in sanke
b^AM kUC XII CLiti iu^lie
tovorne, ugoano piocu »ikleuuia«, Oesta »Anei-le Kea 16 (Pn l^evu).
469-6
Dobra šivilja
čpttJ.lilc uciu ai mu., ^i« tudi v hišo. Naslov v vaeii poclo-vainicah Jutra.	litf-i
Dežna bela palerina
puufcai au^.uuiij. -Na-ilov v vseh po&iovalnicah Jutri.	480-6
daje instrukcije r nemščini in konverzacijo. Ponudbe m oglasni oddelek Jutra pod »Uspeh«.	556-4
Italijansko
konverzacijo. čisto izgovorjavo nudi gospa. — Prestavlja tudi pisma — vse po smerni ceni. — Rimska cesta 10-1, desno.	468-4
Inštruktorja
matematike, za osmožol-ko iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Matematika«.	405 4
Električni aparat
za otajevanje zamrznjenih vodovodov, prodam. Dipl. teh. Poljšak Tone, Liub-liana, Frankopanska 21.
18084-6
Za 2000 lir
proda^u lepo medeninasto posteljo, nočno omarico in karniso. Naslov v ogl. odd. Jutra. 404-6
Otroško košarico
konipietno proaa.n. Naslov v ogl. odd. Jutra.
3766
Namizni štedilnik
železni, ter več rabljenih štedilnikov za vzidati, prodam. Kovačlč Anton, Viška št. 3.	309-6
Divji zajec!
Sadjarji, škode na sadnem drevju vas obvaruje inžinjer Prezljevo LEPUSIN mazilo. Ljub ljana, Wolfova ul. 3
277-6
2 srebrni lisici
novi, ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra.	300-6
Proda se:
1 serv.s za 6 oseb, češki porcelan; 1 peč. glinasta, mala uporaba kuriva; a plašč, črn moški, z-a veliko osebo; 1 plašč, rujav, razparan, za malo osebo. O^led A. ICriS-mančič. Frančiškanska 6.
281 6
»Ilammonia«
parketno čistilo Je pri spelo — poskus.te. je odlična tekočina. č:st: le po. temeljno h tro >n po cen. HAMMON1A čist' parkete pohištvo, lino !eum. £umi folge umet na in kamenita tla — Glavna zaloga i »PETRO NAFTA«. — Ljubi lana Dleivveisova cesta 35a
J 175bM f
Aparat
za trajno ondulacijo, najmodernejši z transformatorjem 30 grelcev, 16/24 Volt, se proda. Ileršič, Rimska c. št. 13.	27-6
Stroj
za prevleko gumbov s priti-klinami naprodaj. Ileršič. Rimska c. 13.	26-6
P&EMGG
DEVA L Popcnib
LJUBLJANA
Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-5P
2 srebrni lisici
kapitalna komada, enake črne barve in srebrnega vzorca, prodam. Ogled od 12. do 3. ure. Naslov v vseh posl. Jutra, 417-6
Srebrno lisico
krai-no izredna prilika, nujno prodam.. Natlov v vBeb poslovalnicah Jutra.	563-6
Bele snežke
ši.28 lobro ohran.ene. zamenjam za jirav tako dobro ohranjene snežke št. 26-27. Po nudbe pod »Snežke« na ogl. odd. Jutra.	6
Preprogo
fkoro novo (pava Kokosmaf-te), rde.^o 1.5^-^3.75 m2. IS1 lir. pro 'um. Xat1c-v v vseh r-o-tlovainicah Ju'ra.	499-3
2 novi srebrni 15«?ci
p-o<tam po ngoilni crn:. Orl°-da se lahko v ne'e!;o cd 9. do 16 urp. Klari?.. Cr" V»-todova ccsM 37 a.
BrzopariTrik
d H! i 100 1 in korita za pre-šiče poceni prodam. Cesta Soške divizije 53. 537-6
Papirnate vreče
50X100 cm nove. prodam s?mo večjo množino. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Troino pletrne«.
551-6
Ventilator
velik. "20 vol*ov kompleten, zn vzMavo, prodam z« 600 lir. Ljubljana. Ribniška ulica 15.
482-6
Škornje št. 43
pkoro nove. poceni iirodam. — Na-inv v v«eh poslovalnicah Jutra.	500-6
izključeno, da bo zveza v Rimu odredMa preostalemu kandidatu Švedu šandbergu čisto novega nasprotnika, in sicer Španca Buena Paca, ki je nedavno obračunal z Musino. V zvezo evropskih poklicnih boksarjev je bila zadnji čas sprejeta tudi Grčija
V Kitzbtihelu so imeli prvo smučarsko tekmo, na kateri so nastopili gojenci poll-c jske šole v visokih gorah. Med udeleženci je bil tudi nekdanji Italijanski državni tekmovalec Demetz, ki je v teku na 10 km zmagal brez prave konkurence v ča u 33:04.
Ročne sani
za prevažanje. nos:lnrst 450 kg, skoro v novem stanju prodam. Snod. šiška, Pclakova ul. 7 I.
516 6
Vinske sode
o-l 3W-700 litrov prnfam. -Kolodvo-ska ulica 3, dvorišče.
487-0
Pirotsko preprogo
prodam. Na ogled dopoldne. Klunova 8. — pritličje. Kodeljevo.
411-6
Prodam
ovalno m_z.co. t tolče ležalni stol, otroško stajico, slike i. dr. Zvezna ul. 14 (Moste). 393-0
Predpečice
za lončeno peč — 50*/« prihranka na kurivu, dobavlja za reklamno ceno: Oa sogeno Merkur, Puharjeva 6.	559-6
Ročni voz
dobro ohranjen, prodam. Janševa 1.	477-6
Dobre gojzerice
št. 41 ugodno prodam. Po-izve se Bleiweisova 23, pri čevljarju.	476-6
Električen rešo
oa dve luknje, malo rabljen, prodam. Naslov r vseh posl. Jutra. 473-6
Ležalni kauč
s fotelji, v
stanju, prodam. Naslov v ogl. ocid. Jutra.
520-6
Prodam
rjuhe, nov piatnen prt a 6 prt.cl, mouke visoke črne čevlje št. 43, violino, potrebren starinski nastavek za sadje in cvetlice in čajni servis za 3 osebe. Naslov v ogl. odd. Jutra.	534-6
Otroški voziček
najf.nejši, s&oro nov, — prodam. Gledališka 4. — inž. Pretnar.	535-6
Mufek in ovratnik,
bel. ee dobro ohranjeno, prodam za 100 lir. Na, siov v ogl. oddelku Ju tra.	329 6
Težko diro
5000 kg noci.lnosti, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5306
Peči na koks
American Heating za veli je lokale, delavnice enkratno dnevno polne nje. Kalčič. Tyrševa 12 527-6
Peči,
razne velikosti in oblike ter razne dele kurilnih na-
f'rav ugodno nudi »Meta-ia«, Cesta Arielle Rea 16
(Pri Levu).
470-6
Krasno lisico
nova. ugoano prodnm Naslov: B!eWesova ce ■5 ta 17-1 (Tjrševa 17-1, 'evo).	515 6
Ročno diro
nr^daln. M zsirstvo, Kar-'ovška cesta 1. 512-0
Ljubljanski Zvon
pc.amczne letnike ter me sečnike, kurim. Psnudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lj. Zvon«.	432-8
Knjigo
»V vrtincu«, prvi del, ku pim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dobro ohra njena«.	415-8
Ljubljanski Zvon
letnike 1886—1890. 1892 do 1895 kupm. Na«'ov v ogl. odd. Jutra. 395 8
Uradne liste
1. 1941., kos 35. 48. 82 83, 90, kupim. Ponudbe navedbo cene na dr. Blei weis, Cigaletova 3. 475-8


Italijanščino,
nemščino, francoščino, an gleščino in klavir poučuj« gospa. Naslov v vseh posl. Inf^.	420-4
Za francosko
konverzacijo
iščem gospodično, ki per-fektno govori U jezik. Ponudbe na ogl. od. lutra pod »Perfektna«. 416-4
Gradbeni tehnik
mlajši, ki bi hotel pouče vati nekaj ur tedensko na: javi naslov na ogl. odd
Kupujem
volnene krojaške odpadke in volneno trikotažo. Cankarjevo nabrežje št. 3 — Ribja ulica 8.	422-7
dobro ohran.eUa. Dapruduj. — Iran Mrak, $eleaburgova ulica e	497-13
Perzijaner plašč
lep, dobro oluan.en. pimlaJn. Ponu be pod »llalo rabi.en« ua ogl. odd. Jutra. 49o-13
Prodam
dve moek; črn. t-ukn.i za visoko pn-tavo ena skoro no™, druga rabljena, obicke ia čevlje. Zali karjeva ul ta St. 8.
431-13
Krznen plašč
črn. skoraj nov prodam. Naslov v ogl. odd. J-itra.
459 13
Krznen plašč
(konj ček) deoro ohranjen prodam. Vpražati Miklošičeva 13 III., levo.
374 13
3 travniške parcele
na Gradu, nezazidljive (ca 5000 kr. m skupno) izredno ugodno na prodaj. Vprašati Karlovška cest* 24-11.	438-20
J Opremljeno sobo
' S souporabo kopalnice in posebnim vhodom, oddam, kož. dol., c. 1U. i^l«.
Parcelo
ali staro manjšo, tudi lahko kmečko hišo. kupim znotraj bloka ali mitnice. Naslov v ogl. | 20. odd. Jutra.	284-20
Sobo
vhod s stopnišča, «»ent.
opremljeno, ugodno odda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sor.čn.i
22«.	414-2»
Dve prazni sobi
takoj oddam. Parmova ulica 538-23
Ljubljanski Zvon
posamezne letnike ter mesečnike. kupim. Ponudbe na o«J. odd. Jutra pod »Lj. Zvon«.	432-7
2elezno blagajno
stoječo, srednje velikosti, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blagajna«.
431-7
Perzijsko preprogo
kupim za svojo uporabo, samo lz prve roke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez prekupčevalcev«.	305-7
Nakup in prodaja
umetniških predmetov, pohištvo, slike, drobne predmete. Umetnost. Kolodvorska ul. 30.	207-7
Gramofonske plošče
dobro ohranjene ali pa v neuporabnem stanju kupuje ■o plača najvišje dnevne cene »Everest«, Prešernova ulica 44.	J-212-M-7
Cementne vreče
kupujemo. Plačamo do bro »Pctronafta«. Blei-wetsova 35a._359 7
Knjige
Vse vrste antlkvarnlh snjlg, revij ln časopisov kakor tudi separatnih idtisov kupuje Knjigar-a Janez Dolžan v LJubljani. Stritarjev« 6. Te-iefon 44-24. J-134-M
Otroški stolček
kupim. PcDuiibe na oglaani oddelek Jutra pod »Stolček«.
505-7
Kupe kovčeg
za selitev, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl oda. Jutra pod »Kovčeg«
543-7
Fotoaparate
rabljene, pribor in slične predmete kupuje in sprejema v komisijo Fototeh-nika, BIeiweisova 15.
544-7
Kupim
prvovrstni srebrni jedilni pribor in originalni dobro ohranjen »Perzijaner« plašč. Ponudbe pod »Takoj plačljivo« ns ogl. oddelek Jutra. 493-7
Kupim
otročke mizico s klopjo na obeh straneh Ponudbe pol »Mizica« na ogl. odd. Jutra.
481-7
Električni vlak
3 tiv^iroanr, transformatorji. vpčJo earnituro kup:m. Ponudbe pod »Dobro ohranjen 25« no ogl. odd Jutra. 403 7
Gumaste škornje
št. 43—44 kup'm. Po nudbe na 07I. odd. Jutra ty>d »Dobro ohranjen" škornje«.	346 7
Lesove za škornje
*t. 44 kup m. Sever Bojan. Gosposvetska 5.
396 7
Gramofone, bicikle
in bicikl-eume kupimo. Plačamo zelo dobro. Gaso geno Merkur, Puharjeva 6 562-7
Ženske goizerice
št. 38, kupim. Ponvdbe na ogl. odd. Jutra pod »Goi zarice«.	565-7
Deške goizerice
?t. 37—38. debro ohran;e ne. kunim. Naslov v veh posl. Jutra.	448-7
Preprogo
«a-?o or>'na'no v velikost1 2 knt 2 do 2 krat 1 k>ir'm iz nrve roke. — Ponudbe na ogl. o"de-<ek Jutra pod »t,w nrepr-.ga«,	328-7
Zastavne liste
in klavirsko hr.rmon:k" Prodam. Ponudbe pod * Takoj 2790« na ogl. delev Jutra.	533-7
Otroške vozičke
'run te — prodajte — zamenjajte pri tv-d"-Promet« (Nasproti kr' danske cerkve). 532-7
Moški zimski plašč
krasen, ugodno prodam Naslov v vseh posl. lutra 429 13
Damski plašč
črn, eleganten, prodam Ovratnik skunks. Naslov v vseh posl. Jutra. 397-13
Usnjen jopič .
irifk- kntki. < dvo;no pod logo. prodam. Oiled med pol *. in pol 2 n o. Naslov r
rv-«!ov*!. .litra. 451-15
2 zimski suknji
prodam. Trnovski prWan 1" I. nf^rtr- 'evo.	458-1$
Z'msko suknjo
malo *-b!'»no. tnnla pod loga nliš. č'-i>. s"dn;e ve
Mrzni štedilnik
nov. par dni rabl:en in lS^" 1	;-•• —-—. -=>-- ---.	.. , _	vj.,«— -
k- nrcmosn prod™. - IVd j lutra pod	»Opisna geome- T.fc^t. r«^-	7
Škofijo i6-n. 486-6 1 trija«.	446-4 I vsth posl. Jutra.	550-13
2 zimski suknji
moški, dobro oliranjeni, za srednjo postavo ugodno prodam. DemSar. Medvedova 18. 243 13
2 moški suknji
zimski, v dobrem stanju. za srednjo postavo ugodno proda De-"žar. Medvedova c. 18. 249 13
Moško obleko
zelo dobro ohranjeno, — prodam. Korunova uTca št. 10. C. J.	517-13
Zelo poceni
prodam dobro ohranjen damski zimski plašč za srednjo postavo in damske čev-lie št. 39- Ogled dopoldne. Cimerman, Parmova 32 — Bežigrad .	471-13
Kupim
celo hišo aH tieluo v mestu, po možnosti v bližini centra. PAčam takoj. Ponudbe pod »Erez posrednika na ogl. odd. Jutra.	220-20
Ugodna naložba kapitala
ie priložnostni nakup parcel v oaibliin periferiji l-iubljane, blizu cestne železnice, v umeri 240 do 160 kv. m. — Vsa pojasnila daje Pristavec Franio, real. pisarna, Liubljana, C.csta Arielle Rea.št. 3.
19-20
Prodam
zimsko suknjo (štucer), malo rabljeno (predvojno blago), belo damsko krzneno Jop:co. — krznen damski plašč, nove volnene otroške rokavice, dekliško perilo, prodam.
Krstno darilo Krasen srebrn pribor v etuiju prodam. Nas'ov v ogl. cdd. Jutra. 513-13
Moška črna obleka
za manjšo postavo se poceni proda. Gruden, Flori-janska 23.	472-13
Krznen plašč
»Nutriet«, skoraj nov. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	526-13
2enski plašč
plišast, skoraj nov, modem. prodam. Naalov v ogl. odd. Jutra. 523-13
Kuhinjske kredence
črna predsobna garnitura, otroške posteljice, stare psalne mize, starejšo pisarniško omaro Za akte in razno drugo pohištvo ugodno naprodaj v trgovini »Ogled«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo.	362-12
Kupujem
pohištvo, rabljene modroce, obleko, gramofone, harmonike in drugo. »Ugodnost«, Gallusovo nabrežje 27. 431-12
Jedilnico
novo ali dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jedilnica«.
549-12
Mod. samsko sobo
vzamem takoj v najem ali pa odkupim. Ponud be na ogl. oddelek pod »Cisto«.	529-12
Krasna jedilnica
obstoječa iz kredence, mize in 6 tap. stolov se poceni proda. »Oprava«, Mestni trg 17, prehod. 564-12
Lepa samska soba
malo rabljena, 12 komadov, za 3300 lir naprodaj. De lavnica za triciklje Sušter-šič, Bleiweisova 13, Figo vec, levo dvorišče. 561-12
Vse denarne in trgovske posle
^vršim nttro ln točno Obrnite se na:
RUDOLF ZORE
Gledališka ul 12 Telefon 38-10.
nnnnDDDGDDomi Kot družabnik
sodelujoč, pristopim v galanterijsko. parfumerijsko eveat. podobno trgovino. Na razpolago 50 do 100 tisoč lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Existenca 1943-45«.	426-16
S 50—100.000 lirami
pristopim kot družabnik k solidnemu podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resen reflektant«. K	436-16
Delnice
1500 kom. Ljublj. Kred banke, prioritetne, prodam po ugodni ceni. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12.	540-16
Kdor posodi
40.000 lir proti vkniižbi na novo hišo v mestu Ljubljane, dobi za nagrado stanovanje 2 sob s pritiklinami P.udolf Zore, Ljubljana Gledališka ulica 12. 539-16
Vse denarne in trgovske posle
izvršim hitro in točno. Obrnite se na
RUDOLF ZORE
Gledališka ulica 12. Telefon 38-10.
541-16
Za dobro idočo
gostiln* sprejmem družab nico ali družabnika, sprej mr se tudi dub.t satakj rica. Ponudbe na ogl. odd
Manjšo hiso
v Ljubljani kuj.im od 80.000 do 1< lO.OOO lir, iahke tudi prevzem hipoteke. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod Moj dom«.	493-20
Parcelo
od stare mitnice do remize, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra »Lepa lega 2720«.	536-20
Proda se
stavbna vogalna parcela za enonadstronpo vilo na Ko-dcljevem za 90.000 lir. Po-izve se atelje »Moda«, Pra-žakova 15-1.	557-20
Hišo
novo, Sest.-tanovan.fko z velikim vrtom, proiiam. Ponudbe pod »430.000 lir« na. oglasni oddelek Jutra.	494-20
Parcelo
na severnem ddu do S00 m2 kup-m. Ponulbe pod »Za zidavo« na ogl. oddelek Ju ra.
492 20
Hišo
dvostanovan^kc z vr'om ku pim. Ponudbe pod »Da ivHi.OUO lir« na oglasni oddtiek Jutra.
4l'3-20
Posojilo 3—5000 lir
iščem proti visokim obrestim ali brezplačnemu stanovanju s souporabo kuhinjt. Ponudbe pod »Hišni lastnik« na og'a?ni oddelek Jutra.	491-1«
Parcelo
od 70—100.000 l r kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.
372-20
Parcelo
600 kv. m pri Remizi, Zg, Šiška, prodam. Naslov vseh posl. Jutra. 449-20
2-sobno stanovanje
zamenjam za enosobno ali tudi za dvosobno. Ponudbe na oglosni odi. Jutra pod »Spodnja Sižka«.	438-čl

Zakonca brez otrok
Slovenca, zelo mirna, išče ta enosobno prazno stanovanje s kuhinjo za takoj ali februar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«.	445-21a
Iščem stanovanje
2 do 3 sobe s kuhinjo Odkupim trudi pohištvo deljno aH kompletno. — Ponudbe pod »Takoj« na ogl. odd. Jutra. 225-21a
Opremljeno sobo
oddam takoj. Sv. Petra cesta 39-1. desno. 545-23
Prazno sobico
p&rfcetlrano s souporabo kuhinje takoj oddam. — Naslov v vseh pcslovainican Jntra.
K«-:"
Prazno sobo
o-Mam takoj v vil: na Pru-lah. Naslov t vstfc poslovalnicah Jutra.	564-23
Sobico
oddam takoj. Isto sprejmem sostanovalko. Massa-rvkova 58. podpritlič e.
508-23
Sostanovalko
pošteno, z lastno posteljo iščem za talioj. Naslov v ogl- odd. Jutra.
392 ^3
Opremljeno sobo
za dve osebi, v centru, oddam. Naslov v vseh posl. Jutra.	460-23
Meblovano sobo
z 2 posteljama, veliko, sončno, takoj oddam. M.tr-montova 41.	572-23
Sobo
v centra oddam 2 gospodoma. Naslov v c":i. odd. Jutra.	531-23
Elegantno sebo
udobno opremljeno, oddam samo sjlidnainu bo!jšexu gospodu. Moderna kopriln ca, m'r, red, snaga, boljše rodbina. Resljeva c. 13 IT.
523 23
Oddsm kabinet
in hrano, poceni. Zelezni-karjeva 16, paiter desno.
563-23
Prazno sobo
s strogo sejjariramm vhodom v centru mosta, primerno za. pisarno iščem. Naslov ai: ponudba na osi. odd. Jutra pod »č'm prej«.	336 23a
Opremljeno sobo
g štedilnikom tu.il z dno posteljo, iščem. Ponudbe ped »Takoj ali 1. februarja« ra osrlasni odd. Jutra. 503-13
Opremljeno sobo
lepo, z vhodom od stopnic, od Gradišča do kolodvora,-iščem za takoj ali pozneie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljančan«.
5'8-23a
Skromno sobo
iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na orl. odd. Jutra pod »S gurno plačilo«.	347-23a
Prazno sobo
išče mirna gospodična. Ponudbe pod »Plač-.'n točno« na cgi. cd^ Jutra.	385,23»
Opremljeno sobo
s souporabo kipa'nce ln kuh;nje ali sobe s £ted:in"kom i£'"eta nevo-poročenca. Najraje pri starejši s-aircstc^rv go--pe. CenJ. ponudbe na osrl. odd. Jutra »Plin in bližina
387-P3a
1000 lir
nagrade onemu, ki pre skrbi 1—3 sobno stano vanje s pritiklinami za takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra.	367-21a
Opremljeno sobo
s š*e'iiluikom išče gospodična. Ponudbe pod »Mirna, točna« na osi. oddtiek Juira. 434-53a
2000 lir nagrade
izplačam onemu, ki mi preskrbi stanovanje 2—3 sob v obližju 1 km od kolodvora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod »Nagrada«.
553-21a
Stanovanje
obsegajoče 6—8 opremljenih sob v bližini vladne palače iščem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačilo«,	406-21a
Stanovanje
dvosobno rJi enosobno :5čem za 1. februar ali 1. marec 1943 v severovzhodnem delu mesta. Plačam par mesecev naprej. CenJ. ponudbe na oel. odd. Jutra p-xl »Stanovanje«. 37021a
1000 lir
dam onemu, ki mi preskrbi 1—6-sobno stanovanje v mestu. Ponudbe na -ogl. odd. Jutra pod »Meščan«.
571-21a
Kdor mi preskrbi
enosobno stanovanje kje v bližini mesta, mu dam denarno nagrado ali nekaj mesecev brezplačno domačo hrano. Ponudbe oddati ▼ opI odd. Jutra pod »Ugodno«.
524 21a
r/]»I/
1 Ti
Kabinet s kopalnico
oddam s 15. jan. dalje. Naslov v vseh posl. Jutra.
425-i3
1 ali 2 gospoda
spreimem na stanovanje v Jutra pod »Velik promet«. | sredini mesta. Naslov v 552-16 | vseh po«l. Jutra. 430-23
Prostovolj. dražba
del premičnin pisarne odv. drja Benkovič Iva se vrši prih. petek 15. t. m. pop. ob 3. uri v Ljubljani, Beethovnova 14, palača Du-nav, mzrz. levo (mize, omare. stelaže, lestenci, svetilke, opalograf, stoli itd.). Ouled torek, sredo in četrtek pop. od 3. do 4. Zaradi preselitve pisarne v vilo Puharieva 14 nb Khsi-čni gimnaziji za Figovcem.
565-32
Kapuco
sem zgubila na poti Ižanska cesta — Ilovški šrra-don — Galjevica — Dolenjska cesta. Najditelja prosim, da jo odda proti nagradi Dolenjska cesta 23 (Oražmov dom). 428-28
Izgubila
sem 6. L muf v tramvaje od Bavarskega dvora do Ambroževega t-ga. Postu najditelj naj ga odda proti nagradi v oglasnem odd. Jutra. 435-28
Našla Re je
osebna legitimacija in 2
oblačilni nakaznici na ime Mišica, Grosuplje. Dobi se pri Kodrič, Bohoričeva 24a.
542-2S
Filatelisti, pozor!
P< izkusite In uverUl se boste, da najugodne.'" vnovčite aH kupite znani Se vseh drfav Kakor r-»JOL« albume to vse fi-atellstične potrebščine v Knjlsarnl -Tanez Dolžan v Ljubljani, Stritarjeva ul G Tel 44-24
J-135-M
ESSH3
Elek. gramofon
omarica, po možnosti ameri-kanskega Ostema, kupim. Po-z opisom in ceno na oji. odd. Jutra pod »Čista reji: 'jlukcijac.	490-26
-----
M modernizira, popravlja i« izdeluje prinesene kože. Dela po zmerni ceni. Ko-
vačič, Stari trg 21-11.
548-30
Pianino
<2 .bro ohranjsn kupim ! r.nudbe z navedbo cene p; l »Pianino* na ogl. oid. Jutra.	380-26
Večjo izbiro
fnf.mofcnskih plošč raz-r damo. Vsak pesamez, r. komad samo 10 lir trgovini »Ogled«, Msst-n trg 3, vhod skozi vežo.	336-26
Klavir ali planino
cir.bro ohranjen, kupim. Navedba zn»m!;; in cene na ogl. odd. Jutra pod »Gfasba«.	475-26
•ISČovoletne
eestitiee
ii 111»111 in 1111»i»n 111111 m i n 1111111 n i ....................m................
Srečno novo leto 1943	v	H
□ □ □ □
iiiSiiifl Si
icli svojim cenjenim odjemalcem
oblačilna trgovina
Joško Olup mlajši
■U <s4 s? 0 % '■} V

gobe
in sveže pomaranče prodaja Gospodarska zveza v svojem skladišču na BleiVeiso-vi cesti št. 29. 4(54-33
Nov aaslov:
Frančiškanska ul
Vloge in prošnje v italijanščini, prepise,
informacije vseh vrst. razmnoževanja in razne usluge izvršuje »SERVIS BIRO«, Sv. Petra cesta 29.
fflot^inDnciamDODDiJuiJLiuajuuiJJUD
SREČNO NOVO LETO želi
PIRNAT
□ananaaanaDaDaan^^
INSERIRAJTE V »JUTRU«
g gaaaaanuuuuuuLJL^^	g
1H)RYATS1KA
Srečna novo leto želi
SCHNEIDER & VEROVŠEK
trgovina z železnlno
Ljubljana
□ □
□
□
o □
□ □ □ □ p
□□□□^□□□□□□□□□□□lu^	u t * n n h «■ i-rmn
inrajaDaaaaaaDaaaD^^
inai
modna trgovina LJUBLJANA
IDIEZIEILI^A BA^IIKA o. o.
□ □
POTNIK In DRUG
LASTNIK
MARINKO JOŽE §
LJUBLJANA, Metelkova št. 13
■ siiiGiraiiiEimiEiiiii
Gostilna
s zemljiščem na prometnem rkaiu se odda v na-em. Ponudbe na ogl. odd. Jutro pod »Priložnost«.
424-17
Pozor trgovci
£rem vsak teden t Novo mesto in Ribnico ter pre-vramem naročila ali inkaso. Naslov v vseh posl. Jutra.
547-31
PODRUŽNICA LJUBLJANA
izvršuje vse bančne posle v tuzemstvu In t inozemstvo.
Delniška glavnica in rezerve Kan 140,000.000.—
Centrala: ZAGREB
Podružnice: BEOGRAD. CRIKVENI-NICA, KARLOVAC, OSIJEK, BORGONOVO, UJVTDfiK, ZEMUN
u	D
g □ MARMELADE, SADNI SOKL LIKERJI IN ŽGANJE □
□	R	□
□	P________________________________________ □
□	--------
□ □□□□□□□□□□□□□mamDnnooncT ° -H
s § a §
8 B
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ g □ □ □ □
5
Srečno novo leto
ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM GOSTOM
□ □ □ □
D □
□
□ □ □ □ □
RESTAVRACIJA »NOVI SVET«
LJUBLJANA
ARIELE REA CESTA ŠTEV. 14
Wmm
Gospodje pozor! Klo&i.ičarna »Pajk« Vim sTftSovnn osnaži, preob i. tLa m prebarva Vas fciobuk, da izgleda kot nov. Lastna delavnica 7-Joga novih klobukov £e priporoča Rudolf Talk Sv Petra c. žt. 38 Miklošičeva o. 12. Nasproti hotela Dnicn.
J-15S-M-3C
Prepričajte se
o prvovrstnem dcJu Foio Studio Potrč. Selcnburgova ul. 6.
570-30
Za tvrdko
Franc Heuffel
se sprejemajo vsa pečar-ska dela pri blagajničsr-k: gostilne (Figovec). — Prosim, poslužujte se toga naslova.	514-30.

2 © S 1
in Frančiškanska 10
Vreče
kupite in prodajte pri Pod-bevšek Filip, Ljubljana VII, Obirska 4.	17737-37
V italijanščino
prevaja
prošnje, dopise trgovske ln tehniške stroke Tehnična pisarna. Cesta 29. oktobra 13. J-170-M-37
Kravo
ki ho v februarju teletila prodam. Zaloška cesta 28, Ljubljana. 357-27
Prehranu
Na dobro domačo
brano ali dijetično hrano «e sprejme. Poiive se: Wolfova »lica 4-IL	457-14
Rada bi spoznala
skromnega inteligenta srednjih let. ki si želi ustvariti dam in družino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez-domka<.	412-25
Vdovec
poročim gospodično ali vdovo 38—10 let staro, s nekaj pri hranki. Ponudbe n« oglasni oddelek Juti« pod »Rabim go spodinjoc.	466-25
Vdova srednjih le:
s pokojnino in hišo, teli resnega inanpa s starejšim, dobro situiranim gospodom. Šesta, nek naj določi kar sam. Cenjene ponudbe na ogl »nI od delek Jntra pod »Miren dom«, 455-25
Žel. zvaničnik
starejSi vdovec brez družine išče njemu primerno pošteno ženo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zakon«.	478-25
Zaradi ženitve
želim znanja s starejšim boljšim gospodom. Po nudbe na ogL odd. Jutra pod šifro »2enitev« 522-25
Mva tmarski moister
po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb dragega pokojnika se bo vrša v ponedeljek, dne 11. januarja 1943 ob % 3. uri popoldne z 2?! — Hrpif <3V. Nikolaja — na pokopališče k Sv. Križu.
Prosim tihega sožalja.
LJUBLJANA, dne 9. januarja 1943.

Kupimo
bicikl gume. bicikle In motorna kolesa. Plačamo zelo dobro. Gasogeno Merkur, Puharjeva 6.	560-11
Lokal ▼ centru
pripraven za trgovino z galanterijo, papirnico ali trgovino z modnim blagom, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lokal 1943«.	427-19
Lokal
manjši, v strogem središču iščem. Ponudbe pod »Takoj< n» ogl. odd. Jutra.	465-19
Pisalni stroj
v dobrem stanja ali v neuporabnem, lahko tudi cirilica, stalno kupuje in plača najvišje cene Everest. Prešernova 44. 211-N-J-29
Tračno žago
in elektromotor 4-5 ks. s 1400 obratov, kupim. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tračno žago«.
507-29
Pisalni stroj
v dobrem stanju kup;m. Ponudbe z navedbo znamke in cene na ogl. cdd. Jutra pod »Dober stroje.	361-29
Šivalni stroj
t roda m. Smartinjka c. 21. akar.	462-29
Elektromotor
enofazni 0.25—0.35, kupim. Miškec Mirko", bru-silnica stekla in ogledal, Ljubljana VH, Medvedova 38.	519-29
Pisalni stroj
v dobrem stanju kupim. Ponudbe pod »Portabel« &a ogl. odielek Jutra.	439-29
Nov stroj
za popravila nogavic, — znamke Ernesta Curti iz Milana, prodirn. — Ogled Gledališka ul. 14. vrata 20.	511-29
Šivalni stroj
z okroglim čolničkom, v zelo dobrem stanju, flahšteper in damsko z dolgim čolničkom, prodam. Kamniška 13, Rebolj.	525-29
Aparat
za nabiranje pentelj, — ,-nodem. ugodno naprodaj. Naslov r ogl. odd. Jutra.	521 29
Barve za tekstilno in usnjarsko Industrijo ter barvamo, *
tovarne INDUSTEIA CHIMICA . DOTT. SARONIO, Melegnano !
ter turško rdeče olje, nadomestek za Degra*	♦
UNIVERSAT KSL in likeroUa — CUTAPOL — proizvode | tt. Dr. Th. & G. Bohme, Ljubljana — dobite po origi- J nalnih tovarniških cenah potom	♦
t
trgovske agenture PAUL E. DEREANT, LJUBLJANA, ♦
poštni predal 2., telefon 48-15
VERMOUTH ln CREMA MARŠALA
Izrein^ l-' '!:tete pri
VOJKO BRAZ
trgovina z vinom, LJubljana, Medvedova e. 7.
JULLOJJUU Himiilllliunimmiiniiii.n
3 ŽEPNI IN NAMIZNI KOLEDARJI,
BLOKI IN NOTESI VSEH VRST (prodaja samo na debelo) po najnižjih cenah in v največji izbiri. — Vsa knjigoveška, kartonažna ln galanterijska dela
»KARTON«, d. z o. z^ LJUBLJANA, Kolodvorska S
uDUUUUUUUULJULLlUUULJLJUU^^
LJUBLJANA
TELEFON 20-71
nndl po zelo ugodnih cenah: pravi brinjevec, sadjevec, Hkerje in grenčice, rum, vinjak medicinal, vino vermouth, malinovec iz gorslslh malin in kis. — Postrežba točna in
solidna!
♦ >
»
♦
i ♦
: *
♦ ♦
♦
Mačja kože
in zajčje, samo velike in zimske — kupuje krznarstvo
L. ROT, Ljubljana, Mestni trg 5


t
Dne 7. januarja Je umrla v 30. letu starosti gospa
SABINA WRABERJEVA
profesorica na drž. klasični gimnaziji v LJubljani
Pogreb bo dne 9. januarja ob % 4. uri lz kapelice sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu.
Dragi tovarišicl in odlični učiteljici ohranimo trajen spomin.
Sv. mašo zadušnico bomo opravili v soboto dne 16. januarja ob 8. url v uršulinski oerkvL
V Ljubljani, dne 8. januarja 1943.
UČITELJSKI ZBOR IN RAVNATELJSTVO DRŽ. KLASIČNE GIMNAZIJE
P. G. Wodehoua®«
BrnuarisUgen romaš
»Saj
»r<.do, jaz?« je vzdihnfl Hash in poskočil, sva prijatelja, da malo takih!«
>Res?«
»Do zdajle sva se pogovarjala .. .c »Sta govorila o meni?«
»Ne. O vremenu, o psici in o tem, kako sva ponoči
spala.«
Klara je jela s koncem čeveljčka grebsti po pesku. »Oh, rajši grem pomivat krožnike,« je rekla z zlo-vcljnim glasom. »Pa z Bogom, Hash.« In mu je obrnila hrbet.
Hash Todhunter ni znal hitro misliti. Siromak ni bil izmed tistih opazovalcev lepega spola, ki čitajo v ženskih očeh cele knjige in na prvi mah uganejo, j pomeni, če dekle s čevljem črta po pesku. Kake tri ure je bil še nekam srečen in zadovoljen. Nato, ko je po malici mirno kadil svojo pipo, pa je zdajci 7 žalostjo pomislil, da se Klara včeraj in danes zelo
•	Ino vede.
Razumljivo je, da je jel mozgati o tem; in ker mu je »luneh«, ki ga je bil skuhal in použil, prav ta inah najhuje razsajal po prebavilih, se ga je kmalu polastil skrajni nemir.
Počasi, toda z neutaljivo vztrajnostjo se mu je
•	ičalo v dušo ljubosumje, ki so ga bile srečne ure : -nega počitka že pregnale. Bilo je celo še hujše
nego izprva. Hash je puhnil nekaj mogočnih obla kov dima in zapičil oči v Chimpa Twista, ki mu je globoko zamišljen sedel nasproti. , Opažal je, in to ne prvič, da mu je pogled na Cbimpa silovito zoprn. Niti rodna mati se ne bi bila upala trditi o Chimpu Twistu, da je lep, a vendar je bilo v njem nekaj, kar.je moglo navdati srce zaljubljenega fanta z nemirom in skrbjo. Njegove oči so imele tisti nevarni izraz, ki ga pogosto opažamo pri filmskih igralcih. Očitno je bil kača v človeški podobi; treba se ga je bilo varovati, in gorje tistemu, ki bi mu bil zaupal!
Spomin na pravkaršnji razgovor s Klaro ga seveda nikakor ni mogel pomiriti.
Hasheva izvoljenka je bila tako skopa z besedami, da se jih je spominjal vsake posebej. In govorila je samo o. tej črni duši, tem človečetu, ki je stalo na oni strani mize.
»Kaj pa gospod Twist, ali se danes dobro počuti?« ga je bilo vprašalo dekle. Če to vprašanje ni bilo značilno!
»Menda se nisi spet pričkal z njim?« je bila vprašala nato z nekakšno tesnobno napetostjo. Kakšno zavratno vprašanje. In ko ji je rekel, da sta se lepo pomenkovala: »Ali sta govorila o meni?« Tako ga je bila vprašala, ne da bi se le trenutek obotavljala...
Hasha je ta spomin tolikanj presunil, da je vzel pipo iz ust in se z glasom, ki je že od daleč dišal po nasilju, zadri na tovariša: »Hejo!« Chimp se je zdrznil in vzdignil glavo. Pravkar je premišljeval, ali ne bi bilo docela v skladu z dolžnostmi »hlapca za hišna dela«, da bi
pristavil k hišnemu pročelju lestvico in na novo prepleskal oknice pri Hashevi sobi... Recimo, kadar bi prijatelj Hash v kuhinji pripravljal kosilo...
»Kaj?« je vprašal in prebledel kakor zid. Mahoma je bil opazil, da ga Hash, ki je bil pri »lunehu« ves čas tako ljubezniv, zdaj mrko in sumljivo predira z očmi.
»Nekaj vas moram vprašati,« je odvrnil gospod Todhunter, in obraz se mu je če bolj zmračil.
»Na dan z besedo,« se je z živčnim nasmeškom ohrabril Chimp Twist.
To je bila spet napačna poteza, kajti smehljaj se njegovemu obličju ni kdo ve kako prilegel. Hashu se je zazdelo, da se mu grabežljivo in porogljivo muza.
»Rad bi vedel, kakšne komedije se pleto odtod na ono stran!« je zagrmel in pokazal proti sosednjemu vrtu.
»A ?« je vprašal Chimp, ne vedoč, kako naj si razloži to nenadno izpremembo.
»Reči hočem, med vami in gospodično iz sosednje hiše,« je Hash z rastočo nejevoljo nadaljeval. »Je mar med vama kak sporazum?«
»Prisežem vam, da ni ničesar!« je vzkliknil Chimp v silnem razburjenju.
»Prav, prav, če je tako,« je krepko odvrnil Hash. »Je namreč mnogo bolj zdravo za vas... Razumete?«
S temi besedami je nekoliko potolažen vstal izza mize. Ker so bili njegovi sumi začasno pomirjeni, je krenil na vrt, nadejaje se, da bo mogel čez plot nadaljevati pogovor s Klaro.
Toda nihče se ni odzval njegovemu klicu. Hash, ki je bil, kakor smo že povedali, bolj mož dejanja kot človek praznih besed, je brez obotavljanja skočil na sosednji vrt in pritisnil obraz na kuhinjsko okno. Kuhinja je bila videti prazna.
»Najbrže je šla malo naokrog,« je menil sam pri sebi, in v srcu ga je zaskelelo. Če se je Klari zahotelo izprehoda, zakaj ga ni bila povabila s seboj? Ta reč mu ni bila prav nič po godu. Zdelo se mu je, da se ljubezen tega dekleta od dne do dne ohlaja.
Vrnil se je v območje vile »Mon Repos« in znova prestrašil gospoda Twista s tem, da ga je dvajset minut srepo gledal, ne da bi trenil z očmi.
Toda Klara ni bila šla na izprehod. Sedla je bila
v vlak, ki odhaja ob deset minut čez poldne, in se odpeljala na Viktorijino postajo, odtod pa krenila peš na John Street, kjer je stopila v hišo gospoda Braddocka.
Hotela je povedati materi, kaj se je zgodilo, in ▼ trenutni krizp ki je zatemnjevala njeno življenje, poprositi izkušeno ženo za svet.
Njeno zaupanje v teto Izabelo sicer ni bilo ugasnilo, toda nič slabega ni bilo v tem, da vpraša še koga drugega, kaj naj stori. Dekletova notranja stiska se je bila namreč po davišnjem razgovoru t zaročencem silno povečala.
Hashevo vedenje se ji je zdelo tako čudno, da je niti spomin na pomenek z njim ni mogel potolažiti
»Kaj pa gospod Twist, ali se danes dobro počuti?« ga je bila vprašala s poudarjenim zanimanjem. On Da, namesto da bi pokazal obraz viteza, ki se pripravlja za boj, je bil živahno in neskrbno odvrnil:
rejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarn arja: Pran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani