štev. 47.	pi«** * so*"!"«	Ljubljana, dne 4. decembra 1935.	Leto XVII.
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Oin, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemalo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je T Ljubljani v Kolodvorski uL št J. Telefon inter. št 32-59 Račun pri postni hranilmci št 14.194
Dlikltivž /e umrl...
Miklavžev večer ni bil doslej samo praznik otroške sreče in nedolžnega veselja, ampak tudi praznik odraslih. Saj vsak človek, ki ni srčno popolnoma otopel, uživa, ako vidi svojo okolico srečno in zadovoljno. Toliko večji je ta užitek, če so veseli in zadovoljni njegovi lastni otroci. Sleherna še tako siromašna družina je skušala za Miklavža razveseliti svojo mladež. Naj je bilo tudi darilo nebeškega dobrotnika često skromno in neznatno, darilo je le bilo in otrok je smel samostojno razpolagati s prejetim darom.
Letos vse kaže, da bo za kmetske družine marsikje te stare, lepe navade konec. Miklavž je umrl. Kje se ljubi očetu ali materi misliti na miklavžcvske dolžnosti in navado, ako ne vesta, kaj bosta jutri dala praznim želodčkom svojih malih, kako bosta otroke oblekla, da bodo mogli izpod strehe, in kako bosta uredila še nešteto drugih nujnih in neodložljivih dolžnosti iu obveznosti. Življenje pritiska iz dneva v dan s tršo roko in odreka dobroti prostor pod soncem. Pesniška zamaknjenost r lepoto podeželskega življenja je mrtva. Kjer pa še živi, životari samo kot laž in slepilo, ki mu nihče več ne verjame. Kajti še tako lepa beseda ne more utajiti resnice, da je danes naš podeželski človek, prav vsak podeželski človek in ne samo kmet v ožjem pomenu besede, popolnoma na psu. Na prste bi lahko našteli tiste srečne, ki pri svojem delu smejo misliti na bodočnost. Ogromna večina je takih, ki so zadovoljni, če lahko žive iz dneva v dan ali, kakor pravimo po domače »iz rok v usta«.
V takem življenju dobrota nujno mora umreti. Samo naravna posledica takih razmer, kjer človek sproti trepeče za vsak grižljaj, je ona srčna otopelost, ki je značilna za današnjo dobo. Od nje do sirovosti je le kratek skok, od tu do zločina je prehod skoraj neviden. Mislimo, da ne pretiravamo, ako trdimo, da se polovico ali še več ljudi niti ne zaveda, kdaj in kako so zabredli v zločin. Pa je vendar stvar čisto preprosta: Miklavža ni več, dobrote ni, to se pravi: Pravične delitve dobrin, ki izvirajo iz dela, ni več! In to je gorje! Če se namreč človek zaveda, da je pošteno in vestno delal, pa sprevidi, da od dela ne more živeti, začne občutiti bedo kot krivico. Občutek, da se komu godi krivica, pa nujno rodi odpor, ki se pač javlja pri različnih naturah in v različnih okolnostih močno različno. Seveda je ta pojav vselej najhujši tam, kjer ima zapostavljam upravičeno ali neupravičeno zavest, da je krivica, ki jo trpi, zavarovana z zakonom, medtem ko je on sani brezpraven in izročen na milost iu nemilost tlačitelju v roke.
Kaj nas čaka, nihče ne ve, iti mi ne maramo biti preroki. Kaj pa je že bilo, ve vsakdo, kdor se le inalo ozre po zgodovini. Zgodovina vseh dob pa nas uči, da ljudstvo prenaša neznosna bremena samo do neke meje. Saj nam ni treba segati nazaj v davno dobo Kitajske, Babilona,
Egipta in Rima, ni treba nam omenjati stisk, ki so dovedle do francoske revolucije. Dovolj je, ako se razgledamo po dobi, ki smo jo sami doživeli in jo še doživljamo! Vedno in od povsod zveni isti nauk o loku, ki poči, če je preveč napet.
Sedanji rod je že doživel toliko gorja, da si ne želi ničesar bolj kakor miru in znosno urejenega življenja. Ako pa hočemo to doseči, ne smemo dopuščati, da bi dobrota pred našimi očmi umirala in da bi beda in pomanjkanje ljudi pretvarjala v zveri. Dobroto moramo ohraniti, jo poživiti in dvigniti. Miklavž mora ostati živ ne samo za otroke, ampak za nas vse! Če bomo to dosegli ali ne, je odvisno od nas samih.
Ni naša navada, da bi se laskali čitateljem. Kajši povemo resnico, četudi morda kdaj boli. Ako pa hočemo po pravici govoriti, moramo brez olepšanja povedati, da si je podeželski človek v marsičem sam kriv svojega sedanjega položaja. Kajti naš človek (seveda ne tajimo izjem) ima pač to napako, da vsakogar rad posluša in se tudi po njegovih nasvetih ravna, samo tistega se brani, kdor mu dobro hoče. Bolj je podeželskemu človeku važno, kaj mu bo govoril poljuben privandranec nego to, kar mu govori in svetuje pošten kmetski tisk, ki je z velikimi žrtvami vzdrževan v prvi vrsti vprav za podeželskega človeka.
V življenju je vedno iu povsod tako, da se napake in pogreške maščujejo. In ta napaka, ki smo jo omenili, se je že večkrat kruto maščevala
Vzlic težavam, ki nas tarejo, je ljudstvo po vsej državi slovesno obhajalo naš največji narodni praznik, dan, ko smo si s proglasitvijo Jugoslavije Slovenci, Hrvatje in Srbi ustvarili skupen dom.
V	Beogradu so v cerkvah vseh veroizpovedi opravili duhovniki slovesne službe božje, ki so se jih udeležili najvišji državni dostojanstveniki, številni zastopniki tujih držav ter predstavniki javnega življenja. Podobno kakor v prestolnici je bilo tudi po drugih krajih države.
V	Ljubljani in v Mariboru so bile ulice polne državnih zastav. Tujci, ki so nas obiskali ta dan, so se lahko prepričali, da svojo državo ljubimo in smo jo tudi pripravljeni braniti proti vsakomur. Naša borba gre le za tem, da v tej lastni državi zagotovimo vsem poštenim državljanom človeka vreden obstoj. Kdor je mislil in pričakoval drugače, je v proslavi našega narodnega praznika dobil primeren odgovor.
nad podeželskim človekom. Res pa je tudi, da je vse zamujeno mogoče popraviti. Kako in kaj bo naš mali človek popravil, kar je zagrešil in za kar se mora pokoriti, to bo pokazala bodočnost. Brez dvoma pa je re9, da bo malemu človeku pot v boljšo bodočnost kazal sam kmetski tisk. Ako se bo podeželski človek oklenil te rešilne bilke, se mu ni treba bati propasti. Kajti tisk je sila, ki danes oblikuje dobo in vse dogajanje. Utrditi lastni tisk se pravi, utrditi lastno besedo, dati veljavo svojim zahtevam. Kar godrnjaš doma za pečjo, to slišiš sam in kvečjemu sosed, ki ga tarejo enake stiske. Kar pa poveš v svojem tisku, to slišijo stoteri, tisočeri, slišijo tudi taki, ki bi te sicer nikoli ne prišli poslušat in ne gledat tvojih tegob.
In pomni: Beseda, ki jo hkratu slišijo tisoči, ne more trajno ostati brez pomena, toliko manj seveda, če vsi, ki te poslušajo, sp.oznajo, da s teboj hkratu govori deset in deset tisoe slovenskih kmetskih ljudi.
Ni nam treba puntarjev iu godrnjačev, ne maramo kričavih revolucionarjev, ki bi za ceno težkih žrtev hoteli sesti nam samint za vrat. Dovolj so nam trdni bataljoni delavskih kmetskih ljudi, ki se svojih pravic zavedajo iu si upajo to na ves glas povedati. S takimi bataljoni, povezanimi v živo enoto, r neomahljivo skupnost, si bomo kmetski ljudje priborili življenje, kakršnega si želimo, in prostor, ki nam po naravi gre.
Miklavž je- umrl. Na tebi, kmetski človek je, da ga obudiš v življenje! Kasno je, prekasno ni. In česar ne zmore eden, je združenim množicam igrača. Trdno pa smo prepričani, da slovenski kmetski človek še ni izgubil vere v lastno silo.
Tudi v Ljubljani in v Mariboru so duhovniki opravili slovesne službe božje, ki so se jih udeležili zastopniki državnih oblasti, vojske, občine in številni predstavniki raznih društev. Posebej je proslavljala šolska mladina ta pomembni dan na svojih učnih zavodih.
Kakor mesta, je tudi podeželje s primernimi prireditvami podčrtalo, da se zaveda, kaj nam pomeni Jugoslavija. Prav in pametno je bilo, ko so spričo težavnega gospodarskega položaja odpadle vse bučne in kričave prireditve, ki itak niso nikomur v korist in slav-nost praznika prej kaze kakor povzdigujejo.
Milijoni src v Jugoslaviji so ta dan ponovili prisego mrtvemu kralju Zedinitelju, čegar državniške modrosti in voditeljske spretnosti tako pogrešamo v današnjih dneh: Čuvali bomo Jugoslavijo! In med njimi, ki so brez hrupa in krika, zato pa toliko bolj iskreno ponovili to prisego, je bil slovenski kmetski človek z dušo in s telesom.
"Pevi decemlier
nvazmik z&dUtnfemfa
Brez dela
Tako m učili iu svoje potomce vzgajali že naši dedje In pradedje, a prav tako bodo ugotavljali v bodoče tudi zanamci...
Besede bodo ostale iste, a tudi načelo — ne bo pa dosledno ostal splošen pojem dela. Saj je bilo včasih dovolj, da je človek samo pridno izkoriščal svoje telesne moči, dočim je vse duševno delo — a še to v mnogo manjši meri, kakor je to danes potrebno — za njega vršila posvetna in duhovska gospoda. Ker pa sta že takrat vse umsko delo uravnavala ta dva stanova tako, kakor je pač bilo zanju boljše, je povsem razumljivo, da sta tudi pojem dela evojvm tlačanom razlagala tako, kakor so ga potem naši predniki podajali iz roda v »x)d in kakor se žal še dandanes v splošnem tolmači, t j.: »Moli in delaj, garaj, garaj, garaj...!«
Tako pojmovanje dela pa je zelo, zelo zgrešeno. Saj vendar ni glavno, da n. pr. pri mlatvi s cepcem v roki, v znoju zalit razbijam, da poka orodje, da žito škropi na vse strani in se drobi — pač pa je pametnejše organizirati strojno zadrugo, ki nam prihrani čas in zmanjša trpljenje, prihrani pa tudi ua delovnih mezdah. Nadalje ni predpogoj: pridelati blaga, da nimamo kam ž njim in da se ves svet norčuje z njim — pač [>a je važnejša naloga to blago in t njim svoje delo tudi primerno vnovčiti!
Ker nam je dandanes mogoče, da naše umsko (prosvetno) delo razlagamo sami po svoje, je skrajni čas, da se te pravice in prilike v polna meri poslužimo. V to nas zlasti silijo težke gospodarske in socialne prilike. Zato povejmo vsem in vsakemu, da smo postali v fizičnem delu — ne saino dovolj, ampak že celo preveč pridni. Boljše bi bilo, da n. pr. vsako soboto popoldne svoje telesno delo povsem opustimo in ta prostovoljni dopust porabimo v nujne prosvetne in organizatorične svrhe. S tem ne bi dragocenega časa tratili, ampak bi nam ga v plodno izrabo še celo primanjkovalo — če le hočemo sami storiti to. kar nam drugi nikdar storili ne bodo, a kar vendar najbolj krvavo pogrešamo! V eni sami taki prav porabljeni uri prosvetno-organizatorifnega dela bi več pridobili, kakor je danes vredno vse z znojem prežeto garanje celega tedna!
Čeravno že vnaprej vem, da me bodo go-sjKKlje — ki se s tem načelom niti najmanj ne strinjajo — tudi v tem slučaju proglašali s »krivim prerokom«, me v povedanem stališču prav lako že vnaprej krepi zavest, da so moji sotrpini postali že toliko samostojni v svojem mišljenju, da se takih »pošasti« prav nič več ne plašijo — pač pa se jim bodo le pomilovalno posmehovati. Onim, ki že vedo, da to še ni dovolj, priporočam, da gredo tokrat že korak dalje: Pri vsaki priliki širimo propagando, da v eamovzgojne svrhe porabimo vsaj prosti čas ob nedeljah, praznikih, semanjih dineh in vseh podobnih prilikah. V vsakem takem slučaju po-vdarjajmo nujno potrebo po enotni kmetski stro, kovni organizaciji! Prepričujmo, da res čiste kmetske zaštttnice preje ne bomo imeli — dokler je ne bomo sami sestavili. Tudi najmanjše pomoči v to ne smemo od nikoder drugod pričakovati, kakor v nas samih!
Če se posamezni kmetovalci (ki so morda £ kako funkcijo ali drugo »dobroto« udeleženi pri organizaciji, ki jim naše stališče noče iti v njihove »kmetske« in »kmečke« račune), jih kar v miru pustimo — ter jih niti več med sč ne vabimo. Taki janičarji nam bodo vselej več Škodovali kakor najstrupenejši odikriti nasprotniku Za vsakega takega izneverca naših življenjskih interesov moramo najti nadomestila v dveh drugih globoko prepričanih novih delavcih t
Nikdar ne pozabimo povdariti, kako velike važnosti bo taka res kmetska organizacija pri pravilni preureditvi vse notranje in zunanje trgovine z agrarnimi proizvodi; kako meglen
ni fela I
in ničeven pogled imamo doslej na vso našo proizvodnjo, n. pr. niti pravočasno ne vemo, kakšna letina je v posameznih pokrajinah naše države — a bi vendar morali biti vsaj površno informirani o vsem svetovnem produktivnem in tržnem položaju. In kdo drugi naj Ima interes na takih vpogledih, če ne mi sami? Ni torej čuda, da je kmetovalec kot konsument zvedel o slabi žitni letini šele potem — ko so gotovi ^dobrotniki« človeštva spravili v svoje roke večino pridelka! Tako smo ludi lahko že vnaprej prepričani, da bomo o slabi letini krompirja izvedeli šele potem, ko ga niti ne bomo imeli več za prodati! Istotako bomo seveda tudi o visoki vrednosti živalskih kož praktično prepričani šele pri nabavah obutve, nakupu usnja, popravi konjskih oprem itd.
Moti se, kdor misli, da smo v tem pogledu pojM>lnoma brez moči — če imamo le nekoliko dobre volje! Če bi zbralo od ca. 100.000 kmetovalcev Dravske banovine vsak samo po 1 Din mesečno, bi že samo s tem mogli stalno vzdrževati svoj »informacijski biro«, kateri bi nas
»Katoliška eerkcv stoji visoko nad dnevno politično borbo in daleč od vsake strankarske politike. Njeno poslanstvo je v tem, da povsod širi mir, ljubezen in slogo med ljudmi, narodi in strankami. Zato ne dopušča, da bi kaka politična stranka nastopala kot katoliška v tem smislu, kakor da je predstavnica katoliške cerkve. Ne pusti, da bi se kaka stranka z njo istovetila. Katoliška cerkev prepušča vernikom toliko svobode, da ne obsoja nobene politične stranke, ki nima v svojem programu kaj izrečnega, kar bi bilo proti veri ali svobodi cerkve.
Zato ne dopušča, da se vernikom vsiljuje dolžnost, da morajo vstopiti v gotovo stranko in da bi v kako drugo ne smeli.
Cerkev ve zelo dobro, da bi taka katoliška kot politična stranka s kakršnimi koli kompromisi hitro profanlrala (omadeževala) najsvetejša katoliška načela ter bi tako veri in cerkvi več škodila, nego koristila.
Na primer, ako bi v hrvatskem narodu obstojala politična stranka kot katoliška ter sodelovala v sedanji vladi (in iz krila te večine je bil izvršen strašen pokolj nad hrvatskimi zastopniki) ter to vlado podpirala in odobravala izjemne ukrepe proti hrvatskemu narodu in borbi za najsvetejše narodne pravice — kakšne zle posledice bi nastale za katoliško cerkev med Hrvati?
Brez dvoma bi narod osovražil tako cerkev in jo smatral za svojo nasprotnico!
To je ono, zakaj cerkev tudi svoji duhovščini priporoča, naj se ne spušča preveč v politične spore, razen, kadar gre za obrambo božjih in cerkvenih pravic.
Duhovnik mora biti apostol miru in ljn-bezni ter mora imeti vedno pred očmi svoj vzvišeni poklic in obenem čvrsto stati na strani svojega naroda.«
Tako je govoril banjaluški škof g. Garlč o klerikalni stranki leta 1928. po umoru velikega kmetskega voditelja St. Radiča. To njegovo sodbo in obsodbo politične cerkve moramo danes prav posebno podčrtati in jo poklicati v spomin vsem tistim, ki se jih tiče.
Sv. oče je prepovedal politično ndejstvo-vanje duhovščini v Italiji in Nemčiji, razpustil je »katoliško« stranko v Mehiki, izgnati pustil voditelja katoliške stranke iz Italije, Don Sturza Itd. Vse to v interesu cerkve.
Cerkev mora stat! nad strankami, nad razredi, stanovi in iznad njihovih borb za vsakdanje življenje. Cerkev ne more in ne
štafeto poučeval o vseh važnih stanovskih, gospodarskih, trgovinskih, socialnih in kulturnih zadevah in nam na ta način stotero povrnil te malenkostne žrtve. Če posredno vzdržujemo neštete druge ustanove — od katerih ne prejmemo niti sence tega, kar bi nam mogla nuditi taka organizacija — zakaj bi ne mogli ustanoviti nekaj, kar bi bilo res 100% naše?
Pričnimo verjeti lastnim možganom in skrbimo za razširjenje svojega duševnega obzorja. Samo na ta način se bomo razbremenili tujih vplivov — ki so nam vse preje kakor dobrohotni! V podvojenem smislu pa naj to pravilo velja za mladino — ki je nositeljica boljše bodočnosti!
Samo na tej poti imamo podano jamstvo, da gremo nasproti prepričanju, ki bo praktično dokazalo, da spadamo vsi zapostavljen« v en sam tabor — pa najsi nas še bolj skušajo deliti v vedno bolj nam škodljive stranke in stranice. Kadar bomo enotni po duhu, takrat nam ne bo več treba prositi za svoje človeške pravice — ampak jih bomo že v istem trenetku imeli sami v rokah!
Naše geslo bodi: Vedno in povsod pripravljati pot enotni kmetski organizaciji! Tine.
sme stati v službi ene stranke. Ne more in ne sme postati njena dekla, kortcš, agitator in priganjač. »Učite vse narode«, je rekel Kristus, in ne vse stranke, ki so od danes do jutri. Le narod je večen in cerkev.
Vdiha amnestija
(odlok o pomilostitvi) je bila izdana o priliki proslave narodnega praznika. Amnestija je razdeljena v splošno in delno. Prva se nanaša ua nekatere prestopke proti paragrafu kazenskega zakonika in zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, za tiskovne prestopke ter za krivde po gozdnem zakonu z dne 21. decembra 1929. V odloku so primeri točno označeni in opredeljeni.
Delna amnestija zmajšuje nekatere kazni, ki so jih izrekla civilna sodišča. Tudi tu so v odloku primeri točno navedeni, za slučaj nejasnosti pa odloča v dvomljivih vprašanjih pravosodni minister. Splošne amnestije bo deležnih, kakor poročajo, 1253 oseb, v celoti pa obsega pomilostitev, delna in splošna skupaj, okrog petnajst tisoč oseb. Od teh jih odpade več kot petina na Beograd.
Beda nas ho uhila
Odlična vinska letina v dolenjskih goricah, odlična po kakovosti in količini, je spričo da-dašnjih cen in slabega povpraševanja ob veljavo. Vinogradniki so ob trgatvi pričakovali, da jim bo leto; trud poplačan; da bodo z izkupičkom krili pridelovalne stroške, da bodo oblekli sebe in družino, plačali davke in zavarovalnino, močnejši pa so celo mislili, da bo od skupička in po vseh plačilih še nekaj ostalo. Pa so se zmotili vsi v svojih računih! Vino nima nobene cene — po 2 Din za liter ga je težko vnovčiti — in še pri tej ceni, ki se drži, ni kupcev. Dolenjski gostilničarji kupujejo vina raje drugod, na Ri-zeljskem, Štajerskem, eni celo v Dalmaciji. .Je že res, da jih ne more k nakupu domačih vin nihče siliti, pribiti pa je pri tej priliki tako nakupovanje drugod, da bi še kdo ne mislil, kako roko ob roki živita dolenjski gostilničar in dolenjski vinogradnik. Trenutno ne kaže nič, da bi se položaj vinogradnikov kaj izboljšal — ob polnih posodah najboljše kapljice, ki je brez cene, obupujejo in čakajo. Ako pristavimo še, da so znani primeri, ko dobe vinogradnikovi otroci, preden gredo zjutraj v Sol«, mesto zajtrka kwtarec vina, je slika te bode popolua.
Cerkev m politika
?Va prava pofa"
V	tednika »Narodne Odbrane« št. 34 beremo članek pod gornjim naslovom, v katerem se člankar zavzema za kmetsko demokracijo in kmetsko Jugoslavijo, ki naj jo prevevajo kmetski interesi in kmetski duh. Člankar se ostro obrača proti sedanjemu kapitalističnemu redu, ki ni sposoben rešiti gospodarske in socijalne krize, vsled katere največ trpe kmetstvo Jugoslavije. Člankar pravi med drugim:
»Smo na razpotju, ko stopamo v novo fazo družabnega življenja. Kakor so se izživeli razni družabni sistemi, tako se je porušil kapitalistič-no-meščanski, pod čigar ruševinami doživljamo duhovno in gospodarsko stisko. Dasi bo ves svet v približno enakem družabnem odnosu, bo vendar razlika med posameznimi pokrajinami. Odvisna bo od gospodarskih struktur posameznih držav. Tako ne bodo popolnoma enaki odnosi v družbi industrijske Nemčije in poljedelske Jugoslavije.
Kot poljedelcem (mislim na večino prebivalstva) nam bo zemlja narekovala družabno razmerje, ki se bo prilagodilo svetovnemu družabnemu naziranju...
V	industrijskih državah ustvarja novo državno obliko delavstvo, pri nas jo bodo ustvarjali kmetje. Ta pa ne bo fašistična, ne komunistična in bo temeljila na globokih etičnih osnovah in pravilnem krščanstvu ...
Naš narod je presvobodoljuben, da bi mogel prenašati fašistični, komunistični (boljševiški) jarem.
Danes, ko je kapitalizem uničil eksistenco mnogih ljudi, ko postavlja na vodilna mesta svoje eksponente v svrho lažjega izkoriščanja in
V domači politiki ta teden ni bilo bistvenih sprememb. Stranke žive še vedmo v nekem tipa-jočeni stanju in ni mogoče z gotovostjo reči, kako se bo vsaj približno ustalilo strankarsko politično življenje. Ako bi jo hoteli zabrusiti prav po domače, bi dejali, da »vsak berač svojo malho hvališ.
Na svoji seji z dne 28. novembra je vlada sklenila, da se takoj prične graditi
železniška proga
Usti Frača—Foča. Otvorila je kredit 50 milijonov dinarjev za oskrbo z vodo v krajih, kjer primanjkuje vode, ter se razgovarjala o pogajanjih med našo državo in Romunijo o zgraditvi mostu čez Donavo, ki bi vezal obe državi.
Trenja
so nastala med skupinami klerikalnih strank. »Slovenec« sicer poroča o tem močo previdno, ko 29. novembra piše, da cerkev v Belgiji odklanja gibanje katoliške mladine, imenovano >Rex«, češ da je »postalo popolnoma politično in da uporablja sredstva, ki niso moralno upravičena«. V isti številki prinaša »Slovenec« izjavo slovenskega katoliškega akademskega starešinstva:
Slov. kat. akad. starešinstvo, zbrano v Mariboru dne 23. novembra, stoji absolutno in nepremakljivo na stališču enotnosti delavskih krščanskih strokovnih vrst in ee izjavlja z vso odločnostjo proti cepljenju v kakršnikoli obliki. Če je JSZ res potrebna kakšne reforme, naj se ta izvrši, ne pa ustanavlja proti njej in poleg nje nova delavska organizacija. Če pa smatrajo delavski krogi nov list za potreben, se mora ta ustanoviti in izdajati v eporazumu z Jugoslovansko strokovno zvezo, ki naj ima v konzorciju za izdajanje lista odločilno besedo.
Na to izjavo se je oglasila v »Slovencu« z dne 3. t. m. »Zveza združenih delavcev«, ki piše:
zasužnjevanja narodov (afera Staviski) — se krhajo in lomijo vezi med narodi in vodniki.
Z vidika, da je bil tudi naš narod opeharjen in da veliki kapital ni prav nič prizadet od krize, ker jo je sam povzročil (glej bilance vele-podjetij v časopisih) temveč so prizadeti le domači narodovi interesi, in da državniki niso mogli odpomoči propadanju naših ljudi — moramo gledati na porast dr. Mačkovega pokreta.
Resnica je, da je v Mačkovem pokretu mnogo takih, ki so prej pripadali JNS in drugim političnim skupinam in so še danes pripadniki jugo-slovenske nacijonalne ideologije.
Sicer dr. Maček ne daje nobenih izjav, uver-jen pa sem, da je (o gibanje samo socijalno.
Zemlja sama nam veleva politiko, ki jo moramo voditi.
Mlada, izobražena generacija mora razumeti svoje poslanstvo. Mora se odvrniti od vpliva tujine (velemest), potreben jc korak nazaj k zemlji in narodu.
Le z narodom in za narod, s spoštovanjem vsega, kar je narodovega, je mogoče usmeriti narod k ciljem, ki so potrebni za naš obstanek. Industrija naj bo pošten kmetov sodelavec in pomočnik pri njegovem prizadevanju za obnovo gospodarstva, ne tckmec, ki hoče narod izkoristiti iu zasužnjiti«...	D. B.
Nespečnost je bolezen, ki se danes, v dobi splošne živčne oslabelosti, vedno bolj širi. Od 20 odrastlih trpi gotovo 1 na tej bolezni, to j«, da je danes štirikrat toliko teh bolnikov kakor jih je bilo pred 30 leti.
Na resolucijo mariborske podružnice Slovenskega katoliškega starešinstva, ki je bila objavljena v »Slovencu« dne 29. novembra 1.1. moramo — da ne bo nesporazumi jen ja — izjaviti tole:
Slovensko katoliško akademsko starešinstvo je samostojna organizacija s svojim delokrogom, s 6vojim članstvom in s svojimi interesi. Zveza združenih delavcev pa je tudi samostojna organizacija s svojim delokrogom, š svojim članstvom in tudi s svojimi interesi.
Nas je poklicalo v življenje slovensko katoliško delovno ljudstvo, da ga rešimo iz objema kapitalizma in marksizma in pripravimo pot za obnovo družabnega reda po evangelijskih naukih in po naukih papeževe okrožnice »Quadragesimo anno«. Svojo pravico do obstoja bo Zveza združenih delavcev dokazala s tihim in vztrajnim delom.«
Mi smo bili in smo še vedno mnenja, da je dvema gospodoma hkratu težko služiti. Biti po besedah krščanski socialist, po dejanjih pa liberalen kapitalist, to je umetnost, ki je trajno niti organizacija z dvatisočletno prakso ne zmore. Je že na svetu tako, da ima vsak človek lastne možgane in prej ali slej začne misliti z njimi.
Kmei/e v Sloveniji so najbolj zadolženi
Iz južnih krajev naše države, posebno iz Beograda, se prav pogosto sliši beseda o bogati Sloveniji. Mi smo vedno trdili, da so take vesti pretirane, tendencijozne in lažnjive. To nam potrjuje statistika o kmetskih dolgovih, ki jo je izdala Agrarna banka. Po tej statistiki, ki je prav gotovo pravilna, znašajo dolgovi (vse v milijonih dinarjev): v donavski banovini 1683, v dravski 1192, v savski 1185, v primorski 839, v drinski 625, v zetski 496, v vrbaski 328, v mo-ravski 320 in v vardarski 209. Skupaj tedaj v celi državi 6879 milijonov dinarjev.
Po tej zanimivi statistiki odpade dolga na posamezno kmetijo: v dravski banovini 19.386 dinarjev, v donavski 19.014 Din, v primorski 12.976 Din, v zetski 8638 Din, v savski 7444 Din, v drinski 6676 Din, v vardarski 6371 Din, v nto> ravski 5591 Din in v vrbaski 3852 Din.
Kdor bo to prav bral in pravilno razumel % ozirom na okoliščine, v katerih mi živimo, bo prišel do zaključka, da so naši slovenski kmetje do vratu zadolženi, kljub temu pa so prejeli od Agrarne banke najmanj posojil. Razume se, če bf mi ne imeli svojega razvitega kreditnega zadružništva, ki nas je reševalo pred polomom, bi bil vrag vzel že davno domala vse naše kmetija.
Andrej Knez
7C letnik
Te dni je obhajal bivši župan na Viču gosp. Andrej Knez svoj god in obenem pa 70ti rojstni dan. Z imenom gospoda Andreja Kneza je zvezano v zadnjih 50 letih vse viško politično življenje in javno udejstvovanje. Gospod Knez ni bil samo vaški dobričina, ki je vsakomur rad pomagal z delom in nasveti, temveč je zavzemal skozi vso to življensko dobo skoro stalno najvidnejša reprezentativna mesta. Bil je celih 30 let odbornik občine, več let župan, načelnik Glavnega odbora za osuševanje Barja, član okrajnega cestnega odbora, predsednik kraj. šolskega sveta, predsednik Ciril Metodove podružnice, soustanovitelj tamošnjega Sokola, da drugih njegovih manjših funkcij sploh ne naštevamo.
Kot mož in vzoren kmet je stal vedno v prvih vrstah našega pokreta. Zato mu želimo kot poštenjaku nesebičnemu javnemu delavcu in narodnjaku, da bi ga Bog ohranil njegovi družini zdravega še mnogo let!
Zverinski umov
V Sv. Roku pri Novem mestu sta bila divjaško umorjena oče in hči
V noči od nedelje na ponedeljek sta bila v svoji hišici v Sv. Roku ne daleč od mesta umorjena 781etni Rapovž Ignac in njegova 401et-na hči Marija.
Sosedje, ki so danes zjutraj prišli k Ra-povževim, so skozi okno zagledali starega Ra-povža na tleh v krvi. Takoj so obvestili žandar-merijo, ki je odšla na kraj zločina in ugotovila, da ste oče in hči mrtva.
Rapovž je imel razbito glavo, poleg njega so našli še kamen, s katerim je bil umorjen. Hči pa je imela prerezan vrat. Obema bo bile noge zvezane z žico. V hiši je bilo vse razmetano, manjkalo pa menda ni ničesar. Morilce ja prepodil kot sam izjavlja delavec Tone Oster-man, ki je večkrat obiskoval umorjene. eVndar sam ni takoj ugotovil, kaj se je v hiši zgodilo, ampak je čakal do jutra, noč pa prespal na seniku blizu hiše.
Popoldne je bila na kraju umora tudi sodna komisija. Preiskava je v teku ih vse kaže, da bodo zločinca kmalu našli.	■ -' '■>■
leden domače pelzfifee
V Bolgariji
Novo imenovani maršal de Bono (v ozadju z dvignjeno roko) se poslavlja blizu Makale od svojih čet. V vojni je dviganje rok navadno slabo znamenje.
po stari modrosti: »Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.«
Na Češkoslovaškem
je prezidenta Masaryka zadela kap in bo baje odstopil. Spričo njegove častitljeve starosti so te vesti verjetne. Kot njegovega naslednika navajajo listi zunanjega ministra Beneša.
Med Kitajsko in Japonsko
napetost še ni pojenjala, ampak se vedno bolj zaostruje. Pogajanja med zastopniki zunanje Mongolije in Mandžurije so se končala brez uspehov. Šlo je za ureditev meje. Japonska letala krožijo nad Tientsinom, kamor je prispelo tudi precej japonskega vojaštva.
Nankinška vlada nastopa z vso silo proti avtonomistom, ki jih podpihujejo Japonci. Generala Jungjukena so Kitajci postavili pred sodišče kot »izdajalca kitajskega naroda«.
Taki so oblaki, v katere se zavija svet.
Abesinija
vztraja v obrambi svoje neodvisnosti. Po vesteh, ki prihajajo z bojišč, je videti, da se bo prava vojna šele pričela. Žrtve so na obeh straneh velike, materijalne pa bržkone na laški strani celo večje nego na abesinski. Po nekaterih vesteh je v kratkem pričakovati abesinske proti-ofenzive proti Lahom. Vsekakor je računati s precejšnjo gotovostjo, da te vojne še ne bo tako kmalu konec.
žvcza slovenskih kmetov
Tedenski zun. * politični p&ecjled
Anglija
Je nova vlada slovesno proglasila, da bo neomajno nadaljevala politiko zbližanja z bratsko Jugoslavijo in da bo ostala zvesta načelom Društva narodov.
Ob tej priliki naj omenimo še nekaj stvari, na katere ji, že odgovoril »Glas Naroda«, mimo katerih pa tudi mi ne moremo. Ljubljansko »Jutro« pobira po zakotnih ulicah razne čike in jih prodaja po državi kot izvirna poročila. Tako je tudi o tej seji Zveze kmetov poročalo na svoj način, ki je tako daleč od resnice kakor »Jutro«. Njegovo poročilo ve povedati, da se je vršil sestanek vodstva bivše SKS in da so člani napadali politiko Puclja in Marušiča in zahtevali, da se kmetijci vrnejo v JNS. Te in take prozorne intrige »Jutra« gotovo ne bodo uspele. Pa tudi napadi na kmetijce, Puclja in Marušiča ter na Narodni delovni klub se bodo spremenili v konjske fige. »Jutro« napada okrog ogla. Zakaj pa ne strelja v tarčo, ki je na široko postavljena pred njega? Cemu pa razbija napredne in nacionalne vrste, o katerih toži, da so že itak na sto kosov razcepljene?
Kmežki magacin
Ljubljana, Krekov trg St. 10, (nasproti mestnega doma) Vam nudi najboljše rimsko blago po izredno nizkih cenah. Obiščite to trgovino in prepričajte se!
V USA
se hudujejo na Društvo narodov, ker samo cinca in ne pride do nobenih odločilnih sklepov. Če DN v kratkem ne prepove izvoza petroleja v Italijo, bodo v Ameriki šli svojo pot.
Georgije Kjoseivanov, novi min. predsednik in zunanji minister naše bolgarske sosede, pravi, da bo storil vse za čim tesnejše zbliža-nje z Jugoslavijo.
Francijo
namreč veže z Italijo posebna prijateljsko pogodba, sankcije pa pomenijo sicer nekrvavo, vendar ostro — gospodarsko vojno! Ta dva pojma, prijateljstvo in vojno, je seveda težko združiti. Zato opažamo na francoski strani stalno oklevanje, odlašanje in iskanje, kje bi še našli kako leso za izhod.
V Braziliji
je vlada zadušila poskus politične vstaje. Vojska in druge oblasti so odločno nastopile proti upornikom, pa tudi v prebivalstvu samem revolucionarji niso našli pomoči.
V sredo preteklega tedna je imel pododbor Zveze slov. kmetov za ljubljansko okolico sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o načrtu zakona o gospodarskih zadrugah in 2. poročilo o uredbi za zaščito kmetskih dolgov. Seje so se udeležili prav vsi odborniki, kakor tudi nekateri narodni poslanci ter senatorja Ivan Pucelj in dr. Drago Ma-rušič. O zadružnem zakonu je poročal poslanec Milan Mravlje, o kmetski zaščiti pa dr. Srečko Goljar. Po njunih poročilih se je razvila debata, ki je razkrila obupne gospodarske razmere po nekaterih krajih Slovenije. V logaškem okraju so sankcije in italijanski ukrepi proti sankcijam povzročile popoln zastoj v obmejnem prometu in strahovito udarile ondotno prebivalstvo. Ljudje po nekod nimajo niti za vžigalice. Ogenj si napravijo s kresilnimi kamni, ali ga pa hodijo iskat va-ščani daleč h kakemu premožnejšemu kmetu. Takih je seveda vedno manj. Brezposelnost obupno narašča in bati se je resnega ogrožanja reda, miru in življenja.
člani pododbora so nujno pozivali vse merodajne oblasti, naj temu dejstvu pravočasno posvetijo vso potrebno pozornost,- da ne bo prepozno.
je bila po povratku kralja Jurija II. sestavljena nevtralna vlada pod predsedstvom Konstantina Demercisa. Z njo so popolnoma zadovoljni le pristaši znanega grškega politika Venizelosa. Nekatere skupine izjavljajo, da ne bodo sodelovale s to vlado, nekatere pa sploh še niso zavzele stališča.
še ne kaže prav nič volje odstopiti od svojega svet obvladujočega položaja. Sicer v bistvu nima nič proti temu, če Italija v Afriki krvavi, nikakor ji pa ne dovoli, da bi se tam gospodarsko okrepila. Iz Anglije vodi pot v Indijo, vir angleškega bogastva, skozi Sredozemsko morje in Sueški prekop prav blizu tam mimo, kjer se danes bije krvavi boj. Zato Anglija ljubosumno pazi na »prijateljico« Italijo in z vso odločnostjo zahteva sankcije proti njej.
Venizelos, stari grški lev in lisjak, je bil pred časom izgnan iz Grčije radi upora. Zdaj je deležen pomilostitve ob kraljevi vrnitvi.
Evropa
se v celoti zvija okrog laško-abesinskega spora, ki je tako postalo prav za prav važno evropsko vprašanje. Diplomatje ugibljejo o sankcijah, to se pravi o takih gospodarsko-političnih ukrepih, ki bi Italiji vojno oziroma vojne uspehe otež-kočili in končno onemogočili. Pri tem se pojavljajo stalno razlike v pojmovanju med Anglijo in Francijo.
Italija
se zvija na vse kriplje. Udarce, ki jih doživlja v Abesiniji, pridno zanikuje, da ni mogoče nikoli točno poznati resnice. Zraven skuša z diplomat, skim delom in spletkami zrahljati mrežo, ki se plete okrog nje.
Nemčija
v tem evropskem plesu previdno molči. Zdi se, da se tiho pogaja na vse strani in čaka, kdaj bo položaj toliko dozorel, da so bo lahko ravnala
Kmefeka mladina
Konjice
Prihodnjo nedeljo 8. decembra t. 1. se prične tri-dnevni prosvetno-organizatorični tečaj za fante, katerega prireja Pododbor Zveze kmetskih fantov ne deklet za konjiško okrožje. Program obsega idejna, organizato-rlčna, prosvetna in gospodarska predavanja. V tečaj se bodo sprejeli fantje, voditelji in funkcionarji Društev kmetskih fantov in deklet. Od tečaja si obetamo najboljših uspehov.
Draga pri Stični
Kot uvod v zimsko izobraževalno delo je Društvo kmetskih fantov In deklet priredilo pred časom burko »Joj štorklja« in sicer v sokolskem domu pri kolodvoru. Igralci so se postavili in tudi z obiskom smo bili zadovoljni. — V bodoče bomo pa morali skrbeti za predavanja ln tudi za kakšen primeren tečaj, kar je glavni namen naših društev.
Šmartno ob Savi
Naše Društvo kmetskih fantov in deklet Je Imelo v nedeljo 1. decembra krstno predstavo najnovejše kmetske igre iz življenja naših dni, i Borba za novo življenje«, katero je spisal naš agilni tov. Ivan Dovč. V igri sami prevladuje zdrav kmetski in delavski duh. Prikazana sta nam trpina, kmet in delavec, ki sta uvidela, da je izhod iz tega ne-socialnega družabnega reda samo v zdravem kmetstvu, osnovanem.na zadružni osnovi.
Igra sama je uspela zadovoljivo, v gmotnem in moralnem oziru. Igralci so kljub temu, da so bili večji del prvič na odru, zadovoljivo rešili svoje vloge.
K tako lepemu uspehu te prireditve se moramo posebno zahvaliti tov. Pevskemu društvu, da nam je odstopilo svojo dvorano. Prav posebna hvala pa gre tudi našemu neumornemu predsedniku Zveze kmetskih fantov in deklet tov. Iv. Kronovšku, kateri je v lepo zasnovanem govoru tolmačil »Borbo za novo življenje«, in našo zdravo kmetsko misel. Njegove jedrnate besede so pri vseh naletele na spontano odobravanje. Upamo, da nam bo kmalu uspelo igro ponoviti, na kar že danes opozarjamo cen j. čitatelje »Kmetskega lista«.
Krško
Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet za krško-brežiški okraj priredi v začetku meseca januarja gospodarsko-prosvetni tečaj za kmetske fante. Za ta tečaj vlada med kmetsko mladino že sedaj veliko zanimanje. Kmetska mladina se namreč jasno zaveda, da si mora za življenje pridobiti prepotrebno orožje — to pa je vzgoja in izobrazba!
Beričevo
Tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet uprizori v nedeljo, dne 8. decembra 1.1. v Kmetskem domu v Berieevem igro »Grunt«. Pričetek igre bo ob pol 4. uri popoldne. Snov igre je zajeta iz kmetskega življenja, v kateri pisatelj Ivan Radenšek živo prikazuje dogodbe na vasi. Da je igra privlačna, se vidi iz tega, da je bila doslej že na neštetih odrih uprizorjena. Zato vabimo k čim številnejši udeležbil
Prepričanje gospe Ivcmke,
Dobro ali zanikrna gospodinjo se najtazjš spozna po njenem perilu. Vsaka gospo* dinja ima dandanes lahko lepo belo, po trdno perilo. Seve ga mora prati te s ter« pentinovim milom Zlatorog, ki ima: 1. ve* liko izdatnost, 2. nedosežno čistilno moč^ 3. daje obilno gosto belo peno in 4. d« luje obzirno in hitro.
,,Jutru" za spomin
Ob zadnji številki našega lista se je »Jutro« globoko zamislilo. Do srca so mu segla naša »modrovanja«, pa nas s pridigarsko vnemo želi učiti. Zraven nam očita, kakor da smo mi grešniki, ki smo v politično borbo zanesli nezdrav pojav blatenja političnih osebnosti.
»Jutro« naj se lepo prime za nos, naj prebrska po starih letnikih in si osveži spomin ob karikaturi Ivana Puclja. Ta naš politik je bil minister prej in kasneje vzlic temu, da ga je »Jutro« posadilo na tak sedež.
No, nič zato, če »Jutru« peša spomin. Naši pojmi vzlic temu ostanejo sveži, pošteni in dostojni in v ničemer ne odstopamo od svojih besedi.
Stavi možgani «
slab spomin
Zadnji »Slovenski gospodar« je prinesel med prismodarijami tole zanimivo vest: »37,000.000 dinarjev podkupnine je izplačala Našička v času JNS režima in se tako rešila plačila davkov. Sedaj bo vlada vse storila, da dobi davke in poleg tega še teh 37,000.0000 Din za državno blagajno«.
To kar je tu do napisanega je, recimo, vse res. Mogoče pa je vmes tudi kaj takega kar ni res. Po našem mnenju bi bilo veliko bolje in tudi važnejše, ko bi javnosti povedal »Slovenski gospodar«, če ga še ni spomin zapustil, kdo je dal Našički za upropaščanje naše lepe domovine koncesijo,
Kdor sojo veter, zanje vihar l
Časi jerobstva so minili.
Pod temi naslovi sem z dne 11. septembra 1. 1935 priobčil v Kmetskem listu članek, v katerem sem zaradi netočnih informacij delal našemu gospodu župniku krivico. Ugotovil sem, da se je gospod župnik pr' svoji pridigi dne 25. avgusta 1.1. držal le verskega stališča, namreč da je nedeljska košnja smrtni greh itd., zato storjeno mu krivico lojalno popravljam.
Teharje, dne 1. decembra 1935.
Kamenšek Ivan.
Pametna uredba e hartelih
Minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič je izdelal izpremembe in dopolnila k uredbi o kartelih. Glavna določila nove uredbe so ta, da se bo spremenil koncesijski sistem v sistem registriranja. Nadalje se bo pa uvedlo kartelno sodišče, ki ga doslej še nrbilo.
To sodišče bodo sestavljali trije člani državnega sveta in do 20 članov gospodarskih strokovnjakov. Razsojal bo senat petorice. Po spremembi in dopolnitvi sedanje uredbe o kartelih se spremeni nekoliko tudi nadzorstvo ter odpade stalni komisarijat. Poveča se pa kompetenca trgovinskega ministra, tako da bo trgovinski minister Iphko v slučaju, če bi ugotovil, da je kartel škodljiv narodnemu gospodarstvu, ta kartel spremenil ali pa celo razpustil ali likvidiral.
Dopisi
*
Občinske volitve na Ježici
Kljub temu, da se
niso vršili doslej na Ježici, Črnučah, To-mačevem in drugih vaseh nobeni večji tozadevni sestanki občanov, so ti najiii sporazum sestavili kandidatno listo, katere nosilec je kmet Ignac Dovč iz Ježice, njegov namestnik pa mizar Alojzij Erjavec iz Črnuč.
Kot rečeno se je lista sestavila
bolj na tiho, vendar smo prepričani, ker so se zedinili vsi v občini živeči sloji za svobodne občinske volitve, da bodo tudi na celi črti zmagali.
Kmetje, obrtniki, delavci, uradniki iu vsi drugi v področju občine Ježica 15. decembra vsi do zadnjega na volišče. Malo kje smo videli toliko odločnosti in borbenosti, kakor ravno ob priliki sedanjih občinskih volitvah. Združena lista kmetov, obrtnikov in delavcev je stopila v odločilen boj za pravice občanov in za občinske svoboščine proti vsakemu nasilju ali samovolji. Ljudje so pozabili na nekdanje strankarske razprtije in jim je pred očmi le blagor občine, pravice občanov ter svoboda državljanov. V tej skupni borbi jih bo podpiral ves narod in simpatično spremljal njihove vztrajne napore in načela, ki so jih postavili v svoj program. Zato vsi v boj za združeno listo, katere nosilec je Ignac Dovč!
Moravče
Neki slabo poučeni, anonimni dopisnik se je v zadnjem »Domoljubu« zaletel v moravški vodovod. Ker je že marsikdo pozabil, kauo in kedaj je bil vodovod otvorjen, hočem dfti malo pojasnila. Vodovod je gradil Higienski zavod v Ljubljani v letu 1931. Delo pa je vodil od Higi-jenskega ?»voda poslani polir, ki je tudi odlo* čeval, kdo in kedaj bo delal. V mesecu avgustu leta 1931 je bilo delo končano in je voda stekla ter se začela upora ljati. Tudi meni ni znano, kakšen vzrok je bil, da pod takratnim županom g. Antonom Cerarjem vodovod ni bil otvorjen slovesno z blagoslovitvijo. Ker sem na* stopil mesto župana šele 4 mesece za tem, nisem hotel, da bi takrat prosil za blagoslovitev, ker hi
se moj prednik čutil užaljenega in je tudi navada, da se za vsako reč zaprosi blagoslovitev, preden se ijo začne uporabljati. Tako n. pr. je Gasilsko društvo prosilo za blagoslovitev motorne brizgalne, preden se je uporabljala. Tudi vodovod pri Sv. Trojici je bil lansko leto končan in bil takoj nato blagoslovljen.
Ker g. dopisnik še ne ve, kdo je lastnik vodovoda, mu moram povedati, da je na podlagi sklepa občinskega odbora v Moravčah pod vodstvom g. župana Antona Cerarja dne 17. avgusta 1930 vodovod last občine Moravče.
Da Je začelo vode v vodovodu od letošnjega poletja primanjkovati, je pač božja volja taka. Morda je krivda tudi, da delo ni bilo dobro izvršeno. Jaz ne morem presoditi, ker nisem strokovnjak o tem. G. dopisnik naj pa nikar ne vali krivde na napačen naslov. Da se vodovod vsak večer zapira, je pa nekaj novega. Ključi od vodovoda se hranijo na občini. Ker je parkrat vode v ceveh popolnoma zmanjkalo, sem za par ur rezervar zaprl, in sicer radi tega, ker bi bila v primeru požara vsa vas v veliki nevarnosti, če bi bil vodovod brez vode. Ker sem rezervar zaprl, se je vode zopet nekaj nabralo. Da pa vode primanjkuje, so pa veliko krivi oni brez-vestneži, ki uporabljajo vodo samo sebi v zabavo, mesto da bi ž njo štedili in jo samo za najpotrebnejše rabili. Če se pa rezervar res vsak večer zapira, bi bil pa g. dopisniku zelo hvaležen, ker je o tein poučen, če mi pove ime onega, ki si je r i nedovoljen način prilastil ključa re-zervanja. Kar se pa tiče dobrih katoličanov, bi pa pripomnil, da prepustimo Najvišjemu, da odloča, kdo je boljši katoličan. Zdi se mi, da mi nismo poklicani za to. Ali ni rekel Kristus, ko so hoteli kamenjati prešuštnico, kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen ...
Ignac Tome, predsednik občine Moravče.
Bloke
Zima tudi Blokam ni prizanesla. Snega je zapadlo okrog 10 cm in za silo se že smuča. Je tudi prav občuten mraz, vendar je promet na vse kraje odprt. Na Blokah imamo vedno kaj novega. Pred kratkim je bila pri gostilni M. Mo-dic v Novi vasi rokoborba. Te rokoborbe sta se udeležila kap. Hren Anton in urar Slavko Kom-pare. Kompare je podlegel, ker je fizično mnogo slabejši. Gledalci so bili razočarani. Dobro je bilo samo to, ker ni bilo vstopnine.
Svobodo vemo Bločani prav dobro ceniti. Slišimo, da je za javna dela na Blokah določen večji znesek. Cesta Hrbljanova žaga— Ravnik se pa menda ne bo gradila. V splošnem pa Bloke zelo napredujejo.
9ez>ttininai>82vo
Perutninarstvo, najjačja panoga malega gospodarstva, zasluži posebno v današnjih težkih časih vso našo pozornost. Kje naj bi dobila kmetska gospodinja denar za razne malenkosti v gospodinjstvu, ako ne s prodajo jajc, piščet in kopunov. Posebno jo pri nas danes najbolj spoštovana štajerska perutnina, kot v nekdanjih časih. Seveda je treba biti v perutninarstvu vešč, ako hoče rejec res uspevati. V decemberski številki strokovnega lista za pospeševanje reje malih živali pri nas, nas poučuje priznani rejec štajerske perutnine šolski upravitelj Gosak Josip dz Tharij, kako naj pravilno odbiramo plemensko perutnino, kjer se navdušuje za edino res domače pleme, našo rjavo štajerko. Poleg tega prinaša Rejec malih živali poučne članke o reji angorskih kuncev in pridobivanju njih volne, katera stane en kilogram celih 250 dinarjev, kar je za malega rejca že celo premoženje. Marsikateri brezposelni delavec si lahko pomaga s to rejo, ki mu nudii skromne in gotove dohodke
poleg nedolžnega razvedrila. V rubriki Društveno vesti se vrste poročila raznih rejskih društev, iz česar sklepamo na velik napredek v tej panogi malega gospodarstva. Za Božič prejmejo naročniki lista tudi lepo zbirko daril v raznih predmetih in živalih. List krase izvirne slike in je kot tak s svojo bogato vsebino res najboljši kažipot za slovenskega rejca k napredku v umni reji malih živali. V novem letu želimo listu in njegovemu pokretu pod vodstvom priznanega delavca na tem polju gosp. Alfonza Inkreta, še večjega razmaha v prid zboljšanju današnjih težkih gospodarskih razmer.
žVcvice
*
Položnice
Vsem cenj. naročnikom »Kmetskega lista« smo priložili v današnjo številko poštne položnice, s prošnjo, da bi se jih še tekom tega meseca poslužili ter nakazali naročnino za leto 1936., ki znaša kakor doslej samo 30 dinarjev za celo leto.
Ob tej priliki si dovoljujemo najvljudneje prositi vse one naročnike, ki dolgujejo na naročnini še kak znesek za nazaj, da ga istočasno nakažejo.
*
Iz Romunije se je vrnila Nj. Vel. kraljica Marija v Beograd. Z njo sta se pripeljala kraljeviča Tomislav in Andrej.
V	Križevcih na Hrvaškem je Branko Štrbac ubil svojega očeta. Oče jo sirovo ravnal z družino in svojcem večkrat grozil, da jih pobije kakor pse. Ob nekem takem nastopu je sin v razburjenosti zgrabil dvocevko in sprožil. Oče je bil takoj mrtev.
Po Dalmaciji so zaradi deževja nastopile velike povodnji.
V	Stični je vodna zadruga za regulacijo Viš-njice prejela 50 tisoč dinarjev banovinske podpore.
V	Grajcnšcaku je pogorelo Francu Čehu gospodarsko poslopje z vsem, kar je bilo v njem.
Trboveljska občina izda za svoje uboge poldrag milijon dinarjev. V tem znesku pa niso niti vračunane vsote, ki so določene za pobijanje brezposelnosti in pridejo tudi v prvi vrsti siromakom v prid.
Iz šentpcterske vojašnice v Ljubljani sta Iz tam nameščenih novih policijskih zaporov pobegnila dva nevarna vlomilca, Čermelj in Drolc.
Novo motorno kolo so znašli v Angliji. Sprednji del je podoben avtomobila in ima jeklen oklep, kar za današnje divje dirkanje nI brez pomena.
Nagrade, žreban/a?
Uprava Kmetskega lista pripravlja svo-jim naročnikom za Novo leto velike nagrade, za katere bodo naročniki žrebali
Prospekte priložimo v eni številki prihod«
njič!
V	Celju je padel s kozolca in se močno poškodoval 351etni delavec Anton Zohar.
V	Oplotnici je dinamitna patrona eksplodirala v roki 141etnemu pastirju Alojziju Škrinjer-* ju. Odtrgalo mu je vse prste, razmrcvarilo ob« roki in skazilo tudi obraz. Deček so v mariborski bolnišnici bori s smrtjo.
V	Mariboru je umrl ugledni šolnik, prosvetni inšpektor v pokoju, dr. Janko Bezjak. Pokojniku blag spomin, svojec m naše toplo aožalje!
V	Kropi se je smrtno ponesrečil 251etni delavec France Luznar z Dobrave. Delavci so raa-streljevali skalovje za nasipe proti zemeljskim plazovom. Ker se prvi naboj ni vžgal, je Luznar casul nov naboj ter ga prižgal. Po eksploziji je šel pogledat, tedaj pa se je vnel tudi prvi naboj. Luznar je bil takoj mrtev.
Hlasnihova „Veliha Ovalih ti" za leio 2936
je izšla in se dobiva pri založniku, tiskarni
J.Blasnika nagi.. Ljubljana,
Breg 10 in v vseh veifih trgovinah
Ta naš najstarejši slovenski ljudski koledar je res praktičen In zanimiv. - Zato ga hoče imeti leto za letom vsaka slovenska družina. — Letos mu je dodana še večbarvna reprodukcija lepe slike „P O K L O N MODRIH"
V	Litiji je brez sledu izginil predilniški mojster Ivan Janežič. Ker je imel pri sebi 1500
dinarjev denarja, se svojci boje, da ga je kdo ponoči napadel, izropal in morda celo vrgel v Savo.	m
V	Dolenji vasi so zaprli šolo, ker je učiteljica obolela za davioo. Ko bo šola razkužena, se zopet prične pouk.
Blizu Borla pri Ptuju je padla v Dravo in utonila 341etna posestnikova hči Ana Kujec, doma iz Gajevcev v občini Gorišnici.
V	Brsternici je ogenj uničil hlev in skedenj posestniku Francu Strešniku. Zgorelo je tudi gospodarsko poslopje in stiskalnica v njem. škoda znaša na 50 tisoč dinarjev. Ogenj je baje nastal zaradi neprevidnosti.
Vpgflšn/cfe
kfe dobim lep moderen
klobuk ali čepico
Najnovejše oblike, prvovrstne kakovosti pri MIRKO BOGATAJ, Ljubljana, Stari trg 14
Stalno v zalogi klobuSevlnaste copate In zimske kape
V	Vosku pri Sv. Marjeti ob Pesnici so našli na jablana pred hišo obešenega 331etnega vini-oarja Ivana Petka. Siromaku se je menda omračil um.
V	Litiji je 4 letna Videmškova Jožica padla v lonec kropa. Kljub močnim opeklinam ostano mala morda le še živa.
V	Orlovščaku pri Hotizi v Prekmurju je v gozdu padlo drevo na 20 letnega fanta Martina Radona, ki je uro kasneje podlegel poškodbam.
V	Framu so v neki gostilni popivali fantje, potem pa napadli 261etnega krojaškega pomočnika Jožeta Moma. Mom se je branil in pri tem z nožem zadel v vrat enega izmed napadalcev, namreč 2Sletnega Antona Grašiča. Prerezal mu je žilo odvodnico, radi česar je Grašič izkrvavel in v nekaj minutah umrl. Mrliča so prenesli v
| mrtvašnico, Moma pa so odgnali orožniki.
depisnice
Kdor je prejel v današnji Številki Kmetskega lista priloženo dopisnico, ga najvljudneje prosimo, da nam jo s čimveč naslovi na zadnji strani vrne. Naslovniki, katere nam bost« poslali, bodo prejeli za božič in novo leto nekaj številk Kmetskega lista brezplačno
Iz Vitomarc«v je doma 67ietua dninarica Marjeta Vilčnik, ki je z mazaštvom zakrivila smrt 351etne posestnice Terezije Hrga, ko ji je pomagala pri porodu. Ženska je bila obsojena na tri mesece strogega zapora in dveletno izgubo časktnih državljanskih pravic. — K temu bi pripomnili, da naj bi vsi odločujoči činitelji, mesto <1a tratijo čas iu moči v brezplodnih strankarskih bojih, rajši skrbeli za povzdigo ljudske prosvete! Potem bi taki slučaji kmalu ijginili.
V	Novi vasi je nekdo iz zasede napadel 21 letnega delavca Maksa Prosenjaka. Ljudje so nesrečneža našli vsega krvavega in s prebito lobanjo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer pa se doslej še ni zavedel.
V	Kotredežu pri Litiji se je v gozdu pripetila huda nesreča kmetskemu fantu Francetu Zupanu. Ko sta z očetom v gozdu podirala smreke, je fanta drevo oplazilo in ga podrlo na tla. Poškodovan je tako hudo, da je njegovo življenje v resni nevarnosti.
V	Dolenji vasi pri Zagorju je v duševni zmedenosti skočil iz višine 5 metrov skozi okno brezposelni mizarski pomočnik Vinko Potisek. K sreči se pri padcu ni ubil, ampak le nevarno notranje poškodoval.
V	Ljubljani si je vzel življenje mestni delavec A. Z. Pred časom mu je mati posodila nekaj denarja, ki ga ji pa sin ni mogel vrniti. Mati,
ki je stara 92 let, je sina tožila in se ni dala
omehčati njegovim prošnjam. To ga je tako
potrfo, da se je v svoji hišici obesil. Ril jo star <>0 let in družinski oče ...
Zadrugo za izvoz tobaka so ustanovili v
Skoplju. Priglasilo se je do sedaj 205 zadrugar-jev, ki so pridelali okrog 100.000 kg tobaka za izvoz.
Monopol tobaka. Leta 1934. je monopolska uprava odkupila 6,020.000 kg tobaka po Din 7'54 od 22.000 sadilcev. Na glavo odpade v Jugoslaviji približno pol kg tobaka. Smatra se pa, da se pokadi še enkrat toliko tobaka v Jugoslaviji in da se ostali tobak verižj in izmika kontroli drž. monopola.
Ko preCItai Kmetski list« daj
ga prečilali ludi sosedu In mu priporočaj, da si ga naroči. Celoletna naročnina znaša samo 30 dlnarfeo.

Odpis davčnih asaealanbcv
Dravska finančna direkcija v Ljubljani opozarja vse one davčne zavezance, ki imajo davčni dolg po stanju krajem leta 1932., za katerega odplačilo je bilo s § 28 zakonske novele od 18. februarja 1934 predvideno največ v enajst letnih obrokih in s § 49 zakona o budžetskih dvanajstinah za mesece avgust 1935 do marca 1936, glede poljedelcev in obrtnikov, bivajočih v krajih, za katere veljajo odredbe točke III., člena 87 zakona o neposredaiih davkih — podaljšano na 15 let, na uredbo ministrskega sveta o izrednem odpisu sorazmernega dela za izterjanje še ne dospelega davčnega dolga krajem 1932. leta, štev. 78.992/111 od 8. novembra 1935, ki je objavljena v »Službenih novinah« pod štev. 262 od 12. novembra 1935 in v »Finančnem zborniku« štev. 46 tekočega leta.
Po členu 1. cit. uredbe letni obrok dolžnega davka do kraja 1932, ki je plačljiv v teku leta:'
1936 se mora odplačati v gotovini do kraja
meseca februarja 1936 1937 .1938
1939
1940
1941
1942
1943
1944
1945
1946
1947
1948
z 89%
71%
63% 56% 50% 45% 40%
32% 28% 25% 23%
Po posebnem razglasu ministrstva financ pa bp more davčni zavezanec koristiti ugodnosti iz te uredbe samo tedaj, če prične odplačevanje svojega dolga pri zadnjem letu, to je pri letu 1948. — nazaj.
Ker je s to uredbo nudena davčnim zavezancem, ki imajo davčne 'zaostanke po stanju krajem 1932 ugodna prilika, da ta svoj dolg, ki bi se sicer kot težko breme vlekel iz leta v leto in bi ga bilo zajedno s tekočimi davki težko odplačati, poravnajo samo v višini od 89% do 23%, t j. s kvoto, ki je v zadnjih štirih letih celo nižja od Yi odnosno V% dolžnega letnega obroka, smatra finančna direkcija za svojo posebno dolžnost, da na to uredbo opozori davčne zavezance javno ter jim priporoča, da se te ugodne prilike poslu-žijo v čim večji meri.
Hkratu opozarja finančna direkcija, da se rok za odplačilo navedenih davčnih zaostankov, ki je z gori cit. uredbo določen do kraja 1936., ne bo podaljšal in da ni niti najmanje misliti na to, da bi se ti davčni zaostanki, v kolikor so izterljivi v smislu davčnih predpisov, odpisali v
celoti ali deloma. Nasprotno imajo davčne uprave nalog, da baš izterjanju teh davčnih zaostankov posvetijo vso svojo pozornost ter jnh izterjajo prvenstveno e prisilnimi merami.
Cbvlniški ieden
Glavni odbor za Obrtniški teden v Ljubljani Je povodom svoje propagandne prireditve izdal in založil obrtniški propagandni adresar. Adresar je izšel v 60.000 Izvodih ter se razpečava brezplačno po celi Dravski banovini. Brošura ima namen, da pripomore h kolektivni reklami in propagandi za naše izdelke.
Cesar obrtnik kot posameznik ne more doseči, hočemo doseči s skupnim nastopom in z združenimi močmi. Obračamo se do našega kupujočega občinstva potom te brošure s prošnjo, naj vendarle uvidi, da s tem, če kupuje ln naroča pri obrtniku domač izdelek in delo, koristi tudi samemu sebi.
Hadic
Program Radio Ljubljane
v tednu od 8. do 15. decembra 1935.
Nedelja, 8. dee. 9.45: Versko predavanje (g. dr. Mihael Opeka), 15.00: Kmetijsko predavanje: Kurnica in negovanje kokoš! (g. ing. Wenko Boris), 16.00: Gospodinjska ura: Jajce v gospodinjstvu (ga. Albina Travnova).
Ponedeljek, 9. dcc. 18.00: Zdravniška ura: O pljučnici (g. dr. Bogomir Magajna).
Torek, 10. dee, 18.40: Višek kitajske kulture pred propadom (g. Fr. Terseglav).
Sreda, 11. dec. 18.40: O morfologiji in geologiji planincev (g. prof. Janko Mlakar).
Petek, 18. doc. 11.00: Šolska ura: Abesinija (g. dr. Reya Oskar), 18.00: Ženska ura: O kozmetiki (g. dr. A. Ferenčak), 18.40: Žena in delo (g. Pernišek Franc).
Sobot«, 14. dee. 18.40: Pereča zunanje-po-litična vprašanja (g. dr. Alojzij Kuhar).
(Sejmi
9. decembra: v Litiji, Mokronogu, Sv. Lovrencu v Prežini, Bučah, Vrenskih goricah, Dobovi. 10. decembra: v Kamniku, Metliki, Mariboru, Sv. Juriju ob juž. žel.
13.	decembra: v Gor. Logatcu, Mengšu, Radov-
ljici, Senušah, Studencih pri Poljčanah, Sv. Petru pod Svetimi gorami, Ljutomeru, Jurkloštru, Žalcu.
14.	decembra: v Mišjem dolu, Ptuju.

IIIGOSIOVAISKA ZAVAROVALI* BAMKA
v Ljubljani, Gosposka ulica 12 Telet 2176,227«
Podružnice t BEOGRAD, ZAOREB, SARAJEVO, OSIJEK. NOVI SAD in SPLIT
Novost v prehrani naše dobe je: Mešanica domačih čajnih rastlin
NaJboljSi nadomestek za inozemske tale!
Po odobrenju Min. soc. pol. In nar. »dravja od 11. n>a)a 193% 1. S br. 14.004. Stavila v promet
KMETIJSKA DRUŽBA r. L z o. L V LJUBLJANI
NAŠ ČAJ
,Haš čaj"
za vse ženske In moške,
11*1
hne otroke — Je pravi družinski čaj iz naših domačih čajnih zelišč — Pijte ga
zjutraj in zvefer,
dopoldne in popoldne ter ob vsaki drugi priliki — Vsi so zadovoljni, vsi ga hvalijo I nNaS lij" zahtevajte v vseh prodajalnah '
DENAR naložite nagbolge (n najvarneje pri domačem zavodu
reg. zadr. z neomejeno zavezo
v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1
Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: „Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka
Vloge na knjižite in tekoii račun sprejema proti najugodnejšemu obrestovanju — večje stalne vloge po dogovoru. // JAMSTVO ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. // Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. // Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso. Sploh vrši vse denarne posle, ki spadajo v delokrog
denarnih zavodov.
BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12 in od 3—5, le ob sobotah in dnevih pred
prazniki od 8—12ure.
Podružnici: KAMNIK - MARIBOR
Stanje vlog: Din 35,000.000 - Rezerve: Din 1,300.000"-
TISKOVINE
vseh wsHrgw$ke, uradne,rekla m-mW^rne,časopise, knjige, več6an ^Jjj^rjmUisk hitro in poceni!
TISKARNA MERKUR
LUIBL1ANA.GREGORČIČEVASJ !23
%125-Sl ^Megram -.Tiskarna 11 le r k in:
Sadno drevje
za jesensko ali spomladansko saditev, visokodebelnato ali pritlično od pečkarjev do koščičarjev, z garancijo najprikladnejših sort po sadnem sortimentu s strokovnimi navodili po zmernah cenih dobite pri
Kmetijski družbi v Ljubljani
Zahtevajte cenik! Novi trg 3 Zahtevajte ceniki
Urednik: Janko v»s»e, — Izdaja za konzorcij Ivan Pipan. - Tiska tiskarna Merkur (predstavnik tiskarne: O. Mihalek). LJubllana.
Dobavlja vse deželne pridelke, kakor:
pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevske izdelke: pšenični zdrob, pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, iešprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. superfosfata, kalijeve soli. Tomasove žlindre, nitro-foskala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne »Ilovac", Karlovac, za vse vrste zidne 'n strešne opeke.
EKONOM
r. x. s o. i.
v Ljubljani
Kolodvorska ulica 7
(V lastni bili)
Telefon ntenirban 25-4»
0327763141925