Maribor, Koroška ulice 5. „STRAŽA“ faAaja T pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. f ■redntftvom se more govoriti' dan od II.—12. ure dopold. TeMrfon it. 113. IMninib lista: Celo leto Pol leta Četrt leta Mesečno 12 K 6 K 3 K 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 25. Maribor, dne 28. februarja 1912. Letnik IV. Delegatom slovenskih kmetijskih podružnic. Kranjska kmetijska družba je zadnji pondeljek dne ,26. t. m. na občnem zboru prešla» popolnoma, v roko »Slovenske ljudske stranke. To pomeni sijajno zaupanje V eminentno agrarno delovanje te stranke v dSeželnem in »državnem zboru. Ker je naša stranka na Štajerskem istovestna po programu in delovanju s fcrajnjisko ljudsko stranko, sme registrirati zaupanje kranjskih kmetov tudi za se in, za svojel delo. Na, Štajerskem še vlada v kmetijski družbi stranka, katera v deželnem in državnem »zboru z velikim nasiljem nastopa proti kmečkim: interesom. V deželnem zboru hoče upeljati nove doklade, ki bi v prvi vrsti zadele kmečko prebivalstvo; ‘ ustanavlja z lahkomiselnostjo deželne realke, gimnazije, meščanske šole, dočim se ji mora vsaka, koncesija v kmetijskem šolstvu izviti z velikanskimi boji;,' jemlje kmečkemu prebivalstvu obrtniški stan ter mu vse obrtniške potrebe neznosno podražuje; v deželnjem šolskem svetu ue dovoli niti enemu zastopniku kmetov1 sedeža; v deželnem odboru smeta sedeti med 8 odborniki le dva kmečka odposlanca. In ista stranka, ki sklepa v štajerski kmetijski družbi papirnate resolucije za kmečke interese, ravno ista stranka se bori v državnem zboru za davek na vino, odpira meje za tujo živino in pripušča uvoz prekomorskega mesa. Mi štajerski Slovenci vsled našega štefrila nimamo možnosti, dobiti kmetijsko družbo v slvoje roke, med Nemci pa krščansko-tlocialna stranka nima dovolj agilnosti1, da bi izrinila kmetu neprijazno stranko iz kmetijske družbe,, Vsled tega, četudi se ne oziramo na zapostavljanje slovenskega Štajerja, nam ne preostaja nič drugega, nego da vedno glas-nejo zahtevamo delitev štajerske h. kr. kmetijske družbe v nemški in slovenski oddelek, A tudi sistematično zapostavljanje slovenskega dela štajerske dežele od strani o. kr. kmetijske družbe nam mora biti mogočen razlog, da zahtevamo delitev te korporacije. Vsak n^rod, ki ima le količkaj življenjske moči v sebi, čuti potrebo v sebi, da svoje zadeve s,a,m upravlja in da ne služi in ne tlačani drugim. Žal, so nam pokazale izjave naših slogaš-kih in liberalnih krogov, da ne Čutijo v sebi te potrebe. A hvala Bogu, ti krogi ne pomenjajo naroda, niso predstavitelji slovenskega ljudstva. Narod, ki se »zaveda svoje življenjske moči, odločno ‘ odklanja, da bi sledil libera|hii in slogaški zastavi,, ker bi ga vodili še k večjemu tlačanstvu in konečni smrti. Slovenski narod se je zadnji čas (pod vodstvom Slovensko kmečke zveze otresel vsakega mrtvila in se z gigantskim naporom bori za svojo sajmostnlnost. Ne sme nas preslepiti »dejstvo, da se tudi slovenskim podružnicam delijo kmetijska orodja, semena, vinogradniške potrebe itd. T)oda vse velike moralne in gmotne podpore se delijo tako, da je slovenski del dežele hudo oškodovan. Za živinorejoje podpora, ki jo dobimo Slovenc1! v primeri z Nemci, pii-nimalnal S knežjo munifieentnostjo pa se podpira v tem oziru osobito Gornji Štajer. Za poljedelstvo v ožjem pomenu besede se ne stori za Spodnji Štajer popolnoma nič. V kritičnih časih, kakor so bili, zadnje čase vsled velikih suš, nas pušča kmetijska družba na cedilu. Za sadjerejo je skrb kmetijske družbe uezadostna. Pri oddaji Informacij, ki jih centralna vlada zahteva od kmetijske družbe, se na Slov. Štajer ne jemljie ozira. Sljovensko kmečko ljudstvo pričakuje, da bodo delegati slovenskih kmetijskih podružnic na letošnjem občnem zboru c. kr. kmetijske družbe vestni in odločni tolmači njegovih želj in nazorov. Pravica, kakor si jo mislijo Nemci« Včeraj zvečer je poročal iposlanec Wiastian na nekem shodu nemškonaoionalnih mariborskih volil-cev v kazini. Govoril je mnogo in obširno ter se bomo na njegova izvajanja še povrnili, za danes se hočemo baViti samo z viškom njegovega govora, z onim delom, v katerem je ugotovil principe In povedal načelo, po katerem je treba Nemcem postopati na-pram Slovencem. Wastian je pravil, „da je slovensko ljudstvo miroljubno, da ni nikakor navdušeno za boj z nemškimi sosedi, toda zaprto je poksem hermetično od ostalega sveta in je zato Nemcem nemogoče pojasniti mu razmere in ga poučiti. Ker je pa to nemogoče, za to je treba druge taktike, da se »stre obstrukcijo“, treba je „den Slovenen den Brotkorb höher hängen, der Laindesiausschuss kajnn sie nur so kurieren.“ Tako tedaj. Sedaj vemo, po kakšnih načelih hočejo Nemci z nami v miru živeti, sedaj vemo, kakšna je nemška pravica napram Slovencem, kako so Nemci 'in nemškutarji naklonjeni slovenskemu ljudstvu. Zato ker je ljudstvo po njih zatrdilu nevedno, ker ni .^aufgeklärt“ — z drugo besedo bi se to reklo nemšikutarsko — zato se ga smora, Čeprav je miroljubno, tepsti, bičati, izstradati. Kako naj človek imenuje tako politiko? Ali ni to politika najhujše brutalnosti in krivičnosti? Že neštetokrat Smo na podlagi številk dokazali, kako vnebovpijoče so krivice, ki se nam gode v deželnem gospodarstvu. Povsod v vseh panogah in pri vseh vprašanjih smo zapostavljeni. Komaj sramotne drobtinice odpadejo na Spodnji Štajer, zlasti pa še na slovenski del. A W.astiapu je še to preveč. Brezobzirno pove .urbi et orbi, da se mora odvzeti Slovencem še te drobtinice, ker se jih drugače kot s to brutalno, surovo silo ne da prisiliti, da bi odnehali od obstrukcije. In ta metoda se ne zdi „pravicoljubnim“ Nemcčm nedopustna in krivična, ako prav hite zatrjevat, da je ljudstvo pravzaprav nedolžno, da bo trpelo tedaj po krivem, da so vsega krivi samo slovenski politiki. Res, srd do slovenstva je odvzel Nemcem že vsak čut za pravičnost. V enakem tonu kot vrhunec Wastianovega govora je izzvenel konec zborovanja. Dirigiral ga je znani mariborski odvetnik dr. Mravlag in sekundiralo mu je s pritrjevanjem več zborovalcev. Tudi dr. »Mravlag je proglasil parolo ‘političnih brezobzirnosti. Izjavil je, da se mora Slorvenqem pokazati pest, da je treba „die Kerle“ potlačiti in moraliöno pobiti, tudi Če je ‘treba postopati z nasilnimi srieds -vi (Gewaltmittel). In nekateri zborovalci so temu pro-paigatorju najskrajnejše politične nestrpnosti pritrjevali. Tako, sedaj vemo, pri Čem da smo. Sovraštvo Nemcev do nas je toliko, da naia hočejo na vsak način prisiliti, da bi klonili tilnik. Kličemo jim pa Odločno in nevstrašeno : Ne bo šlo! Mi se ne udarno! Motite se, gospodje Nemci, zlasti spodnještajerski, če mislite, da naše ljudstvo ne ve za kaj gre, da je neizobraženo in zaostalo. Na lastni koži' čuti dan za dnem krivice, ki se mu gode, zato se je na stotinah zborovanj izreklo za boj do «zmage. Kljub vašemu PODLISTEK. Moj piišle. (Dalje.) Peter Skuhala, „Križ božji ! Ka pa to za kuštrava baba be- žiče ?“ „Hodma bliže, nede hitro pribežala, te pa si jo dobro pogledni!“ „Toto babo jas poznan. Pa je znotrela, ali je pijana?“ „Noriš se. Včera je vmrla, pa si išče večni mir no pokoj, pa ga, ne najde. Obrekovala pa podpihovala je na sveti. Pod oknami pa za dvoran je poslušala!, kaj so si liidje giučali. Šla je tildi med nje sedit. Napelavala je guče na to kaj je štela znati, to pa je nesla dale, pa same laži trosila med liidi. Tak je trosila laži po vesi, obrekovala pa podpihdvala. Spuntala je celo ves. Sosid bo na sosida, hud. Eden driigemi so delali kvar od samega Cmerav »Tožili so se. Že ni blo odrašienega človeka v ,vesi, ki ne bi bijo kastigan zavolo jenih laži. ‘Za to joj visi žareči jezik zviist. Kiišjtrava ne, kak ti misliš, to so kače, ki jo pikajo- Dva hudiča jo s žarečimi bikovcami od hiže do hiže naganjata, vkeriji je prie nemir delala, Viš! Ravno sta jo pai pritirala.“ („|Ti gnusna baba ti!“ „Piistma jo! Dobila je svoje plačilo.“ Srečama neprešteto množico Črnih liidi obojega spola. „Toti sof sveti zakon razdirali, zap eia vab ne-dužnost. nese marali za šesto božjo zapoved. Hudiči je ženejo, kan so obsojeni.“ Strašno se zažari pred nama. „Kaj je to?“ „Počakaj ! Grema za njimi,“1 Peklenščaki pokajo z žarečimi biči po množini, mesarijo jo no mrčvarijo, ka je tekla kiipoma njihova: krv. Prišli smo do žarečega jezera, Vragovje, strašne pošasti, so se prikazali z ognja. Vfeak, saj stepo, ka je ogenj s plamenom daleč na okioli razletjo, vsaki |e neznano zatiiljo, ka smo strettali vsi. Pred ognjenin jezerom sedi na žarečen stoli lücifer. V levoj roki drži žareče zasohe z, dvema, ro-glama, zadi jemi stoji visoki nad gniisnoj glavoj dugi rep. Smeje se bogim žrtsvam, grozno se reži, vtista mu sežejo do kosmatih vüh, glas davle od Sebe, ka bi se gora razpočila, Lücifer je tak gnusna peklenska, {pošast, ka mi je postalo slabo, zdignolo se mi je. • Un pa davle znamenje. Z rokoj ma(še na letvo, pa na pravo. Vragovje so puhnili na» nove prebivalce. To bi a gnječa ! Obsojeni so bzikali sen pa ta, kričali so, javkali, jokali, neznajno so tiilili. Vse ‘zapstunj! Po-rinuli so jih vogen, kak se všiple s ponjave zrnje. Celo jezero se je zburkalo. Lücifer 'se je prav satansko zakrohoto. Vse je spreminulo. „Zaj si ividjo pekel?“ reče düh. !,j,Si lačen?“ „Pač, lačen pa žejen.“ ,„(Pa stopma v toto krčmo, ka se pokrepčaš!“ „Tota pa je! Na sredi travnika pa krčma!“ Dotekne se mojih oči, sp a zavaran lepi in veki hram. Odprema vrata; pa pribiži kakih sedenajst let stara diklina, Obleko no lice je prekinjalo nekaj nebeškega. Pozdravi naj pa reče: ■ „Lačni ste pa žejni, postregli vam bomo, stop-te notri ! “ Stopima fižoi. Hiža bla veka za več jezer lüdi, po dužaven na Štiri vogle. 'Na sredi prednje stràni je stalo neko razpetje, zagrajeno z pozlačenim želez-nin ploton, pred ploton je ležalo dugo klečalo. Düh me žene pred božjo martro, poklekne, potrka trikrat na prsi pa se prekriža. Tak sen napravjo tüdi jas. Stanema, pa me žene k mizi, ki je stala na drugoj strani, nasproti križanega. Kuma j si sedema, je že ptičica prinesla pijače, rekši: .»Pijte, žeden člokek nemre jesti., Züpa pa de včasi na mizi.“ „To spijen naju dušak, tak sen žeden.“ „Le pi! Tota pijača te nede omamila“, pravi düh. Žiipa je na mizi, pa kakšna! ,„T!akše žbpe pa ne skuhajo, lüdje, tota züpa more biti z nebes“, sen si mislo, düh pa se je na-smijo. Po ždpi mi prinese punica dve puranovi bedri pa kišilo zelje. „(Kali ,pa vi znate, kaj jas najrajši jen?“ sen si misto. Zla ten prinese pol pečenega praseta s slatkim zeljon. To bla jed! Prišle so tüdi jrebice, fazan, pa še več drügega. Dobrega vina blo tildi zadosta. „Kak je to“, pitan duha, „ka brš nen sit, čeravno sen že teko pojo?“ „Tudi v nebesah vžiLojo zasiti že n o plačilo, pa le hrepenijo ponjen. Nigdar se ga ne nasitijo.“ Zaöüje se popevanje, nebeško petje se začuje. Od začetko blo čiiti, kak ka bi Ščelice brnele, to pa je postajalo ‘glasneje no bol razločno. Najnok blo to petje fiži. Moški nese križ, za jin gre neprešteto možakov v procesiji. .Vsi so bili beli kak sneg. Šli so proti Križanemu.O vi1 s križen prvi poklekne na klečalo, polek njega pa driigi, keko jih je melo prostora. Diva ajngela se prikažita. 'Jezus jima davle krone, tak svetle,ka mi je jihova svetloba oči jemala. In ajngela sta jih elevala- na glave tistin. ki so klečali pred božjoj mantroj. Za totimi so prišli drügi, doklič ne prišo zadnji na vrsto. (Konec prih.) oboroževanju, kljub vaši pokvarjeni ideologiji, po kateri je vaša pravica za nas krivica, se nič ne bojimo. Tirdno sklenjeni v enotno falango stojimo in čakamo, naj pride kar hoče, . Slabše, kakor do sedaj se nam ne more goditi, za to vlada v našem taboru upov polno, veselo razpoloženje. Ce aadone bojne fanfare, pa bomo šli ne-vstrašeno v boj. Grof Berchtold. Grofa Berchtolda je imenovanje, za našega zunanjega ministra potisnilo z enim sunkom v prvo o-spredje naše politike. Zicter ime Berchtol'd že prej ni bilo neznano in kurziralo je večkrat po časopisju kot ono Aehrenthatlovega naslednika, vendar še-le sedaj z imenovanjem je postalo domače pri vsej politični javnosti. Grof Berchtold je član znane avstrijske a-ristokratske družine in ima on in njegova družina interesantno preteklost. 'Zanimalo bo zato gotovo izvedeti o tem kaj 'malega,. Informacije imamo/ iz u-glednih parlamentarnih krogov. Grof Berchjtoldovi predniki so stali v vrstah onih čeških plemenitaških krogov, ki so si V prvi polovici prejšnjega stoletja za probujo češkega naroda, priborili rievenljivih zaslug. Grofi Berchtoidi so bili, ki sc. skupno z grofi Stern-bergi že v prvem pričetku 19. stoletja tonogo žrtvovali za temeljne institucije, na podlagi katerih se je izvršilo prerojenje Češkega naroda. Praded sedanjega ministra, grof Leopold in njegov brat grof Friderik, sta so zlasti živahno udeleževala ustanovitve nacionalnega muzeja in s tem združenega literarno-znanstvenega instituta. Grof Friderik je prevzel težko nalogo sestaviti načrt in šjtatjut za muzej, kar je bilo pri tedanjih razmerah zelo opasno, ker je vzbujalo pri vladi lahko takoj nezaupanje, da se gre za narodno-politično propagando. Oba brata sta s'e 'tudi pozneje neumorno udeleževala gibanja takoimeno-vanih čeških patriotov in kot karakterističen detail bodi omenjeno, sta v 30tih letih sodelovala pri ustanovitvi prvega češkega naravoslovnega časopisa. Eden kot podpiratelj z denarjem, drugi celo kot zar časni urednik. Pozneje, ko je pričelo naicionalno življenje zar vzemati ostrejše oblike, so stopili grofi Berchtoidi nekoliko v ozadje. Vendar pa je oče sedanjega^ ministra pripadal v moravskem deželnem zboru oni srednji stranki, ki je vse težnje češke minoritete po možnosti podpirala. Sedanji naš zunanji minister zasleduje z zanimanjfem ves kulturni razvoj češkega ljudstva in se v njegovi družini govori mnogo češki. Znana je tudi njegova bogata knjižnica na gradu Buhlovic, v kateri je mnogo staročešikih knjig in pa manuskriptov velike zgodovinske važnosti. Da pripada grof Berchtold k onim avstrijskim državnikom, ki presojajo razmere v Avstriji tudi po važnosti Slovanov in Slovane v polni meri vpošte-vajo, je v ožjem krogu prav dobro znaino. Grof Berchtold, ki je bil pred letom še poslanik v Petrogradu in je potem stopil jv dispozicijo, baje da se odpočije od aneksijske krize, je zlasti v Petrogradu znana in priljubljena oseba, in ga vežejo na ruske vodilne kroge mnoge prijateljske vezi. Z vso sigurnostjo se računa, da se bo pod njegovim vplivom naše razmerje do Rusije zboljšalo. Že kroži po časopisju vest, da namerava posetlti prestolona-slednik Fran Ferdinand v kratkem rusko prestolico in ruskega carja,. Ker se hvali grofa Berchtolda kot spretnega in verziranoga diplomata zelo mirne in 'hladnokrvne narave, premišljenega in /previdnega dela brez vsakih momentanih izbruhov in drznih alir, smemo biti uverjeni, da bo pot njegove politike pot miru. Med ljudstvom. Pišece. V natlačeno polni dvorani voliloev je v nedeljo dne 25. t. m. po ranem opravilu zboroval državni in deželni poslanec gospod dr. J a n k o+v i Č. V svojih temeljitih Izvajanjih naim je pojasnil, kaj da je obstrukcija, predočil nam nečuvene krivice in za-postavljanje spodnještajerskih davkoplačevalcev od strani nam strupeno sovražne nemškkonacionalne večine, ki je poslance S. K. Z. prisilila poseči po orožju obstrukcije, Če hočejo še veljati za vestne zastopnike teženj svojih voliloev. Obrazložil nam je nadar lje vse obsodbe vredno deželno gospodarstvo, dokazal, kako da se ravno slovenski del dežele gospodarsko zanemarja itd. Končno nam je ge podal sliko pogajanj za delamožnost deželnega zbora in kako da je ravno par nemških Sloviencem strastno 'soivražnih in oholih nestrpnežev preprečilo sporazumljenje. Poročilu je sledilo enoglasno odobravanje. Gospod Ivan Urek mlajši Izreče nato v imenu vseh volilcev gospodu poslancu in vsem njegovim tovarišem prisrčno zahvalo za njihovo požrtvovalno borbo v prid svojih volilcev, osvetli z njemu lastnim sarkazmom hinavsko in hudobno postopanje Narodne stranke glede obstrukcije in prosi gospoda poslanca, da blagovoli pri svojem delovanju posebno upoštevati interese tukajšnjih kmetov glede nove sotelske Železnice, kmečkim razmeram primerne preustrojltve šolskega pouka itd. Ko je nato gospod poslanec podal 'Še nekatera pojasnila, je bila navdušeno in brez ugovora bd strani navzočih socialdemokratov, sprejeta islledeča resolucija: „Zborovalci popolnoma odobrujejo nastop svojih poslancev v deželnem zboru in jih pozivljejo, da vstrajajo v tem boju, dokler ne izidejo kot zmagovalci.“ Sv. Lovrenc v Slov. gor. Zborovanje deželnega poslanca/ gospoda Meška se je prajv zadovoljno obneslo. .Udeležba,