Deputacija slovanskega in nemškega učiteljstva v parlamentu. Dne 24. aprila oglasili so se v parlamentu zastopniki »Zveze slovanskega učiteljstva«, (predsednik Št. Nowak, namestniki M. Hajny in P. Skalicky, tajnik Jos. Bron Szado, blagajnik Ad. Šustr, odborniki ter delegati Mar Jakymovskyj, Luka Jelenc, dr. Henr. Kanarek, B. Skala in Jan Ludviček), delegati nemske učiteljske zveze (predsednik M. Strebl in tajnik A. Freinger) in zveze nemških meščanskih učiteljev v Avstriji (Lor. Manner.) Deputacija, ki so jo vodili poslanci tov. Al. Konečny, K. Exner, Č. J. Lisy in Erh Lipka ter profesor AI. Velich oglasila se je pri posameznih državnozborskih klubih, kakor tudi pri zastopnikih vlade. V »Skupnem češkem klubu« je deputacijo sprejela parlamentarna komisija v navzočnosti poslancev eksc. dr. Fr. Fiedler, V. Klofač, F. Stanek, dr. Ed. Šubert, Jos. Diirich, V. Fresl, V. Choc, Tom. Mlčoch, Fr. Navratil, J. Prošek in J. Vojna. Govornika deputacije M. Strebl in B. Skala oslikala sta v svojih poročilih neznosni položaj učiteljstva ter izrekla željo da.bi enotni češki klub zavzel za učiteljske zahteve glede izpremembe § 55 državnega ljudskošolskega zakona z leta 1869 v tem smislu, da bi se izenačile učiteljske plače s plačami državnih uradnikov s srednješolskim zrelostnim izpitom, to je, da se učiteljstvo uvrsti najmanj do osmega plačilnega razreda; dalje, da bi se klub zavzel pri razpravi o sanaciji deželnih financ, da bi pojedine kronovine dobile kaj največ, ter da bi se oziral na predlog referenta posl. dr. Ot. Steinwendera določilo kronovinam vsoto, ki jo ima uporabiti za šolstvo. Temu izvajanju se je pridružil tudi tovariš Lor. Manner. Ekscel. dr. F. Fiedler je v svojem odgovoru povdarjal, da so učiteljske zahteve po zboljšanju gmotnega položaja istotoliko opravičene, kakor je upravičena službena pragmatika državnega uradništva, kar se je priznavalo tudi v mnogih deželnih zborih kjer je prišlo to vprašanje do razgovora. Kar se tiče prve zahteve glede izpremembe § 55. s katerim naj se da deželam direktiva k regulaciji učiteljskih plač, smo žepodali in zavzeli svoje politiško stališče. Smatramo za dolžnost dežel in njih kompetenco, da uredi učiteljske plače ter smo pripravljeni to tudi storiti. Ako tudi da državni zbor okvir te regulacije, ne pomeni to nikakega uspeha. Kar se tiče druge točke glede regulacije deželnih financ, hočemo delovati za to, da dobe posamezne kronovine take prispevke, da jim bo mogoče, udovoljiti in izvršiti vse svoje naloge, posebno pa, da bodo mogle udovoljiti upravičenim zahtevam učiteljstva. Mi imamo najboljšo voIjo, da se ugodi kar najprej učiteljskim zahtevam in bodemo tudi v tisti meri posto- pali. Dosedanji predlogi so nepopolni, trebu bo doseči sporazuma in to v smeri, ki bo zadovoljila kronovine. Posl. tov. Erh Lipka se zadovolji z iskrenim govorom ekseelence dr. Fiedlerja. Navaja strašne učiteljske razmere, ko so mnoge učiteljske obitelji na robu propada. Kaj pa potem, ko prikipi učiteljska beda do vrhunca. Ko zavlada popolno beraštvo! Kako si predstavlja dr. Fiedler pomoč učiteljstvu, ako se ne izvede sanacija deželnih financ, ako se ne izboljša politiški položaj na Češkem in v drugih kronovinah? Kaj naj začno potem poslanci, njegov mnenje, dasi je mlad politik — a s sivo glavo — je, da se najde sporazum, temeljem katerega se udovolji učiteljskim zahtevam. Prepričan je, da je to popolnoma lahko doseči, ako pokažejo vse stranke le dobro voljo. Učimo se ceniti pravilno pomen šole in učiteljstva. Ako se tudi ne doseže povoljnih uspehov v razpravah glede češko-nemške sprave, ako se ne more omogočiti rednega delovanja češkega deželnega zbora, mora se učiteljstvu pomagati tudi v tem slučaju. Ako prispeva država k sanaciji financ, mogoča je provizorična ako ne definitivna rešitev tega vprašanja. O tem bi bil danes daljši in točnejši dogovor neumesten, to bo treba pozneje med Čehi in Nemci obravnavati, a do tega mora priti! Zahvaljuje se Fiedlerju, ki je dal s svojimi besedaini učiteljstvu vsaj malo nade, ki jih more potolažiti, da se vendar ugodi njih vednim zahtevam. V nemški nacionalni zvezi so sprejeli derutacijo poslanci R. Pacher, dr. V. Waldner, H. NVastian a pozneje je prišel še dr. K. Urbari. V imenu deputacije sta govorila tov. M. Strebl ind r. H Kavanek. Posl. Paher je izjavil, da je nemško nacionalna zveza zavzela za rešitev učiteljskeg vprašanja. V Steinwendrovem predlogu pa so nove točke, glede katerih bo treba zavzeti še svoje stališče. Zato je pa treba, da se doseže tudi pri drugih strankah, da se zavzemo za učiteljske zahteve. Poslanec dr. Waldner povdarja, da je Steinwenderjev predlog le predlog Pacher - Waldner redivius, ter se odločno zavaruje proti očitkom, da bi bil predlog Pacher - Waldner neodkritosrčna igra. Poslanec Wastian, referent glede izpremembe § 55, izjavi, da ni nikakega vzroka, zakaj naj bi se ne ugodilo učiteljskim zahtevam. Naučni odsek bo o teh predlogih razpravljal prihodnji teden, kakor je to odločil predsednik dr. Tobolka. Ako se reši tu vse predloge v korist učiteljstva, pomenja to pritisk na finančni odsek. Upa, da se najde za predloge v odseku večina. Sam želi, da se reši vsa stvar v korist učiteljstva, treba se pa ozirati tudi na ugovore avtonomistov in jih predelati! Poslanec tovariš Lipka je ponovil svoja izvajanja glede Češke, ki jih je izjavil že v skupnem češkem klubu in pcvedal vsebino Fiedlerjevega odgovora. Povdarja, da je dolžnost vlade in šolskih uradov, da preneha sedanji položaj učiteljstva, ako bi traja lše nadalje, do neznosne materielne bede in do popolnega bankerota. Poslanec Pacher se je nato bavil z zakonskimi določbami glede šolstva. Z zakonom iz leta 1869, se je odpovedal gotovih pravic in iste prepustil 17 kronovinam. Avtonomisti sedaj trdijo, ako država prispeva k šolstvu posameznim kronovinam, pridržala si bo gotovo svoje pravice. Ti pomisleki so brezpomembni, ker država ne more imeti do šolstva večjih pravic nego jih ima sedaj. Država upravlja šolstvo v svojih uradih, ima popolno nadzorstvo nad učiteljstvom, si pridržuje disciplinarne mere itd., a ne nosi nikakih bremen. Ne bo treba torej priznati državi novih pravic, treba pa je, da prevzame zopet stare dolžnosti glede prispevka šolstvu. Vsa nemškonacionalna zveza je tega prepričanja in se ne umakne raz svoje stališče, da mora država prispevati za šolstvo, ako se tudi ne doseže sanacije deželnih financ, vendar morajo biti dižavni prispevki stalni dohodek za regulacijo učiteljskih plač. Učiteljstvo je jako zainteresirano glede vprašanja češko - nemške sprave, ki pa gre jako počasi naprej, a od rezultata teh pogajanj je odvisna tudi rešitev učiteljskih zahtev. Kar se tiče vprašanja poslanca učitelja Lipke, kaj potem, ako se pogajanja razbijejo, ako se ne uredi regulacija učiteljskih plač v doglednem času, da sedaj, ko še ni vse izgubljeno, še ni treba delati načrta za bodočnost, ker bi bilo to prezgodaj! Ne bi bilo taktično, da se že sedaj javno razpravlja o načinu, kako pomoči učiteljstvu tudi v tem kritičnem slučaju. Najprej se j? pojavil projekt, da bi se zadeva uredila s pomočjo posameznih okrajev — kakor je slišal je večinoma čeških okrajev sporazumna sodelovati v tem projektu. Treba se bo pa zato skoro baviti z vprašanjem, kaj potem, ako gredo vsi dosedanji načrti v nič. Poslanec dr. K. Urban šaljivo pripomni, da je učiteljska beda za Češko sreča, ker sicer bi ne prišlo nikdar do spravnih pogajanj in sanacije deželnih financ. Učiteljska situacija pomenja na poslance pritisk, sili jih k dehi in vzbuja nade, da se težkoče srečno premoste. Pogajanja niso breznadna, a treba je hitre rešitve. V pogajanjih, ki se vodijo sedaj neprestano, mora biti strogo poiasnjeno, kaj hočejo od Nemcev Čehi in obratno. Misli pa, da se pojavijo takrat največje potežkoče, ko se izve kaj dajo Čehi Nemcem, a kaj Nemci Čehom. Izprememba državnega zakona je tudi težak problem. Kar se tiče iinančne strani, čaksti bo treba tri do štiri mesece, ali nekako se mora tudi to končati. Ako se ne doseže sporazuma, storiti se mora nekaj, kar tudi ne spada v okvir deželne ustave. Ako krene stvar izvenzakonska pota, se postavi tudi uprava na nezakonito stališče. Ni treba obupavati, pač pa energičm-ga dela. Poslanec Pacher je mnenja, da naj češko učiteljstvo pritisne na svoje poslatue, da se omogoči sporazum. Nemški poslanci ne pozabijo nikdar učiteljstva. Tovariš P. Skalicky povdarja, da je taktično postopanje češkega in nemškega učiteljstva enotno; da se učiteljstvu poraaga in to takoj je potrebno, da se stori unctim med zboljšanjem uradniških in učiteljskih plač. Poslanec Urban pojasni, da je ta junctim nemogoč, ker se uradniški dohodki regulirajo temeljem službene pragmatike, ki o nji razpravlja parlament, a regulacijo učiteljskih plač morajo izvesti deželni zbori. Poslanec Pacher je mnenja, da bi bil ta junctim mogoč, ako bi se pri debati glede sporazuma o uradniških plačah istočasno oziralo tudi na učiteljske plače. Tovariš P. Skalicky pripomni, da si je stvar tako predstavljal. (Dalje prih.)