y0 s IVJZZJZK I RAVNATELJ / / St 191 poraimfoa (CL 0> m hi Lfct IiMituu 6mm • dinu L 22,—, L 6.50 v«& - P®**' T »trokoctl I kolon Bk«, Mhvmle, ] i t V Trsta« w Pitak, 12« avgusta 1927. Storilka M mi Letnik Lil NaroSnfauu a 1 mmm L 73.—, v inotnutn — OfUioiu sa 1 ma hi obrtno oglas* L L,—, i L l-50, otfkse draanuh mto&vt 1 prvi strani L A— EDINOST Urodoiltvo In vpnvaiitToi Trtt (3), uli«« 9. Pnaeoaco đAmbi 80. To« lofon 11*57 Dopisi no} to poiUlajo IsUJoCno oredoUtru, oblati, roldn« macife fak denar pa upravniltm. Rokopisi oo no vratefo. Nairankiraaa pisma so no sprojomafo. — Last, saloiba in tisk Tiskarna «Edinost*. Podurodniltro ▼ Gorici i ulica Giasn* Carduccl It 7, L n. — T.Ut »t. 321 Glavni in od^ovotni nrodnikt prot Filip Pario. ..... ArgentlnUa AnrentiDljo se v zemljepis-nemoziru more deliti v hribovite pokrajine ob Atlantskem oceanu, v obširne rodovitne planjave v notranjosti ter v visoki Korovje, ki obdajaj ceh Mi del dežele. Patagonija^ južni del republike mrsla, rata, neprijazna^ skoro neob-ljudena pokrajina, je dežela, sama zase. __.. i,«r»i* Ako preplujemo P1^.11^ kilometrov po slavni reki Rio de la Plata navzgor, preidemo oni del Argentinije, ki je naj-Wj bogat, rodoviten m^jbolj obljuden, takorekoč cvet Ar- 8<3Sk^Tcelo to pot teče reka; le počasi, leno, ker mora premeriti samo neizmerne planjav«. Severna od reke se nahaja tar kozvani Cako ter del Pampft, ki leži bolj južno ob obeh straneh reke. Cako leži torej bolj severno in se nadaljuje v državah Para#uay in Braziliji, kjer je pokrit s pragozd!, kamor še ni stopila človeška noga. Je jako obširen, Se ne docela raziskan in malo obljuden. Odlikuje se s trofično vročino in jako nezdravim podnebjem. Zemlja je tu sicer rodovitna, vendar ima fcraški značaj, ne drži vode in radi tega so višje ležeči kraji prave neizmerne puščave, kjer se v Žgočem soln-euVastonj išče pitne -vode in sence. More se hoditi cele dneve, ne da se naleti na en grm. Solnce posuši jako hitro zgornje plasti zemlje in uniči vsako rastlinsko življenje. Drugače pa je jako bujno življenje v nižje ležečih krajih, kjer se zbira mokrota, bujni pragozdi in trava, ki doseže človeško višino, dokaz, kako je ta svet rodoviten, kjer ima dovolj mokrote. Na splošno pa Čako ni sposoben za naseljevanje, posebno radi nezdravega podnebja. Najboljša argentinska pokrajina je Pampa, ki se začne takoj pri Buenos Avresu in leži na obeh straneh reke Rio de la Plata. Tu živi največji del argentinskega prebivalstva. Tu se pridelajo skoro vsi poljski pridelki za izvoz. Glavni mesti sta Rosario in Santa Fć. Pampa je velikanska planjava, na kateri oko često ne najde na širnem obzorju nikakih vzpenjajočih se višin, kakor na odprtem o-ceanu. Zemlja je jako rodovitna ter rodi brez gnojenja, ima pa slabo lastnost, da je jako občutna za sušo. Žgoče solnce posuši po leti hitro zgornje plasti in često ni dežja dolgo časa. Za odpomoč proti suši so že za-Čeli graditi v nekih krajih vodne napeljave, slične onim ob Nilu v Egiptu. Te naprave požrejo sicer dosti denarja, a jih pozneje rodovitnost zemlje stotero poplača. Pampa je jako obširna, zavzemlje okoli tretjino Argentinije in ker stanuje tam samo 5—6 milijonov ljudi, tudi ne more biti povsod obdelana. Obsežne pokrajine so še, kjer se pase prosto živina in katere bi bile sposobne za intenzivno poljsko obdelovanje. Pampa je vsa prepletena z železniškimi progami in nam prvi pogled na zemljevid pokaže, da je ona srce cele Argentinije. Zahodni del Argentinije pokriva visoko gorovje, takozvane Ande ali Kordiljere. Z ravne Pampe se pokrajina vzpenja proti zahodu v hribovje ter doseže v večnih snežnikih najvišje višine Amerike: Monte Amacogna, 6835 m, prekaša dosti naše Alpe. Sicer pa ima to gorovje značaj naših Alp: med nebotičnimi gorami se nahajajo prijazne rodovitne doline, kjer najde posebno živina dobro sladko pašo. Tudi ozračje je jako zdravo in je tu dosti kra^ je v, ki so obiskovani kot klima-tična zdravilišča za jetične. To gorovje je vulkanskega izvora in se še dandanes nahaja tam dosti delujočih vulkanov. Naravno je, da tvori tudi veliko oviro prometu na zahod proti državi Čile, vendar pa je človeštvo z železniško progo premagalo že tudi to oviro. Skrajni južni del Argentinije tvori Patagonija, ki se razteza južno od reke Rio Negro. To je gorata, divja, neprijazna pokrajina, ki nudi le nekaj paše za o vč j ere jo. Drugače je nerodovitna in odbija izseljence radi hudih mrazov. Na skrajnem južnem delu sega celo večni sneg do morske gladine. Med Rio Negro in Colorado so v zad- njem Času našli pokrajino, k) je jako sposobna za naseljevanje, Je nekak prehod od Pampe v Patagonijo. Je dolga 700 km ter ima 200.000 km* površfcie, sposobne za sejanje žitu. Tudi ozračje je zdravo in voda se nahaja na površju. Ta kraj se je pričelo v zadnjih, letih sistematično naseljevati. Največja reka v Argentiniji je Rk» de la Plata, ki se izliva v Atlantski ocean pri mestu Buenos Ayres. Ta reka je za Ama-conko, ki teče skozi obširne planjave Brazilije, največja v Južni Ameriki; po njej se tudi imenuje pokrajina med Buenos Avresem in Rosario Plata; odtod tudi znani pridelek žita^ ki pride iz Argentinije: n. pr. oves Plata, koruza Plata. Ta reka izvira daleč na severozahodu v gorovju države Bolivija, teče potem skozi BoHivijo, Brazilijo in Paragnaj pod imenom Para-guaj, kasneje sprejme fte dosti drugih velerek in zavzame po združitvi z Rio Grande ime Paran j a. V Rosario se združi z reko Uruguay in se od tu naprej Imenuje Rio de la Plata. Torej nosi ta reka trf imena. Od večjih rek je še imenovati Colorado, ki tvori mejo med Pam-po in Patagonijo, in Rk> Negro, glavno reko Patagonije. Podnebja Kot rečeno, Je površina Argentinije tako ogromna, da se nahajajo v njej vse mogoče vrste podnebja: od največjih toplot v severnem delu Čako do skrajno mrzlih točk v južni Patagoniji. Na splošno pa se mere ugotoviti, da ima pretežni del Argentinije, tako cela Pampa, Ande in severni del Patagonije več ali manj zmerno podnebje, slično onemu v Evropi in sicer je v Pampi podnebje isto kot v Južni' Italiji, prevladuje torej toplota, ki se pa drži še v zmernih mejah z zimo brez snega in z večnim zelenjem in cvetenjem rastlinstva. V Andah je isto podnebje kot v naših gorah, po leti prijetno, po zimi sneg, v Patagoniji prevladuje bolj mraz kot v severni Evropi. Ekstremi hude vročine, torej nezdravo tropično podnebje z večnim poletjem je v skrajno severnem delu, v Čako, hud nevzdržen polarni mraz pa na skrajnem jugn- Eden najglavnejših znakov argentinskega podnebja so pogoste hitre spremembe temperatura Tako ni redkost, da pade termometer v teku par ur za) 16 stopinj. To se dogaja posebno po leti In je posledica močnih vetrov in neviht, ki so tu pravilo v tej dobi. Argentini j a je domovina vetrov, ki so tudi ena izmed drugih neprijetnosti. Kadar piha veter od severa, je topel in gre na živce kot pri nas «scirocco». Ta veter prinese često s seboj cele oblake prahu, ki zakrijejo solnce in napravijo zrak nesposoben za dihanje. Dostikrat zavzemljejo izvanredno hitrost, ki ima katastrofalne posledice. Tak vihar se imenuje «Zada». Prijetni in zdravi so vetrovi, ki prihajajo z juga, ker razčistijo zrak. Na splošno so posebno v Pampi in Patagoniji redki povsem tfrhi dnevi brez najmanjšega vetra. V krajih ob morju, posebno v Buenos Ayresu, je pa imanje vetrov in tudi ni tistih velikih temperaturnih sprememb. Ti kraji so v zdravstvenem oziru izvrstni. Omenimo naj še, da je argentinski zrak suh, posebno v notranjosti se ne pojavi nikdar megla, tudi ni dolgih deževnih dob, izvzemši nekaj časa po zimi, tisti dež, ki pade, se izlije hitro v obliki povodnji, potem se nebo hitro razjasni in ostane zrak suh in čist. Le ob morju so megleni dnevi in dež, ki curlja polagoma dosti časa. Temperatura v Buenos Ayresu ne pade nikdar pod ničlo, po leti vročinai ne presega 38°. Prihodnjič spregovorimo o gospodarstvu Argentinije: Sestanek predsednikov sindikalnih konfederacij RIM, 11. V Liktorski palači so se zbrali danes* predpoldne predsedniki nacionalnih konfederacij k seji, kateri je predsedoval generalni tajnik faši-stovske stranke on. Turati. Sestanek, katerega se je udeležil tudi državni podtajnik v ministrstvu za korporacije on. Bot-tai, je bil posvečen proučevanju vprašanj, ki se tičejo gibanja cen in sindikalnega položaja v posameznih pokrajinah., Finančna politika RIM, 11. (Lev.) Vprašanje ravnovesja državnih financ, s katerim se ' vlada že dalje časa peča, daje agenciji «Volta» povod za razne ugotovitve. Agencija naglaša, da pripisujejo odgovorni krogi velik pomen ustanovitvi amortizacijske blagajne za notranji državni dolg. Ta u-krep poslednjega zasedanja ministrskega sveta ni smatrati kot kakšen samostojen ukrep, marveč! predstavlja amortizacijska blagajna za notranji državni dolg peti steber, na ka^ terem sloni finančna politika sedanje vlade. TI stebri so, kakor pravi a~ g ene tja «Volta»: 1) uravnovefie-nje državnega proračuna; 2.) zmanjšanje in ozdravljenje obtoka papirnatega denarja; S) odprava nevarnosti, ki Je grozita radi bonov državne zakladnice; A) likvidacija in kompen-sacija vojnega dolga; 5) sistematizacija notranjega državnega dolga. Amortizacijski blagajni je že sedaj zagotovljeno, kakor na-glate omenjena agencija, uspešno delovanje, kajti te ob ustanovitvi Ji Je bilo nakazanih za 2 milijardi tn 90 milijonov l«r, poleg tega pa ji je zagotovljen velik leten dohodek S tem je urejeno tudi vprašanje notranjega državnega dolga, ki se. bo sedaj postopoma manjšal. M pritežaa kralja Faata v Mi Minister Velpi odpotoval v Cor-tino d'Ampezzo RIM, 11. (Izv.) Finančni minister grof Volpi je nocoj odpotoval v Benetke, odkoder bo nadaljeval pot proti Cortini d'Am-pezzo, kjer se sedaj nahaja e-giptovski kralj Fuad I. V soboto bo kralj Fuad prispel v Benetke. Grof Volpi mu; bo v svoji palači priredil sijajen sprejem. Novi odloki (Iz uradnega Usta) RIM, 11. (Izv.) «Gazzetta Uf-ficiale» objavlja danes naslednje odloke: Kr. odlok z n \ junija 1927 glede carins.: ^rifov za Tripolis in Cirenaik.. Kr. odlok z dne 23. junija 1927., ki podaljšuje do 31. decembra t 1. rok, določen v čl. 1. kr. odloka-zakona z dne 9. januarja 1927., glede predložitve prijav zai gradnje ladij in za tozadevni material, naročen s strani paroplovnih družb, ki dobivajo državno podporo. Oa Rcccoi se je povrnil t Rim RIM, 11. (Izv.) Pravosodni minister on. Rocco se je danes povrnil v Rim. On. Rioci pri ministrskem predsednika RIM, 11. (Izv.) Načelnik vlade je danes sprejel predsednika ustanove «Balilla», ki mu je poročal o svojih načrtih za delovanje mladinskih organizacij. On. Mussolini mu je dal še posebna navodila. 28. t. m. se bo 1000 balll podalo na krožarjenje po Sredozemskem morju iz " Genovo v Tripolis in nazaj. 28. oktobra pa se bo v Rimu vršil športni dan. _ Konfintrani komunisti BARI, 11. Pokrajinska komisija je konflnirala za dobo od dveh do petih let deset komunistov, ki so bili svoj čas obsojeni na ječo, ker so vršili trdovratno prevratniško /propagando. Sedaj, ko so odsedeli kazen v ječi, jih je pokrajinska komisija poslala v konfinacijo. FIRENZE, 11. Pokrajinska komisija je konfinirala za dve leti socialista Casciallija, bivšega tajnika Delavske zbornice v Em poliju. PIACENZA, 11. (Izv.) Prefek-tuma komisija za konfinacije je obsodila na '5 let konfinacije nekega Lucarjdija, kft je sedaj odsedel kazen radi umora fašista Antona M anf ematt i j a. Lu-cardi je izvršil umor v Campo Santo Vecchio. Prekooceanski poleti pole« is Clevelandft v Pariz RIM, 11. (Izv.) Rimski agenciji poročajo iz Clevelanda, da je tamošnja trgovinska zbornica razpisala 30.000 dolarjev nagrade za letalca, ki bo brez vmesne postaje poletel iz Cle-velandai v Pariz. Polet bi se moral izvršiti tekom avgusta, ko se bo v Clevelandu otvorila industrijska razstava. Nagrada nosi ime ameriškega poslanika v Parizu Myrona Herricka. RIM, 11. (Izv.) Rimski agenciji poročajo iz Washingtona, da se ameriški letalec Burtiss pripravlja na prekooceanski polet Iz New-Yorka v Carigrad. Odbor za cene RIM, 11. Načelnik vlade on. Mussolini bo v petek sprejel v Vimmalski palači člane akcijskega odbora korporacij za nadzorovanje cen, proizvodnih stroškov ki plač. Nato se bo izvršilo ustoličenje novega odbora. Prvi seji bo predsedoval on. Mussolini Not kitajski škof RIM, 11. (Izv.) Papež Pij XI. je Imenoval prvega škofa za Japonsko v osebi mons. Januari j a Hayasaka, ki je določen za Škofovsko stolico v Nagasa-liju. V škofa ga bo posvetil papež sam in sicer najbrž 30. oktobra. _ Nove cigarete RIM, 11. «Ga^zetta Uffic?ale» objavlja kr. odlok, s katerim se uvajati dve novi vrsti cigaret: «Roma» In «Eja». Cigarete «Roma» bodo stale po 25 stot. kos, cigarete «Eja» pa po 27 stot. in pol. Nemške dajatve na rafiun vojnih reparaeij RIM, 11. (Izv.) «Agenzia di Roma« javlja, da je Nemčija plačala na račun reparacij do julija t. 1., to je v prvih enajstih mesecih tretjega leta Dave-sovega reparacij skega načrta, 1.131,994.286 zlatih mark. Francija je dobila 505 milijonov, Anglija 248 mMijonov, Združene države 80 milijonov, Italija 76,681.303, Belgija 57 milijonov, Jugoslavija 38 milijonov zlatih mark. Druge drŽave ostalo. _ Promet r Jugoslovanskih pift- stanlš&h RIM, 11. (Izv.) «Agenzia di Roma» prinaša podatke o prometu v jugoslovenskih pristaniščih v letu 1926. Med inozemskimi zastavami je bila na prvem mestu italijanska. Jugoslovenske luke je v preteklem letu posetilo skupno 139.582 parni kov z 20,440.584 tonami. Jugoslovenski parniki so bil zastopani z 68.762 prihodi in odhodi; tonelaža 10,219.725. Italija: 6274 pamikov in 2,000.320 ton. Sledijo nato po vrsti Grška, Albanska in drug-e države. Romunska ministra ▼ Parizu PARIZ, 11. Včeraj zjutraj ob 8.25 sla dospe«a v P iri/ romunska ministra za zunanje zadeve Titule icu in m finance Vin-tila Bratianu. Razširile so se po Parizu vesti, da se bosta ministra razgovarjala tudi s prin-com Karolom. Kasneje pa je bila ta kombinacija dementi-T\ Peti mednarodni kongres njih slojev RIM, 11. V prihodnjem mesecu se bo vršil v Rimu peti mednarodni 'kongres meščanskih in poljedelskih srednjih slojev. Stoletni mir med Anglijo in Ameriko LONDON, 11. Politični poročevalec «Manchester Guardia-na» javlja, da krožijo v visokih angleških krogih govorice, po katerih naj bi neka visoka angleška osebnost na uraden predlog Združenih, držav izdelala načrt za pogodbo o stoletnem tajni nued obema) velesilama Fedele bo M t Budimpešto DUNAJ, 11. Iz Budimpešte javljajo, da je italijanski naučni minister on. Fedele sporočil madžarskemu naučnemu ministru* da bo v jeseni, po vsej priliki v prvih dneh oktobra, posetil Budimpešto, da vrne grofu Klebelsbergu obisk, ki ga je ta napravil v Rimu. On. Fedele bo ostal v Budimpešti samo par dni. Pakt med SLS In URŠ po beograjski «Politikl» BEOGRAD, 11. (Izv.) Današnja «Politika» objavlja o blejskem paktu med dr. Korošcem In Veljo Vukićevićem mnogo podrobnosti. Pred vsem naglaša list, da je dobil svoje informacije iz popolnoma zanesljivih virov. Sporazum se je — glasom «Politike» — pripravljal Žb dalj časa in ne predstavlja le pakta med dr. Korošcem in Veljo Vukićevićem, temveč tudi pakt med SLS in NRS, kakrSna bo izšla v volitev. Poročevalec «Politi-ke» trdi, da sporazum ni sklenil g'»spod Velja Vukićević na lastno pest, temveč da je nanj pristal tudi Aca Stanojevič. Točno vsebino pogodbe o združitvi obeh strank je Velja Vukićević po blejskem sestanku z dr. Korošcem »poročil tudi kralju. Poleg ostalih £e znanih podrobnosti iz vsebine tega pakta, ki predvideva združitev SLS in NRS ter ukinitev samostojne politike SLS v Sloveniji, navaja «Politika» tudi določbo, glasom katere se bo morala SLS orijentirati bolj na ju-goslovensko nacionalno stran. Ta vest «Politike», ki je o blejskem paktu očivldno dobro poučena, je izzvala v vseh tukajšnjih političnih krogih veliko pozornost in zanimanje. Konferenca Hale antante pred zasedanjem Družbe narodov BEOGRAD, 11. (Izv.) Na jesenskem zasedanju Družbe narodov, ki se bo vršilo sredi septembra, se bo razpravljalo tudi o vprašanju madžarskih optan-tov v Romuniji. Ker je rešitev tega vprašanja velike važnosti za vse države Male antante, se bo vršila pred ženevskim zasedanjem konferenca zunanjih ministrov držav Male antante. Po dosedanjih napovedih se bo vršila ta konferenca bržkone v kakem Švicarskem mestu. Na konferenci bodo razpravljali o vseh vprašanjih, ki se tičejo držav Male antante, posebno pa še o onih, o katerih se nameravajo sporazumeti za skupen nastop pri sejah Družbe naredov. Izjave dr. Sille albanskega odpravnika poslov v Beogradu BEOGRAD, 11. (Izv.) Danes o-poldne je zunanji minister dr. Voja Marinković v posebni av-dijenci sprejel novo imenovanega odpravnika poslov albanskega poslaništva v Beogradu dr. Sillo. Po avdijenci je dr. Sil-la izjavil novinarjem, da so s tem redni diplomatični odno-šaji med jugoslovensko in albansko vlado spet vzpostavljeni. V svojem nagovoru na dr. Marinkoviča je dr. Silla nagla-sil v imenu in po naročilu svoje vlade, da jio z albanske strani odstranjene vse ovire, ki bi mogle motiti dobre odnošaje z Jugoslavijo. Dr. Marinković je v svojem odgovoru podčrtal, da vlada tudi na jugoslovenski strani docela enako razpoloženje. _ preprečen atentat na bivšega grškega kralja Jurija BEOGRAD, 11. (Izv.) Včeraj sta dospela v Veliko Kikindo na poti iz Bukarešte na Bled bivši grški kralj Jurij s svojo soprogo Heleno, sestro jugoslovenske kraljice Marije. Na kolodvoru je potlšcija zastražUa dohod k vlaku. Neki čedno oblečen moški, ki se je izdajal za romunskega novinarja, je hotel po vsej sili h hralju. Policija pa mu je dostop h kralju zabranila Ker se je obnašal zelo sumljivo, ga je policija aretirala in preiskala Pri njem so nagli nabasan samokres in razne dokumente, ki utemeljujejo, da je nameraval izvršiti na bivšega grškega kralja. Pri zaslišanju je to tudi sam priznal. SUBOTICA, 11. (Izv.) Tukajšnja policija je dobila sinoči ob 11. uri zvečer sledeče brzojavno poročilo Velike Kikinde: «Neki romunski novinar je hotel izvršiti atentat na bivšega grškega kralja, ki je danes potoval skozi Veliko Kikindo. Ravnateljstvo je odredilo preiskavo.* _ Polet okrog Evrope PARIZ, 11. Davi je odletel z bourgetskega letališča letalec Weyss, ki namerava napraviti z letalom pot okoli Evrope. Pot meri 8000 km. Usmrtitev Sacca ta Uanzettlja preložena do 22. avgusta LONDON, 11. Uradno naznanilo, ki je bilo izdano v Bostonu, se glasi, da je bila usmrtitev Sacca in Vanzettija preložena do 22. avgusta. Po vesti, ki jo je dobila agencija «IIa-vas», je bil ta guvernerjev odlok sporočen ravnatelju ječe v Charleston. PARIZ, 11. Proces proti Sac-cu in Vanzettiju je bil v neki zvozi s procesom proti Portugalcu Madeyrasu. Ta je izjavil, da je sodeloval pri istem zločinu, katerega sta bila obtožena Saco in Vanzetti. Spričo te izjave je bila usmrtitev Sacca in Vanzettija preložena do 22. t. m. Tekom teh dni se bodo na podlagi nove okolnosti ponovno pretresli sodnijski spisi o preiskavi In obravnavi proti o-bema obsojencema. Ameriški krogi »o prepričani, da bo ta ponovna preiskava prinesla rešitev za Sacca in Vanzettija. Sacco je vsled že tri tedne dolgega posta jako oslabljen, Vanzetti pa je v poslednjih dneh zavžil nekaj hrane. Van-zeti je sinoči stopa! po svoji celici gor in dol in večkrat dejal, da umira za svoje anarhistično preprič nje. V Parizu in drugod so sprejeli vest, da je usmrtitev obeh obsojencev preložena, z zadoščenjem na znanje. BOSTON, 10. Krvnik, ki bi bil moral usmrtiti Sacca in Vanzettija, je nenadoma izginil. Ni pa še znano, če so ga ugrabili ali če se je sam skril iz bojazni pred maščevanjem razjar|jenih množic. _ Sombnl stemaft na ameriško poslaništvo v So-tiji SOFIJA, 11. (Izv.) Policija je odkrila v P lovci ivu novo tajno organizacijo, ki je imela tesne zveze z agenti prevratnih društev. V bližini ameriškega konzulata je eksplodirala bomba, ki pa ni napravila prav nobene škode. PARIZ, 11. (Izv.) Poročevalec «Tempsa» poroča iz Sofije, da so v pretekli noči ob 22. uri vrgli neznanci na vrt ameriškega konzulata v Sofiji bombe. Pre-pla-zili so zid sosedne hiše ter od tam vrgli bombe proti konzulatu, ki ga pa niso poškodovali. Eksplozija tudi vrtu ni povzročila stvarne škode. Tudi človeških žrtev ni bilo. Domneva se, da so vrgli bombe v znak protesta proti usmrtitvi Sacca in Vanzettija. PsUsko-rusKa poklanja za zaključitev garancijske pogodbe PARIZ, 11. Iz Varšave je došla sledeča vest: List «Epoka» je objavil nekatere izjave, ki jih je podal njegovemu poročevalcu poljski poslanik v Varšavi Patek. Glasom teh izjav je Patek takoj po svojem prihodu v Moskvo pričel s Cičerinom pogajanja za zaključitev garancijskega pakta med Rusijo in Poljsko. Glede trgovinske pogodbe pa je dejal, da se bodo pogajanja šele začela. Poročevalec «Epoke» je v razgovoru s poslanikom Patekom pripomnil, da bi mogel garancijski pak^ z Rusijo povzročati Poljski težave v krogih Družbe narodov. Na to pripombo je Patek odgovoril* «Vsaka zapreka je premostljiva. Glavno pa je, da se obe državi sporazumeta v tem, da je mogoč obstoj ene poleg druge, ne da bi si pri tem škodovali.« _ Nevihta v Segedinu BUDIMPEŠTA, 11. Nevihta, ki je divjala predzadnjo noč nad Segedinom in njegovo okolico, je povzročila veliko Škodo, ki jo cenijo na 1,600.000 lir. Strela, ki je vdarila v tovarno nekega tekstilnega podjetja v Novem Segedinu, je poslopja vžgala. Velik del tovarne je docela zgorel. V nekem bližnjem kraju je pogorela večja pristava. Ogenj je nastal tako nenadoma, da se ljudem ni bilo več mogoče rešiti. Požarna bramba, ki je prihitela na pomoč, ko so plameni zajeli vsa poslopja, ni mogla več ničesar rešiti. Človeških žrtev) je bilo pet. •EDINOST* V Trstu* dne 12. avgusta 1927. Kemal paša na peto skozi Beo- BEOGRAD, 11. (Izr.) Sinoči je Itospel semkaj na poti iz Carigrada (KemaHja) v Karlove IVari predsednik tortke republike Kemal paša. Kemal paša potuje v strogem inkog-nitu prelo Subotice in Budimpešte v Karlove Varf, kjer se bo dalj lasa zdravil- Ob tej priliki bo j>t)f1 r I tudi predsednika Ceho-»lov&Jke republike Masaryka. Morilec Vojkova Eoverda ranjen v ježi BERLIN, 11. Iz Varšave javljajo, da je bil mladi atentator Koverda, ki je ustrelil sovjetskega poslanika v Varšavi Vojkova, v ječi napaden in težko ranjen. Napadel ga je na dvorišču ječe neki komunist, ki je bil istotako kot Koverda zaprt, in ga je ranil z nekim železnim drogom. _ Indianski upor v Boliviji PARIZ, II. «Matin» je objavil brzojavko iz La Pa za, po kateri je bila bolivijska vlada obveščena, da se je v pokrajini Poteši uprlo 17.000 indianeev. Policijski ravnatelj v Tocoham-bi je izjavil, da preti vsem be-lokožcem smrtna nevarnost in da se je indianska revolta razširila po vsej pokrajfal Chayan-tL Bolivijska vlada je odposlala proti upornikom več oddelkov vojaStva. BUDIMPEŠTA, 11. Iz Pečuha prihajajo vesti o katastrofi, ki se je pripetila v občini Regoly, kjer se je utrgala debela plast zemlje ter pokopala osem hi§. Iz pečujske garnizije se je odpravil takoj na mesto nesreče oddelek pionirjev na pomoč. Glasom teb vesti je nesreča zahtevala kako desetorice človeških žrtev. Bilo je najdenih tudi več ranjenih. Avstrijska vlada in dunajski mesta! ivet DUNAJ, 11. (Izar.) V vladnih krogih krščanskih socialcev vzbuja še vedno mno&o skrb! zadržanje dunajskega mestnega sveta v zadevi občinske straže. Verjetno jeT da bo poslanička konferenca bolj energično intervenirala in zahtevala, da se občinska straža razimsti. DNEVNE VESTI Zaptestis3 „Movk" Zadnja številka «ISPovic», ki je izšla včeraj, je bila zaplenjena. Pretekli teden je dobil ta list posvarilo. ki se utemeljuje s sklicevanjem Eta prvo posvarilo iz lanskega leta, na večkratne zaplembe po onem posvarilu ter na «objave "Člankov in dopisov uglašenih čisto po demagoekoT radi fraz in na-nmgavanj, ki bi lahko zbunili duhove proti odredbam obfastev in radi neresničnih trditev o javno znanih dogodkih. Upožtevajoč, da Ifst sploh tudi v drugih Člankih in v svoji celoti, z na migava nji na gotove situacije, s hotenimi in tendencijoauimi stranpotmi v razpravah o dobrinah in moralnih vrednotah enega naroda in s širjenjem alarmantnih novic in sodb, ki so pretirano pesimistična. kaže zadržanje, nasprotno in škodljivo redu in nacijonalnim interc-sem in zato pripravno vzbuditi in obdržati v zbunjenost duhov v nevarnost za javni rea.» Razlog včerajšnjo zaplembe nam ni še znan. _ MU sejrtfs m M m Tržaški jprofesor žrtev strele. Že predvčerajšnjim zvečer je doš?a v Trst vest. da se je v bližini Kobarida v hribih dogodila velika nesreča. Manjkali pa so vsi podatki o tej nesreči — eelo imena žrtve ni vedel nihče. Sknšalo se je seveda uganiti, kaj se je pravzaprav dogodilo in optimisti so celo trdili, da je vest brez vsake podlage. Toda včeraj je doslo v Trst poročilo, ki je potrdilo vest v vsej obsežnosti. Dne 1. avgusta je odpotovala iz Trsta skupina mladih katoFiikih ?kautovT namenjena na planinsko taborišče v bližini Kobarida. Skautov je bflo dvajset — njim na čelu 23-letni prof. dr. Raul Jellersitz in duhovnik mestno bolnice don Malahotich. Skauti so imeii taboriti 15 dni — potem so bili namenjeni na večje ture pcv bližnjih hribih. Dne 9. t. m. so začeli plezati mladi skauti na Krn. Cfm bolj so se bližali vrhu, tem bolj se je nebo temnilo in začenjalo groziti. Približno sto metrov pod vrhom je koča, edino pribežališče pred viharji. Krn je v nevihti strašen. Strele treskajo in švigajo, da je strah najpogumnejšega hribolaz-ca. Znano je, da strela ni prizanesla niti spomeniku padlih alpin-cev. 2e na poti se je na mlade skaute ulila ploha. Vendar pa so vzdržali do koče. Bili so že skoro vsi pod streho, le mladi profesor je ostal zunaj, v skrbeh, da li so vsi pod streho. Nakrat je udarila strela prav pred kočo. Prof. Rani Jellesitz se je zgrudil — ves ožgan — mrtev pred skaute. Strela je o plašil a tudi 15-Tetnega Marija Cominotti, & ga le lahko ranila. Na pomoč so prihiteli alpinci, ki so prenesli telo ponesrečenega v Kobarid. Prepeljali ga bodo v Trst. TrsoMliif ronorfenr V imenu neke skupine romarjev, ki se pripravljajo na Trsat, se je obrnil na nas neki naš čitatelj z vprašanjem, ali nam je kaj ena no o tem, da letos romarjem ne bi bil dovoljen prost prehod črez most na Sušaku povodom omenjenega romanja (v nedeljo in v pondeljek). In to v nasprotju s prejšnjimi leti, ko je bil prehod dovoljen brez potnega lista, medtem ko da bo letos dovoljen te s potnim listom. Informirali smo se na prefekturi na Reki, kl je kompetentna v tej stvari, in tam so nam zagotovili, da ni bil izdan nikak nov ukrep glede prehoda meje povodom romanja na Trsat. Reška prefektura je marveč te izdala tamkajšnji kvesturi tozadevna navodila, na pociiitgi katerih ostane glede prehoda romarjev vse, kakor je bilo prejšnja leta »ovi cenik ma IZTOŠ6IE Tržaški poteštat gr. uff. Arch je objavil v uradnem listu razglas, s katerim določa, da bodo morali izvoščeki (fjakerji) znižati voznine za 10% od svat, ki jih navajajo taksa-metri na njihovih kočijah. V notranjosti vsake kočije od zadaj bo moralo biti namamio za ta snianja. Tozadevne napise dobijo izvoščeki pri deželni prevozni zvezi v ul. XXX Ottobre št. 6L in prt prevoznem nmdzorništvu v nI. Belimi št. L Vsi izvoščeki, ki bi MM brez takega obvestila, se bodo odstranili z ulice. Znižanje vocnine velja od danes 12. avgusta dalje. 11. 27. Današnji cenik živil: Zslenfavat Česen 120-150 lir za stot; rodeča. pesa za kuho 80-120; navadna pesa 100-160; korenje 100; navadno zelje 100-120; vrzote 130; vodne dinje 70-160; čebula 40-80; kumare 70; fižol v stročju 130-200; fižol v stročju za luščenje 150-230; fižol nov 280; ločike 1» 220; malazicane 40-100; paprika zelena in rudeča za kuho 80-35»; krompir 50-70; zeleni poper za kuho 100-150; paradižnik 20-8G; radič 60-100; špinača 120-200; buče za kuho. Sadfe: Breskve 100-400; amoii 180-200; fige 100-300; limone 3&-35 za zaboj; jabolka 80-240; hrušk* 50-440; vodne melone 90-20$; Če-špije 80-120; ranglo 120-200; grozdje 150-320. Cene brutto per netto. V razprodaji na drobno cene 20 % višjje. TELESHA VZGOJI SPORT K Dl «Prosveta« — javlja vsem športnim odsekom društev, da je določilo tehnično vodstvo enomesečen športni odurno r. Vse določene tekme potemtakem odpadejo. Vodstvo. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Kmet sori&i pirat* August Perdec fta Ru£otf FaMfa oproščena, Jdžaf Pahor na S let in 22 del Ječe Včeraj, v četrtek zjutraj, je redsednik porote izrekel razsodbo proti trem mladeničem, ki so bili ohdolženi ropa v Brestovfct Ker so porotniki razsodili, da je Jožef Pahor izvršil dejanje ropa prostovoljno m je kriv poškodbe na o-sebi Krosija, je bil od presednika obsojen na 8 let in 22 dni ječe, na poravnavo sodnih stroškov, na poravnavo škode, prizadete z ropom Krošljevi dvojici, na poravnavo stroškov, ki sta jih imc-la Krošlje-va z zdravljenjem svojih ran, na ostale vsakovrstne in pa na stroške s strani civilne stranke, ki znašajo 2895 lir. Poleg tega na 2 leti policijskega nadzorstva in izključitev iz javtiib služlx Ostala dva. Rudolf Ferlolja in. Avgust Perdec sta bila oproščena, ker se jim ni meglo dokazati, da sta prisostvovala pri ropu. Bila sta takoj izpuščena iz ječe, kjer sta prebila že 14 mesecev. \ CmOMO som*« Karte PeiiZec obsojen v odsolatntl na 15 let fefe Dočim se je dopoldan - v četrtek končalo poletno porotno zasedanje se je takoj za obravnavo treh o-sumljencev ropa v Brestovi« vršilo sodztijsko postopanje proti Karlu Perdecv ki je ubežal iz ječe v Koraco. Štirinajst dni potem, ko so ga zaprli. Predsedoval je o-br a v navi cav. uff. Jerri, državni pravdnik je bil cav. dr. Gaspari. Karlo Perdec je bil obdolžen obeh ropov, onega od 25t, marca 1. L, ko je bil napaden Rener ix Dol en j pri Št jaku. in onega od 3. jnnija 1925, ko sta bila napadena zakonca Kro šel j v svoji hižf. Proti njemu so polfig pričanja pri porotni obravnavi. ki se je vršila prej, pričale priče Krogel; in njegova žena, Ke-ner ter poročnik Lec -e. Glavni lokazi proti njemu so bili: pobranih mu 2300 lir, ki jih. je spoznala Kroš'jeva žena in o kat; ih spo ifeila ni i.nal dati orožnikom ni-kakega pojasnila, šele pozneje si ^e izmislil, da jih je izkupil za kotila (za ime kupca se ne sporni-in deloma jih do*J) na posodo od nekega Andreja Palior^a — Vrh tega še to^ da ga je spoznal oropan ec Rener. Govoril je odv. Agne letio kot zastopnik stranke Krofeelj in predlagal Obsodbo ter poravnavo vseh stroškov napram oropacim KroSelj. Torej — skupno s Jožefom Pahorjem 15.800 L s pet odstotnimi obrestmi tekočimi od takrat, ko se je iurffl rop, pa do danes, manj ono, kar ee je dobilo nazaj. Poravnavo stroškov, ki sta jih imela Krošljeva z zdravljenjem ran 2000 L v odškodnino za bolečine, ki sta jih trpela. Okrog 500 L za ostale stroške, potne itd., ter povrnitev stroškov civilne stranke, ki tudi prekašajo 200 lir. Poleg toga predlaga, naj se onih 2900 se-We«triranih lir vrne zakoncema Krošelj. Državni pravdnik je predlagal 20 let in 8 mesecev zapora poleg poravnav vseh stroškov. Obtoženčev branitelj je zahteval, naj se Karel Perdec oprosti radi pomanjkanja dokazov. Nato je predsednik razglasil razsodbo,, ke se glasi: obtoženec je obsojen na 15 let ječe, 3 leta policij-i skega nadzorstva, izključitev iz vseh javnih služb in na izplačitev vseh stroškov, sodnijskih in odškodninskih napram oropane em Krošelj. — Napovedani prireditvi v Št. Mavru in pa Kobaridu se ne bosta vršili. Toliko na znanje občinstvu, da ne bo po nepotrebnem delalo poti. pm oosun. Slavnesti o priliki otvoritve nova Vrtijo se že poskušne vožnje z novimi tramvajskimi vozovi na-novi progi. V nedeljo in pondeljek bodo slavnosti o priliki otvoritve Dobrodelno udruženje organizira te prireditve. Vožnje iz Gorice v Sentpeter ta dva dneva bodo veljale le 20 cent. in pojdejo v korist dobrodelnega udruženja. — Srečolov in tombola z dobitki po 200, 500 in 1000 lir bosta dve najbolj privlačili točki programa &TAMJEL. Kakor smo že poročali, priredi Bralno in pevsko društvo «Sta-njei» v Štanjelu dne 14. t. m. veliko veselico. Igra se ho vršila na prostem, toda prostor bo z zelenjem zaprt, tako da bo izgledal kot nekaka dvorana. Program je sledeči: 1) Krgard in njegova služkinja — italijanska burka v enem dejanja, katero igrajo letoviščarji. 2) Planinska roža. — poje mogkž zbor. 3) Vino inoj voda — kupleta 4} dnje-prsko obal. Rijejo in zakopavajo se v zemljo in delajo kot ZASEBNI uradnik zmoien slovenščine italijanščine in nemščine, vešč knjigovodstva išče službe v piestn ali na deželi. Naslov pove tržaško upravništvo Edino-st L 1094 KRONE" bitlftfg, pislifl, ZO-fcrtfRkf Dale imlt ZLATO plačuje po višjih cenah nego vsak dragi ALBERT P9VN - urarna Trot, Via Hazzlnl 46 ItUM pssgjilnico registr. zadruga z omej. poroStirom uraduje v svoj! lastni hiši ulica Torre bianca 19,1. n. Sprejema navacfne hranil ne vloge itn knjižice, vloge na tekeči račun fn vk»£e za čekovni promet, ter Jih obrestuje % -v* večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema .Dinarje* na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogoveru.-- 5a razino mnm teiits (sate) Uradue ure za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt štev. teief. 25-67. HsMi slov. Mi\ zavod Tiskarna Edinost v Trstu ? hrvriuje vsa tiskarska dela v natmodernejam stilu kakor : fpdf v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodernejimi stroji, : črtami, tynotypo. stgreoftpfjo ter rotacijskim »trojem. | Vsa naročila se fevrftujejo točno m po zmernih conah, j UL S. Francesco d9 Assisi 20 ■■■EKHMBHHBiB^ PODLISTEK PREKLETSTVO Po zaHru privesla v lahkem Indijanskem 6olnu in prekriža jezero v mali pinjgi s trikotnim jadrom. Pristane m izstopi pred ubož-no misijonsko postajo. Vrata mu odpre frančiškanski menih, kateremu zobje Šklepetajo od nje. Sotter je t San Francfscu: Ribiške koče is prepotenega tla; modrokofci prafiiči, ki so zadovoljno krulili na solncn; nekoliko mr-iavih svinj, ki so dojile mladiče t ograjenih prostorih — to je UU dežela, katero si je Johann Avgust Sutter sklenil osvojiti! Da jo doseže je prepotoval celino In ocean. Izbral si je ugoden čas. V času, ko je Sutter stopil na sa- bo, je hO položaj Kalifornije silno neugoden. V nevarnosti je bil celo njen obstoj. Misijonske naselbine, katere so jezuiti ustanovili po vsem ozemlju stare Kalifornije, kakor tudi po dragih prekomorskih krajih, koder so oznanjali krščanske resnice, niso mogle preboleti pogubne nesreče, ki je ▼ letu 1767, doletela red Jezusove družbe, in prešle so radi tega ▼ roke frančiškanov. TI menihi so poskušali obljuditi novo Kalifornijo, v katero so prodirali in dospeli v kraje, ki jih jezuiti niso dosegli. Polagoma so očetje prodirali navzgor ob morski obali In ustanovili sčasoma osemnajst postaj. Te postaje, ki so bile t začetku le skromna središča kolonizacije, so ▼ teku časa postale velevažna središča, ki eo jih obdajale procrtta-Joče Prt meniha sta vašila domaČa opravila, vsi ostali so pa bili učitelji aH pa mojstri t delavnicah; oni ao tudi bili, ki so nadzorovali skup- na skladišča in sprejemali potnike. Mlada indijanska dekleta so bila v oskrbi matron svojega lastnega rodu. Učile so se plasti blago iz volne, lanu in bombaša. Misijonsko postajo so zapuščale Šele tedaj, ko so se omožile. Nadarjene dečke so menihi poučevali v godbi in petju, ostale »o pa učili raz ličnih rokodelstev ali pa umnega kmetijstva. Smo v letu 1832. Mehiška republika je isdala razglas. Vse verske ustanove z vsem, kar jim pripada, postanejo državna Tast. Res je, menihom obljubu je drtava zato penzijo, katere jim pa nikoli ne izplača. Generali in najrazličnejši vladni plazivci si izbirajo procrltajoča posestva Zavrtani, zlorabljeni in nesrečni Indijanci kmalu pobegnejo v svoje gozdove. Blaginja maloštevilnega naroda izginja; naselbine propadajo. Od 30.650 Indijancev ki so bili svobodni delavci na misijonskih postajah, jih je v letu 1838. ostalo i mi m še 4450. Črede goved, ki so štele 420.000 glav, so so zmanjšale na 28.200 glav; konjev, ki jih je bilo prej 62.500, je ostalo še 3800 in 31..600 ovac je ostalo od velikih čred, ki so štele prej 321.000 glav. Take so bile razmere tedaj, bo je dospel Sutter. Njegovo navzočnost so začeli kmalu opažati. Prva njegova ekspedicija ga vodi na hrbtu konja v dolino Sacra-mento. Neverjetna rodovitnost zemlje, ki se je razodevala v b^ hotnem rastlinstvu, ga je pridobila, da je v tej dolini sklenil izvršiti prvi poizkus kolonizacije. Ko se je povrnil, je izvedel, da je dospela prva poftiljatev Kanalov. Bilo jih je petnajst in so se nahajali v vasici Yerba Buena, ki leži na daljnem koncu zaliva San Fran ci s co. Devetnajst belokožcev je z njfmt sami krepki in podjetni fantje, ki so jih bili v Honolulu izbrali nje« govi tovariši. Sutter jih pregleda. Vsak izmed njih je oborožen do zob. Naslednji dan M ti Sutter v Montere/. Jaha noč in dan.