62. številka.
V Trstu, v soboto 4. avgusta 1888.
Tečaj XIII.
„E DIN O S T"
izhaja dvakrat na tmlen, vnako iredo in solsoto ob 1. uri popoludne.
„Edinost" stane:
za vho leto gl. 6.— ; izven Avst. 9,— gl. za polu leta „ 3.—; „ n 4.50 B za četrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ Posamične številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trittt po » nov,,
v Ckrici in v Ajdovščini po « nov. Na naročbe brez priložene naročnice se upravništvo ne ozira.
EDINOST
Vsi dopini se poiijjajo uredniStvu v ulici Torr«>nte #t. 12. \nako pismo mora biti frank oviino, ker ncfriinkovanu »e nt »prejemajo. Rokopisi ho ne vračajo.
Oglasi in oznanila se račune po 7 nov. vrstica v petitu ; 7.« naslove z debelimi črkami ne plačuje prontor, kolikor bi
obneslo navadnih vratio. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd.
ne račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in inserate prejemu upravništvo v ulici '1 orrente 12. Odprte reklamacije »o proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
•v »jinoiti j« uiofi«.
Naši nasprotniki.
ii.
Ako pogledamo na družtveno in politično živenje naših sovražnikov Lahonov, opazimo v njem nekaj, kar našej stranki manjka. Menimo namreč istomišljenost, celokupnoat, hvalevredno požrtvovalnost v narodne namene. Liberalna družtva so navadno drobo osnovana in trdna, ker podpirajo jih narodni somišljeniki sploh moralno in imovitejši gmotno.
Lahon dosti izda v narodne namene. Smoter narodnosti mu je svet; narodni čut oživlja ga in mu daje poguma do naj* višjega fanatizma. Oduševljen z narodno idejo, žrtvuje se naš nasprotnik Italijan bolj nego malokdo. Ako mu jo novo vsta-novljeno družtvo po godu, koj mu je vde-ležcnec in podpira ga in širi na vse kriplje. On deluje z avojo prepričevalno besedo kakor tudi z lastnim imetkom. — Ni čuda, da navadno lahonaka družtva dobro vspe-vajo ter mnogo učinijo za svojo stranko. V njih je Hloga doma.
Čeprav so si čestokrat udje jednega družtva v nasprotju glede sredstev, ki jih bodo v tom ali onem činu rabili, — vendar edini so si v misli: vse za narod in domovino ! Od todi izvira tudi oni fanatizem, ki je osobito nam Slovencem večkrat OBodopolen.
Mod enaka družtva smelo brojimo tudi liberaluško politično družtvo „Pro-gresso*. Sloga, ki v njemu vlada je rea čudovita. Nikak progressov kandidat nij še potem, ko jo bil izvoljen, se odtegnol družtvenemu programu niti za laa. Preveč eo vsi člani navdani družtvenoga strankarskega duha; preveč so jim „svete" rudeče družtvene namere. V svojej oslepe-losti vdrihajo okrog sebe ter vedno bolj gledajo doseči prvotni svoj smoter, — pokončati sodeželane Slovane in ločiti ae od „okrutne" Avstrije. Pri tem jim je pa tudi skrb, da obdrže svojej stranki veČino, kajti s tem — povečujejo pred vsem svojo narodnost, v drugej vrsti pa pomagajo svojim sorojakom do dobrih alužeh in bogatih dobičkov.
Kaj nam je tedaj pred vsem početi, da se moremo dostojno in z vspe-hom postaviti v boj % sovražnim Lahonom ter si pridobiti zagotovljenih nam pravic?
Na to vprašanje odgovorili smo uže, nekoliko popisavši sovražnikova družtva in politično življenje. Nam tržaškim Slo-
vencem manjka prod vsem narodne zavednosti. Vzlasti slovenski okoličan zavedati bi so bolj svojega moral rodu in svojih pravic.
Ledina, nedotaknjena po naših prednikih, ni se popolnoma razzorana; imeli smo sicer tu narodnih prvoboriteljev, ki so se trudili, da bi ljudstvo do pravega spoznanja doredli ter mu predočevali velikansko škodo, ki mu prihaja odtod, da se za lastne pravice premalo briga. Kdo se več ne spominja trudoljubnega Dolenca, kako je ljudstvu na srce govoril ter ga prepričeval z besedo in pismom, želeč mu le narodno dobro P
Sovražnik je našo pokrajino uže preveč okužil; ljudstvo naše, kakor smo v članku „Okoličansko razmere" dokazati hoteli, mu je uže proveČ podvrženo in od njega odvisno; ono deloma ne more, z večino pa noče povdarjati svoje samostalnosti — zanima se premalo za svojo narodnost in za svojo blagostanje.
V drugej vrsti treba nam tudi sloge. Združenimi močmi vse naredimo, a raz-druženi in sem ter tja raztreseni padamo sumi od sebe v sovražnikove vezi. Občudovanja vredna jo služnost, ki jo opazujemo v lahonskih družtvih, v tem ko nas mala stvarica razburi in zmeša tako, da pozabimo na višji družtveni smoter ter sami svoje trdovratno trdimo.
Tretjič treba nam vstrajnosti v započetom delu. Lahon ne omaha sredi poti, ne vstrasi ae vsacega vetriča, temveč | krepko se postavi, čeprav na slabih tleli, i misleč — prihodnost pripada pogumnim! Istih čednosti nam žalibog manjka ali so mej nami le šo premalo razvito. V šolo pojmo k Lahonom, od njih se lahko mnogo navadimo, kar bode nam iu narodu našemu v korist. Složnostjo, požrtvovalnostjo in vstrajnostjo vstanovili so si Lahi tukaj v Trstu imenovano družtvo Progresso, ki skuplja v eno celoto vso iredentarske za-grizenco in drugo „laških" idej navpite tukajšnje prebivalco.
Isto družtvo so lehko nam nasproti v bran postavlja ter nas z svojimi arodstvi ugonoblja; moči ima za to zadosti — mi pa mu nemamo česa nasproti postaviti. Tudi mi smo sicer pred leti osnovali politično društvo „Edinost", katero naj brani in podpira slovansko interose o bregovih jadranskoga morja. Ali kako je za to zanimljivo društvo našo zanimanje P Kjo je požrtovanje, ki si bi ga človek smel na-
PODLISTEK. Jastreb contra Grlica.
«3eški spisal Svatopluk Ooch; prevel M. Vrnilež.
(Dalje.)
Poludansko solnce, vniknivši v gozd kamenitih stebrov, obžarjavalo jo njihovo prikazensko obličjo in tajalo poslednje cape nasneženih njihovih plaščev. Še jeden pogled na kamenitoga oderuha mej njimi, zaničljivo potežkanje njegove mošnje v svojih mislih in naš praznični pešec obrnil je pleča velebni gotici, katerej se ni posrečilo, da ga podvrže svoji temni, vzneseni krasoti.
Stopal je zlagoma po starožitnih stop-njicah v nižje četvrti mosta. Pred njim ležala je v jasnem, veselem solčnem žaru razkošna panorama streh, nadkriljenih z množjem raznotvornih stolpov in kupelj. Gospod Jastreb se je nekaj časa s tem razgledom naslajal, nekaj časa pa ae je v misli zapletal.
To misli sicer ne porinejo v ospredje počasnega razvoja moje povesti, a mečejo senco na bodoče dogodke in za tega del odtrgam nekoliko nesovisnih kosov lahke njih mreže. Tihi pešec si je mislil, da je menjica gospoda Grlice dobra, akoprem bi ne škodil glede na možno tožbo i podpis goBpo Orličke, — da se ti prevzetni
gospodi pač najbrže hitro greben povesi,
—	da je božji svet krasen in vse v njem tako lepo vrejeno, — da je zamudil obično uro obeda in da ga nedvomno Rozina pozdravi z nekako pripaljeno gosjo mumijo — da daje ljubezniv posmeh mlado-lično kuharice jestivom prijeten okus — da se je on, gospod Jastreb, užo dosti trudil in da je uže čas, da bi i kaj užil, da jo pa sicer mož v polni moči in da baš danes kolujo mladeniška krv po njegovih žilah in kako solnce lopo sveti in lastavice tako veselo poletavnjo.
Za podobnih premišljevanj prišel je na konec starožitnih stopnic. Na poslednji stopnji sedela je žena, strhla, razmršona, bedna, z dečkom v naročju — učinjena Mater dolorosa. Izpod sivih cap, s katerimi so bili pokriti njeni brezbojni, skuštrani lasje, gledala jo molče na mirao-gredoČe meščane z bolestno topim očesom, ki jo tožneje govorilo, nego srcelomen jok.
A pred njo, — o sarkazem živenja !
—	stal je jerbašček ljubeznjivih cvetek, prvih pomladnih mislij omlajenc zemlje. Tako so nežne, tako sramežljivo koprneče, tako vzdušnih oblik in svežih, jasnih boj,
—	kakoršne so baš detsko misli.
Gospod Jastreb je obstal pred to skupino. Zdelo so mu je, da bi si lahko privoščil kitico teh pomladnih mislij in si je na prsa zataknil, kot simbol svoje inla-deniško volje.
dejatiodveč nego 100.000 slova,iskih prebivalcev Istre in Trsta, za koja je družtvo namenjeno P Ako prideš v sejo ali zbor istega družtva, sram te jo skoraj, videče skromno vdeležbo. Na čelu družtva so sicer možje, ki so kos svojej nalogi ter bi v narodne namene marsikaj koristnega učinili, ako bi se narod za družtvo kaj bolj zanimal ter je bolje moralno in gmotno podpiral. A zavednosti nam treba, slogo in požrtvovanja.
Po8nemajmo v tem sovražnike naše. Novega političnega družtva ni nam treba, ker imamo je: — oklenimo se ga in pristopimo mu mnogobrojno. Vsakdo menda premore 2 bora goldinarčka, da mu postane ud in vsakdo, ako sprevidi koristi; ki od tacega narodnega družtva narodu v obče in pojedincem sploh prihajajo, bode pač lahko in veselega srca položil to malo žrtev na narodni altar.
„Viribus unitis !" — naj nam bode geslo. Pristopajmo mnogobrojneše v to politično družtvo, bodimo vstrajni in ne pozabimo prekmalu na svojo družtveno dolžnost, ostanimo mu zvesti. S tem bodemo pomagali sami sobi in narodu sploh, sovražnikom pa pokazali, da še tu živimo v znatnem številu ter mu lahko nasproti postavimo trdno družtvo. Posne-majmo tedaj v tem sovražnike naše in politično družtvo „Edinost" postalo bodo narodu našemu to, kar jo sedaj „Progresso" Lahonom.
0 našem petji.
(Konec.)
Narodne pesni so v resnici pravo zrcalo, v katerem nam narod kaže vso svoje misli, vsa žalostna in vesela čuvstva svojega srca, vsa dogodbo svojega življenja z milim, do srca segajočim, vzvišenim, a vender umljivim jezikom. Naše narodne pesni nam dalje kažejo razne navade, šego, običaje, razne vraže in vore — one so zatorej nekakšna tradicija naroda našega. Moramo je tedaj ohraniti ter rešiti pogina; paziti moramo, da no izgubimo nobene lepe narodno pesni. Seveda, tudi v Slovencih nimamo samo lepih čisto-narodnih pesniških cvetic, dk, tudi v Slovencih so pojo razno poskočnice, ki no prijajo dobremu zdravomu okusu, nepopačenej nravi. Ali te
Razven tega ugajalo mu je prodajal-kino ponašan je, koja jo tu nemo, pokorno čakala in ni mimoidočih ljudij niti z sitnim ponujanjem niti z nadležnim kričanjom nadlegovala.
Pristopil je k nji in dolgo sveže kitice prebiral, dokler si ni jedno izbral, ki je bila vsled srečno kombinacijo blan-kitnih zvezdic in snežnih zvončkov lepša od drugih.
„Po čem prodajate?"
Mater dolorosa jo vzdignila mesto odgovora prezeblo roko z glavice svojega dečka, kjer je popravljala znatno luknjo v zamazani zvezeni čepici in je štiri koščeno prste kvišku pomolila.
Gospod Jastreb so jo zasmejal. Ah, odtod torej ta neobična molčljivost! Vzorna prodajalka cvetic bila jo nema.
„Dva!" reče na to določno.
Prodajalka pogledala ga je bolostno, položila roko na srce in z glavo odkimala.
„Dva!" ponovil je gospod Jastreb.
Žena gledala jo nekaj časa na glavico svojega deteta. Ono je odprlo veliki očesci in jelo plakati.
Mater dolorosa vzdvignila je tri prste.
„Dva!" klical jo odločno gospod Ja-strebv
Žena je odkimala z glavo in jo skoro na prsa sklonila.
Gospod Jastrob položil jo kitico v jerbašček ter dalje korakal.
pesni niso narodno pesni, ker v njih veje ptnj duh in nimajo nikakoršnega narodnega značaja. Da je to resnično, priča nam slučaj, da enake „okrogle", katere se, kakor pravi Kehr „po jedi na ducate zložijo" nimajo obstanka. Pojejo se malo časa a potem pozabljene utihnejo. Drugače je pa s pravimi, narodnimi pesnimi. Te so ohranijo stoletja in se s poslednjimi močmi bore za svoj obstanek. Mi, ki tedaj poznamo njih vrednost, moramo zabraniti njih propad in k temu lahko največ pripomorejo učitelji. —
Narodno pesni naj pojejo no le od-rastli, marveč tudi šolska mladina. Kazni pedagogi so spoznali važnost in imenitnost narodnega petja in zato tudi svetujejo, naj ae posebno ono goji v šoli. Kellner celo pravi v svojih „Piidagogische Mitthei-lungen: „\Vonn es in unsoren vielfach vor-vvorrenon Vorhiiltniasen nocli irgend mfig-lich ist oinen Lebonsgosang zu gewinnen, von welchem als dem Boden, Kerne und Mittelpunkto allo Gosangsstrebungen deu-tseher (:a nas „slovenischer") Herzen und Zungen ausgehen konnen, so ist es ge-wiss nur dtirch das Volkslied und dossen sorgfliltigere PHego in unseren Volksschu-len moglioh*. Tedaj, vi učitelji, ki ste vneti za blagostanje mile naše domovine, gojite in poučujte vzlasti narodne pesni in sicer v šoli, kakor tudi zvunaj šole. Našo narodno pesni posedajo ros toli krasoto in milote, da ganejo z svojo preprostostjo tudi nezadovoljnega pedanta. (Razume se, da se morajo „peti" in no „kričati"), in Če pomislim, da imamo ini Slovenci v ožjem in Slovani v sir jem pomenu besede toliko narodnega pesništva, da, kakor pravi Her-der, veliki nemški modroznancc in pesnik „Evropa bi so čudila, ako bi poznala bogati zaklad narodnega pesništva Slovanov", ne vem zakaj so ne bis tem ponašali in ga razkazovati svetu : menim, da ne bi zato baš grešili s prevzetnostjo. --
Pri petji se mora paziti no le na melodijo, ampak tudi na jezik, ker večji je upliv, katerega napravi kakšna pesen na poslušalca, ako jo napev lep in pravilen. Poslednjega, žalibog! odveč pogrešamo. Tako zapazimo posebno v cerkvenem petji marsikatero jezikovno „pego". Želeti bi bilo, da ae učitelji i v tem nekoliko potrudijo ter odstranijo razno jezikovno napake. Istina jo sicor, da so dotične napačno oblike v narodu vkorenjenje, a menim, da z vstrajnostjo in trdno voljo bi se jo od-
Za nekaj trenotkov se ozre in ugleda, da nema prodajalka gleda za njim žalostno in dviga dva prsta.
Vrne so s zmagonosnim pogledom in kupi kitico. Mater dolorosa mu jo poda in se pri tem z roko svojih ust in ust svojega deteta dotakne.
Gospod Jastreb povonja nežni darek pomladi, zatakne si ga na prsi in koraka svežim mladostnim korakom proti domu.
Gospod Grlica pohodil jo zopet je-denkrat osredno pisarno, kjer jo do sedaj strašil predal z uže skoro nečitljivim napisom: „Poprave Supovskega gradu". Poslušal je primetbe o gospodi v elegični volji, s kakeršno so bavimo z dragimi pokojniki, prejel s trpkim posmehom vest. da se je nedavno zopet jeden stolpič Supovskega gradu porušil, zakimal jo se starim revizorjem po taktu z glavo nad sedanjim krasnim gospodarstvom in si mimogrede vzel mesečno plačo svoje uboge penzije.
Vračajoč se premišljal je o tem, kuko poprosi jutri gospoda Jastreba, da bi mu menjioo naposled še na mesec podulžil. Obresti je uže imel pripravljene v posebnem zvežnjiču, ki jo dišal nekoliko po rožni vodi.	(Daljo prih.)
stranilo. Seveda takoj bi se ne zgodilo, Haj veli i stari rek, da „zrno za zrnetn — pogača, kamen za kamenom — palaca* in malo po malem bi se doseglo i to svrho.
Izvestno mi pa reče marsikateri učitelj : , Bes te plentaj! Ta se je prav za-rotil proti nam učiteljem, da nam naklada nalogo za nalogo. Nedavno vtikal se je v naše šolske razmere ter nam pridigoval kaj in kako naj podueujemo (kakor ne bi sami bolje znali!) — zdaj pa nas muči celo s perjem". Ali rojaki moji dragi, ni to, kar vam svetujem, uprav tolika težava in tolik trud. Pomislite in preudarite nekoliko — uvideli bodete, da delo ni tako težavno, kakor se vam morda dozdeva. Zapustiti Vas ne sme le dobra volja in želja, skazati se vrlim domorodcem in narodnjakom. In četudi Vas čaka trud — plačilo Vam ne izostane. Domovina Vam bode hvaležna; mila naša majka bode ponosna na svojo deco in zavest, da ste pripomogli k narodnem blagostanju, sladila Vam bode veselje. Ni-li to dovoijno plačilo za prestani trud ?
Učitelji! bodite narodni rešitelji; zbudite se, spoznajte imenituost in svetost svojega poklica, ne živite le „tje v en dan". Kaj bi bilo človeško življenje, če ne bi imelo pred seboj kacega cilja, v če-gar dosego naj se žrtvujejo duševne in telesne moči ? In kateri cilj je lepši, ime-nitnejši, nego delovati za milo domovino, pripomoči in pospešiti njeno odrešenje ?
Bratje mili, zakličem vam zopet „na delo"! Vzdramite se iz duhovnega Bpanja, poslušajte nasvete onega, čegar srce gori nevgasljivim plamenom za svoj mili rod in dom. O! da bi mogel izliti ta ogenj v vaša srca, da bi mogel Vas ogreti in okrepiti, da bi šli novooživljcni in navdušeni na delo! Dal Bog, da bi se to posrečilo ter da bi padle mojo besedo in prošnje na rodovitna tla, obrode veliko sadu. Bodimo sedaj možje in kot taki se resno poprimimo dela in opustimo duševno spanje ker
„Brez dela, truda, bratje ni uspeha" in skrajen čas je, da
„Slovanskega se iznebimo greha".
Iiori s.
Družbe sv. Cirila in Metoda redna III. velika skupščina v Ptuji.
dne 29. julija 1888.
I.	Po naznačenom vsporedu bila jo o j^ll. uri dopoludne slovesna služba božja v župnijski cerkvi čč. oo. minoritov. Odlični prvomestnik Ptujske podružnico, viso-kočestiti gospod župnik in gvardijan o. Benko Hrtiš račil je sam v izbornein govoru obilnoj množici pojasniti življenje in delovanje družbenih z.ivetnikov, slovenskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, spodbujajoč željno poslušajoče vernike, da naj vsikdar posnemajo ta naša apostola ter bodo zvesti sinovi in hčere sv. matere katoliške cerkve — pa tudi matero Slovenije. — Na to je obvršil levitovano presveto daritev, mej katero so navadni domači pevci kaj prijetno spodbudno prepevali sluvo božjo.
II.	Krog Val2. ure snidejo se potem nastopniki v „Narodnem domu" k zborovanju.
1. Prvomestnik družbe sv. Cirila in Metoda prof. T. Zupan spregovori blizu
tako-le:
Slavna velika skupščina!
Pred letom dnij obsorej smo zborovali ob obalih Jadranskega morja, v našem Trstu. Ljubeznjivo vsprejeti po svojih častitih sestrah in svojih dragih bratih na jugu smo bivali nekatere vesele ure v teh Holnčnih pokrajinah, uživajoč prijaznost vseh narodov, ki bivajo tain: kajti došli Huio mirni in vsakemu — kateri je dobrega srca — roko prožeč, šli smo zopet vtem ljubem miru slednji na svoj dom. — Bila je to II. velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda na Slovenskem.
S temi čutili v duši, kot vlani v Trstu, se vsojam otvarjati danes III. v, liko skupščino nase družbe tudi mej vami, drau'i rojaki štajerskih livad ter veselih štajerskih hribov in goric, tu v staroslavnem Ptuji.
Prihiteli smo danes mej Vas, štajerske Slovence, s tem srcem, kot je hrani v sebi vsak dober človek. Porazumljenjo v duši in na jeziku, smo v obče pripravljeni vsakemu deželanu teh Vaših pokrajin — naj si bo katerega koli jezika — v prijaznosti ponuditi roko. Pred vsem pa nam je sem dohajajočim bil ta namen, da osebno vidimo in osebno pozdravimo ras, slovenske častite sestro in drage brate, ki bivate ob bujnih bregovih Mure,
Drave in Save; na Slovenskem Pohorji, v Slovenskih Goricah in povsod, kjerkoli se čuje mej Vami, v zeleni Stirski, slovenske govorice mili materni zvuk. (Dobro!)
Tu smo danes mej Vami iz Primorske in iz goriških pokrajin, od tam, kjer v naše morje podi čiste valore bistra Soča.
Tu smo iz koroških dolin, koje pretaka mogočna Drava, iz one hvaljene dežele neizkaljenih src, takih kot je koroških jezerov planota; in dežele stanovitnih src, takih kot je skalovje koroških gorii. Tu smo iz slavljene Kranjske, iz bele Ljubljane, ki se vselej in menda po pravici imenuje sredotočje Slovenstvu.
Posvetovali bi se namreč danes radi o slovenskih šolskih potrebah tu v Ptuji zbrani zastopniki vsega Slovenstva; nekaj ur bi potem radi preživeli moj Vami, ljubi štajerski Slovenci, in to prav v miroljubnem duhu pesnika proroka: „Ljudje vsi bratje; bratje vsi nar6di!tt — Na to pa bi se zopet radi od tod povrnili nekateri na svoj dom — z nova poživljeni v zvestobi Bogii in sveti veri, v zvestobi viteškemu cesarju Franu Josipu, dobročinitelju; v zvestobi milemu narodu! (Živio! Živio, slava mu!)
Na to konstatuje, da je po §. 15 družbenih pravil navzočih več kot 20 opravičenih glasovalcev ter pozove tajnika, naj poroča o družtvenem delovanji v pretekli upravni dobi.
2. Zapisnikar Anton Žlogar naznanja, da so po 14 dozdaj zglašeni s posvetovalno in glasovalno pravico:
Izmej pokroviteljev: Banka „Slavijatt po svojem glavnem zastopniku Ivanu Hribarji; prof. T. Zupan, L. Svetec, dr. Josip Vošnjak, Ant. Žlogar, Mariborska posojilnica po dr. J. GlanČniku; Savinjska posojilnica po J. Jlausenbichlorji, Ormožka posojilnica po dr. Gršaku, Celjska po M. Vršci, Oroslav Dolenec, Maks Vršeč, A. Jurca.
Od vodstva: Prvomestnik; podpredsednik L. Svetec; blagajnik; tajnik; Gregor Einšpieler, župnik iz Celovca; Ivan Hribar.
Od podružnic: Prva Ljubljanska: dr. J. Vošnjak, L. Svetec, pooblaščenca; Št. Jakobsko-Trnovska v Ljubljani; Anton Žlogar, Oroslav Dolenec, Ivan Hribar, pooblaščenci; Št. Peterska v Ljubljani: dr. J. Vošnjak, Oroslav Dolenec. pooblaščenca; Celje: dr. Ivan Dečko, Maks Vršeč; Gorica: dr. Ant. Gregorčič; Kro-pinsko - Kamnogorisko -Dobravska: Miha Pesjak; Turjak: Jak. Gruden; Gorenjska dolina v Kranjski gori: A. Žlogar, pooblaščenec; Gornjigrad : Ivan Kuralt; Konjice: dr. Drag. Prus; Selce: Fran Šlibar; Trst (možka): Mate Mandič, Fran Žitko; Trst (ženska): Mate Mandič; Fran Žitko, pooblaščenca; Prem: Nik. Križaj; Zidan-most: Ferdo Roš, Jan. Mlinar; Slovonji-gradec; dr. Dečko, Maks Vršeč, pooblaščenca; Ormož: dr. Gršak, dr. A. Žižek; Smlednik: Oroslav Dolenec, pooblaščenec; Dornberg, Pervačina in Gradišče: Vinko Gregorič, posestnik; Šempas: Ivan Klo-bovs, kapelan; Zilska Bistrica: Filip Mi-lonik; Naklo (Primorsko): Avg. Praprot-nik ; Postojina: Šegula, Alojzij Kraigher, dež. posl.; Senožeče: Ign. Okorn, župan; Litija: L. Svetec; Rudolfovo: Anton Žlogar, pooblaščenec; Graška izvanakademi-ška: Fran Ilubad; Sv. Ivan v Trstu: Ivan Marija Vatovec, veleposestnik; Kotmara-ves: Matija Prosekar, Janez Stih; Apače: Jak. Kočevar, lekarnar, Andr. Butej in Jož. Stečnik, posestnika; Beljak: Matej Markovič, posestnik, Fran Dular, živino-zdravnik; ftaleška dolina v Šoštanji: Ivan Kačič, notar; Pliberk in okolica: Franc Ileš, dr. lloman, advok. koneipijent; Pod-grad: Slavoj Jenko, trgovec, vitez Anton pl. Vicco, posestnik; Kobarid: Anton Pipan; Cerkljanski okraj na Goriškem: Vinko Gregorič, pooblaščenec; Celovec: Gregor Einšpieler, Matija Prosekar, pooblaščenca; Maribor: dr Glančnik, dr. Mlakar, J. Zupan; Ptuj: prvomestnik o. Benko Ilrtis, dr. Triller; Brdo na Kranjskem: Anton Zarnik; Žalec: J. Ilausenbichler, Anton Jurca.
Torej prisustvuje veliko več zastopnikov, kakor zahteva § 15.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Kriza v naučnem ministerstvu traja šo vedno in bržkone umakne se Gauč še j te jeseni predno se odpre državni zbor. Gauč pojde, kakor javljajo nemški listi, za j namestnika v Line, ali pa za poslanika v Monakovo. Kedo mu bode naslednik v
I naučnem ministerstvu, ni še dognano. Čehi in klerikalci bi radi imeli Sehonborna, brata Pražkega nadškofa in Moravskega namestnika, no nemški židovski „liberalni" listi rujejo na vso moč proti njemu. Pridi uže kedor hoče, za nas Slovence je pač vse eno, za nas so si bili vsi enaki, vsi so nas z enako „ljubeznijo" pritiskali ob steno, zato ne smemo tudi od Gaučevega naslednika pričakovati Bog ve kaj.
Nemškutarji na Koroškem begajo čedalje bolj naš narod in pridabljajo celo občinske zastope na svojo stran, da pro-testujejo proti poslancema Klunu in dr. (Jregorcu, ki sta v državnem zboru osvetlila šolske razmere na Koroškem. Nemcem se je posrečilo pridobiti v ta grd, neplemenit in izdajski posel občinski zastop v Eberndorfu, ki je v svojej zadnjej seji glasno protestoval proti vpletanju omenjenih slovenskih poslancev v njih šolske razmere, s katerimi pravijo ti zaslepljenci, da so popolnoma zadovoljni. Kakor poročajo židovski listi, protestovali bodo tudi nekateri drugi občinski zastopi v tem zmi-slu. Ako jo to res, je pač žalostno, da je še ljudij na svetu, ki sami sebi bij^jo v obraz.
O napredku Mladočehov na škodo Staročeškej stranki priča nezgoda, ki se je pripetila g. dr. Mattušu v Melniku, kjer je svojim volilcem poročal o delovanji v državnem zboru. Dr. Mattuš je znan kot eden glavnih stebrov češkega kluba in velik zagovornik sedanje vlade. V državnem zboru je navadno glavni govornik o proračunski debati, v delegacijah poročevalec o važnih vojaških stvareh itd. S kratka dr. Mattuš je izza Riegerja in Zeithammerja najimenitnejši staročeški poslanec. Svojim volilcem v Melniku poročal je o postopanji staročeske stranke v državnem zboru. Mož je govoril sicer zelo diplomatično, a iz vsega so je videlo, da jo nekako sklonen priznati nemščini prednost pred drugimi jeziki v Avstriji. Glede vnanje politike, rekel je, da je on s tovariši zagovarjal postopanje KaInokyja. Govoreč o Avstrije balkanskej politiki je rekel, da se naša država nikakor več ne odreče Bosni in Hercegovini, kateri lepi deželi si je pridobila z mnogimi krvnimi in denarnimi žrtvami in ki so za bodočnost, ko pojdo trgovina iz Male Azije čez Balkan, za našo državo silne važnosti. Rekel je, da jo bil proti carinski zvezi z Nemčijo, ker bi to bilo Avstriji na kvar, zagovarja pa (se ve da ne preiskreno) zvezo z Rusijo ter se nadeja, da so obe državi šo dogovoriti o nadaljnem postopanji na Balkanu. Govoril jo tudi o nekem slovanskem vprašanji, a tako, kakor bi o vsej tej stvari no iinel pojma. Mož so jo nadejal najbrže uspeha pred volilci, a prišlo je drugače. Ti so sklenili resolucijo, ker niso pridobitve čeških poslancev v primeri z njih samozatajevanjem in žrtvami v nikaki razmeri. Prave koristi naroda in dežele ne jemljejo so več v obzir, zato narod čedalje bolj gmotno propada. To in kakor strah zaradi vnanje državne politike množi v češkem narodu nezadovoljnost, in ogorčenost, ki uže dlje časa tli mej narodom in na katero oni (volilci) opozarjajo svoje poslance. To jo pač najlepša nezaupnica, no sicer naravnost dr. Mattušu, ampak celemu češkemu klubu. Ta resolucija bode bržkone u plivala tudi na dopolnilno volitev v Mladi Boleslovi kjer se Staročehom prav lahko pripeti, da propadejo.
Med ogerskim naučnim ministrom in kardinalom nadbiskupom Simorom v Ogrovu navstal je razpor. Primas Simor vzdržuje nekoliko šol, mej njimi tudi učiteljišča. Minister Trefort jo potoval po deželi in nadzoroval šolo. Pride tudi v nadbiskupsko učiteljišče, hoteč je nadzorovati, no nadbiskupovi organi mu zabra-nijo vsako vpletanje v pouk. To je ministra silno razburilo, vsi listi zagnali so krik, da je primas Simor panslavist, da so v njegovih šolah goji panslavizem in smeši madjarska državna ideja, nadalje, da sam ne mara nadzorovati svojih šol na Slovaškem in da brani to tudi vladi. To je Madjarom, katerih učitelji in učiteljico so pravi pravcati junaki francoskih komedij in šole zelo čudni zavodi, to jo Madjarom torej dokaz, da je Simor, ki s: prizadeva osnovati si boljše in poštenejše učilnice, v zvezi s panslavisti in izdajnik madjarske državno ideje. Ubogi Madjari. njih um čedalje bolj slabi, kajti sedaj vidijo uže povsod, kamor so ozrejo, panslavizem !
Vnanje dežele.
Nastopki shoda nemškega in ruskega carja kažejo so užo na gospodarskem polji, kjer sto so obe državi prej silno proganjali. Sedaj sto sklenili dovoliti si vzajemno nekoliko koncesij in vsled
tega vrednost rublu raste, kajti na nekaterih ruskih borzah velja uže nad tri marke t. j. 1 for. HO. Govorilo se je pa izvestno tudi o političnih vprašanjih, vzlasti o re-šenju bolgarske krize. O tem listi sicer še vedno molče; poročajo pa, da je na-prošen princ Valdemar, naj prevzame bolgarsko krono in prestopi k pravoslavju. Rumelijsko vprašanje reaihi bi potem mej-narodna komisija.
V Belem gradu začel je shajati tednik »Srpska rieč" z geslom : „svo za kralja i domovinu*. Iz tega je razvidno, da bode ta list zagovarjal samo kralja pred napadi vnanjega slovanskega novinstva, branil in pral ga pa tudi v očeh svojega naroda, kateremu je uže tako nepriljubljen, kakor noben vladar svojim podanikom. Ko se kralj vozi po Belemgradu, ga nikdo razven vojakov ne pozdravlja. To demonstracijo je precej opazil Milan, zato nikamor ne pogleda, temveč zre vedno naravnost pred se. Govorilo se je, da misli kralj potovati po kraljevini, a sedaj so utihnili glasi; izvestno pa je, da se Milan naroda boji, ter pojde dva meseca s prestolonaslednikom v inozemstvo. Njegova pravda proti kraljici morala bode na kon-zistorij in jako dvojljivo je, kako jo bode ta rešil. Volitve v skupštino bodo kmalu razpisane. Če bodo količkaj svobodne, ne dobi Hristic ni enega pristaša v zbornico. Ako bode pa po svojej navadi hotel zatirati narod, ne bode mogel tega storiti, da ga ne vzruja in spravi mir in red v največjo nevarnost. — V Trstu srbska vlada osnuje konzulat.
Iz K i j e v a je Pobedonoscev poslal brzoiaven pozdrav crnogorskomu knezu. Ker kneza ni doma, odgovorila je kneginja na pozdrav ter mej drugim prosila blagoslov za carja osloboditelja.
Nemški cesar se je vrnil to dni domov. Vstavil seje nekoliko časa v Fricd-richsruhe, kjer ga jo knez Bismark pre-srčno sprejel. Narod je vrnivsega so cesarja navdušeno pozdravil. Viljem II. ostal je nekaj časa pri kancelarju, potem se je podal naravnost v Potsdam, obiskat soprogo in novorojenega sina, kateremu dajo ime Aleksander. Na svojem potovanji bil je povsod navdušeno sprejet. Za svojega bivanja v Kodanji poravnal je tudi stare razpore mej Dansko in Prusko. Tako vsaj pišejo oficijozni listi.
Napetost mej Francijo in Italijo ima za italijansko politiko neugodne nastopke. Potrjuje so, da je italijanski poslanik v Parizu ministru vnanjih zadev poslal noto, v katerej so priobčuje fran-cozkoj vladi, da je Italija definitivno prevzela v posest Masavo. To je važno zaradi tega, ker si je italijanska vlada prizadevala osigurati si odhod iz Masave. Po tej izjavi pa so ne moro umakniti in Italiji nalaga nove obveze. Vlada bode morala v zbornici svojo kolonijalno politiko na drug način braniti kakor do sedaj, a to jej bode zelo težko nasproti opoziciji, ker sedaj si ne bodo mogla več pomagati z dovtipom, da jo vprašanje o konečnej usodi Masave so nerešeno.
„Times" javlja iz Aleksandrije, da se v Egiptu boje, da Mahdisti udarijo proti severu. Na to jo sili bolj glad, nego fanatizem. Vsi zahtevajo, da so to zapreči in da so začne odločnejša politika proti Su-da.iu. Vsi so edini v tem, da ima kalif čedalje manjši upliv, in da bi vojska, provalivša iz Sudana v Egipt, našla več prijateljev nego sovražnikov. Potrebno bi bilo vporabiti upliv Zeberbega, da pomaga on „belemu pasi" (Stanleyu). Ako Zeber-beg pomaga, reši so še Stanleya in pomaga so tudi poštenoj stvari, kajti trgovina z sužnji bi se znatno zmanjšala. Da se to doseže, treba je mnogo denarja.
DOPISI.
Komen, UO. julija. (Izv. dopis). Gosp. urednik! Prosim, dovolite mi prostorček v cenjenej „Edinosti", da odgovorim gospodu dopisniku „z dolenjega Krasa" v 60, številki tega lista na neke poteze — nahajajoče se v istej številki.
Gospod dopisnik je mimogrede — piknil našo „Bralno družtvo" omenivši nastopno:
1. „Slov. bralno družtvo" spi in se no gane; le v bralni sobi . . . itd. 2. JLiO dve družtvi in še ti životariti ter se boriti za obstoj. 3.....boljših voditeljev
in stvar bi šla naprej ! Akoprav sem prepričan, da to tri neosnovane točko niso potekle iz nasprotnega nam ostroga in da ni hotel g. dopisnik nas žaliti, vendar sem primoran resnici na čust g dopisniku, kojemu so težko znano našo razmere, nastopno odgovoriti. Tedaj : ad rem !
1.	Naše „Bralno družtvo" ne spi. Da je to faktum, dokazalo je v minolem pustnem času, kajti napravilo jo lepo veselico v Kovačičevej dvorani in dvoje plesnih venčkov. Vse to se je dobro izvršilo v radost vseh prisotnih. Poleg tega so se gg. družtveniki v zimskem času marljivo zbirali o praznikih v družtvenej bralnici ter imeli skupno zabave, igrajoč tombolo, domino itd. za razne dobitke. Napravljati večje veselice nikakor ne kaže, osobito zato ne, ker je nasledek skoraj vseh večjih veselic neljubi — deficit, z katerim se more malokedo sprijazniti. — Probatum est! — Iz vsega tedaj še ne sledi, da „Bralno družtvo11 spi, kajti kričanje, ropotanje, bobnanje in dopisovanje v razne liste še ni dokaz vspešnega delovanja kakega družtva, kajti najlepša in najbolj dišeča vijolica v samoti in na tihem živi in raste. Ker pa gg. družtveniki marljivo v bralnici čitaj o, je dokaz, da se zavedajo :čemu jim je — „čitalnica".
—	Voila tout! —
2.	Naše „Bralno družtvo" ne „životari" in se ne „bori za obstoj", kajti ono se vedno vekša in broji sedaj 40 (štirideset) odličnih udov komenske inteligence. Družtveniki so vsi c. kr. uradniki, učiteljsko osebje, g. župan, najodlič-nejši tukajšnji posestniki in starešine, štirje prečastiti gospodi duhovniki komenskega dekanata, in drugi gospodje, koji vsi svojo mesečnino naprej točno in redno plačujejo — tako, da si družtvo s temi mesečnimi prinosi vzdržuje petnajst časopisov.
—	Nekateri časniki so plačani do X. oktobra t. 1., a drugi celo do novega leta. Stanarina za bralnico in vso potrebščine se mesečno točno plačujejo; akoprav ima družtvo zaradi nizke mesečnine dohodke, vender nima dolga, ampak ima še danes, ko to pišem, 43 gjpld. 15 kr. (tri in štirideset gold. 15 kr.) gotovine v svoji blagajnici, katera svota so bode porabila v povzdigovanje svečanosti onega dne, ko bode naša občina slovesno praznovala 401etnico vladovanja našega pro-svitlega cesarja Franja Josipa I. — Tako družtvo tedaj no „životari" in so ne „bori z a o b s t o j". To je menda neoporečno.
3.	Našemu „Bralnemu društvu" ni treba „boljših voditeljev", da „stvar bi šla naprej", kajti nemški pesnik Goethe pravi: „Die Zahlen be-weisen, \vie die Welfc regiert wird", in tako svedočijo tudi števila našega „Bralnega družtva" — svota v blagajnici, zabavo in število udov —, da ima dobre odbornike, oziroma voditelje, quot de-monstrandum erat, a vse to brez zamere, kajti g. dopisnik naj bode prepričan, da mi je ta dopis potisnila v pero lo ljubav do pravice in resnice in nikakor pa osveto-željnost. — G. Stritar je pisal: „Gnothi sauton, to jo: „Spoznavaj samega sebe!"
Nominis umbra.
Domače vesti.
Predsedništvo političnega družtva „Edinost" poziva gg. odbornike in namestnike k odborovej seji na sredo dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih delalskega podpornega družtva (Via Molin piccolo št. 1). Ker jo na dnevnem redu jako važno vprašan je o bližnjih volitvah za ko-perski okraj, prosimo vse dotične gospode, da se te seje izvestno vdeleže.
Dopolnilne volitve v koperskem okraju.
Iz raznih občin koperskega polit, okraja prihajajo nam vesti, da so dobila dotična županstva nalog, naj pripravijo volilne listine za bližnje deželne volitve. Vnanje občine koperskega političnega okraja imajo namreč voliti poslanca na izpraznjeno mesto po pokoj nem A. Križancu. Dan izbora volilnih mož ni še določen, ali sodeč po naglih pripravah, vršil so bode baje kmalu. Poslanca se bodo volilo, kakor so govori, dne 30. avgusta v Kopru. Ni nam treba povdarjati, kako važna je ta volitev za koporsko Slovane, opozarjamo pa prijatelje našo narodne stvari, posebno pa naše prvake, d a seza časa sestane j o terpo-svetujejo, kako in koga se ima birati mej volilne može. Naši Italijanaši razvijajo uže sedaj silno agitacijo po vseh občinah koperskega okraja, središčem pa so si izbrali občino Pomjansko, Pozor zatorej, p r i j a t e 1 j i v P o m j a n u. Dekanih, Dolini, Miljah, P i-r a n u, B u z e t u, R o č u itd. Organi-zujte so doklor jo še čas, da Vas volitve no zatečejo nepripravljene. Na stran vso
osebne obzire ! Narodna stvar zahteva, da se strinjamo vsi za vse ! — Kandidata za Poreč objavimo o svojem času navadnim potem.
Imenovanje. Stalnim učiteljem za risanje in slikarstvo na državnej obrtnoj šoli v Trstu imenovan je akademični slikar Evgen Scomparini.
Premeščenja in imenovanja. Učitelj na tržaškej državnej realki Karol Sober premeščen je na realko v Inomost, suplent na državnej gimnaziji v Trstu Josip Hol-zer je imenovan stalnim učiteljem na gimnaziji v Moravskej Trebovi in suplent druge državne realke v Pragi Anton Ste-fanide8 stalnim učiteljem na realki v Trstu.
Demantna poroka starišev naše cesarice. Dne 27. t. m. bode 00 let, odkar se je oženil vojvoda Maks bavarski, oče naše cesarice. Ob enem slavi 80. svoj rojstni dan. Svojega tasta obišče o tej priliki tudi Nj. Veličanstvo cesar z vso rodbino v gradu Possenhofen na Bavarskem. Snide se tam tudi mnogo članov drugih vladajočih rodbin in dostojanstvenikov.
Diocezanske vesti Presv. biskup dr. J. Glavina delil bode sv. birmo dne 5. avgusta v Bazovici, dne 12. avgusta v Kontovelju in Prošeku, dne 12. septom-bra v Jelšanah ter 13. v Podgrajah.
Preč. g. Peter Martelane, župnik pri Mariji pomočnici v Trstu, postal jo exami-nator prosynodalis et consiliarius consist.; — veleč. g. Mate Rebolj imenovan je župnikom u Truškah. — Veleč. g. Blaž Dekleva bode oskrbljeval Veramsko duhovu i j o.
Račun mestne uprave za leto 1887. izložen je na javni ogled v malej dvorani mestnega magistrata od G. do 20. t. m. neznatno vsak dan od 9. ure d. p. do 3. p. p.
Mestna glasba v Trstu je uže sestavljena. Občinstvo je za nabavo vsega potrebnega tako dobro skrbelo, da so je sprožena misel kaj hitro vresničila. Prvikrat nastopi javno v ponedeljek 6. t. m. na velikem trgu. Kakšen duh bode vel iz nove glasbe, razume so samo ob sebi.
O nove) kopelji pri „Fanalu" prihajajo izmed občinstva razno pritožbe. Čuvarji postopajo baje z strankami jako neuljudno in tudi ne pazijo na čas, dokler ima ostati kopelj odprta. Preporočamo zatorej slav. magistratu, da svojo organe bolje poduči.
Vabilo na veselico pod milim nebom, katero napravi pevsko družtvo „Ilajdrih" na Prošeku jutri 5. avgusta na dvorišču g. Nabergoja. Spored: 1. Ilajdrih: „Slava Slovencem", poje zbor. 2. Stritar:
v Dalmacijo, smo radovedni. — Svetujemo pa občinam in njih predstojništvom, naj se zaradi enostranskih napisov na poštnih uradih in pečatih pritožijo poštnemu vodstvu v Trstu in če to ne bi pomagalo, pri trgovinskem ministerstvu.
Toča. Iz Sv. Križa na Primorskem pišejo nam, da je o nevihti 28. p. m. toča napravila ogromno škodo. Padala so zrnja liki kamenjo, razbila mnogo okenj ter pokončala vse poljske pridelke, posebno takozvano „Gorenje polje". V bližnjej okolici je ljudstvo v velikej bedi, kajti vso nadeje o žetvi in ob ostalih pridelkih so popolnoma uničene. Po nevihti bila so videti polja kakor z snegom pokrita. Ubogi ljudje!
Mladega morskega volka vjela sta dva gospoda, ki sta ribarila v svojo zabavo v zalivu blizo Sušaka pri Reki. Težak je 12 klg. Oddala sta ga pomorskoj oblasti na Reki.
Nesreči. Podvzetje Cecconi ima beležiti uže dolgo vrsto delalcev, ki so ponesrečili o deju v kamenolomih in o zasipanji morja. Žalibog ne pomngajo javna zahtevanja o boljšem nadzorovanji prav nič in zatorej ni se čuditi, da se čuje vedno o novih nesrečah, katerih žrtev je ubogi dninar. Poroča nam se, da je v sredo 1. t. m. ponesrečil 29letni težak Girolam Dapas iz Rovigna. Padel mu je na desno nogo težek kamen ter mu jo zlomil. — Kaj se res kompetentne oblasti ne brigajo za neštevilno nesreč, katere ima to podvzetje uže na vesti? No bi 80 li moglo preiskavati, kaj jo tenm vzrok?— 2. t. m. vozil je Iv. Stavanga z deskami obložen voz po ulici Ghcga. Prišel mu je nasproti tramwaya vagon, toda Stavanga se ni mogel o pravem času ogniti, Voza sta zadela silovito drug v druzega in v tem hipu zlomil je Stanvagov voz tramwajo-vemu kondukterju Petru Anasipoli desno nogo. Odnesli bo nesrečneža v bolnico.
Nezgoda. 121etna Justina Ruzier, stanujoča v ulici Crosada h. št. 5 padla je raz voz, ki jo jo imel odpeljati do letovišča pri Sv. Ani. Kolo jej je strlo desno roko in morali so jo odvesti v bolnico.
Sodnijsko. Obravnava proti bivšemu ravnatelju mestne zastavljalnice, Siro Mon-tiju in proti njegovemu drugu Arturu Pau-licievichu, katera sta obtožena raznih goljufij, bode dno 11. t. m. pred deželnim J sodiščem. — Kametiosek Ivan Kozmann iz Trsta bil je uže 50 krat zaradi raznih 1 prestopkov obsojen, čeprav je še le 29 1 let star. Dne 2. t. m. bil jo obtožen vno-Stara Bolgarka", deklamuje gospica Nad- J vič tatvine in nevarnega pretenja ter dobil liškova. 3. Mayer: „Tičica gozdna", poje 1 8 mesecev zapora.
čvetero8pev. 4. Telovadba, izvršujejo člani „Tržaškega Sokola". 5. Kocijančič: „Njega nij", poje zbor se bariton-samospevom. 6. Ilajdrih: „V sladkih sanjah", pojo čve-terospev. 7. Forster: „Venec narodnih pesnij", pojo zbor. 8. „Stempihar mlajši", gluma v ednem dejanji. Po besedi svobodna zabava v gostilni g. Godine „Pri belemu konjiči". Pri besedi in zabavi svira godba iz Slop. Začetek ob 5. uri zvečer.
—	Ustopnina 20 nov. — sedež 10 novč.
—	Čisti dohodek namenjen je za napravo družtvene zastave. — K obilnej vdeležbi vabi	ODBOR.
Španjska eskadra priplula je v četrtek Zoldana so začasno izpustili iz zapora po 2. t. m. v naše pristanišče. Oklopnici dokončanoj preiskavi. — Iz zapora
Policijsko. Štirje drzni tatovi ukradli so čoln, napolnjen z ribami, kateri sta privezala ribarja Matej Stare in Matej Pertos na obali barkovljskega zaliva. Ribiča sta se slučajno probudila ter ugledala tatove, ki so z ukradenimi ribami mirno veslali proti Trstu. Tekla sta takoj v mesto in posrečilo se jo zasačiti jih na obali Sv. Karla, kjer so užo pripravljali ribo za prodajo. — Zaprli so bivšega predsednika družtva težakov Antonia Margolinija in bivšega podpredsednika Antona Mcllana. Oba sta neki osleparila družtvo za izdatno svoto denarja. — Bivšega menjača Josipa
m. v
„Namancia" zapoveduje don Antonio della Rocha y Aranda, brodu „Castilla" pa don Indalecio Nunez. Vrhovni zapovodnik je, kakor smo uže omenoli, kontre-admiral don Josć de Carranza. „Numanija" jo dolga 95*60 m., široka 15-90 m., visoka 17-(>3 m. in drži 7305 tonat. Ima 18 topov in G80 mož. „Numancia" je prva oklopnica, ki je uže izvršila pot okolu zemljo. „ Castilla" drži 3342 tonat, dolga je 87 m., široka 13 m., visoka 13 m. Ima 22 topov in 399 mož. — Eskadro je sprejel v zastopstvu deželnega namestnika dvorni svetnik vitez Rinaldini na čelu zastopnikov ostalih vojaških in civilnih oblastnij. Danes dopoludno bil jo na posebno cesarjevo povelje na čast gostom svečani obed v Miramarskem gradu.
Javna tombola. V nedeljo 5. t. m. o
uri zvečer bode v Tržiču javna tombola v korist tamošnje mestne bolnice.
Illir. Castelnuovo - Podgrad. Govorili smo nedavno o novotarenji na pošti, o samovoljnem pretvaranju krajevnih imen ter ob enem izrazili željo, da nam se poroča, kaj je v tej zadevi z Podgradom. Prijatelj nam piše nastopno: Na poštnem pečatu čita se: „lllir. Castelnuovo-Podgrad". Tako je tedaj Podgrad dobil s tele-grationim uradom ob enem tudi ime „Podgrad", katero prej poštni urad ni poznal, temuč samo „Kastelnuovo im Kiistenlande". To je sad Jenkove interpelacije v ister-skem deželnem zboru. — Če se bodo sedaj še pisma z napisom Podgrad pošiljala
v
Anton niso še
ulici Tigor pobegnol jo kaznenec Cellini iz Padove. Do danes ga vjeli.
Stekel pes so je priklatil z Nabrežine na Prosek in oklal drugih šest. V torek je dosel iz Trsta na Prosek mestni živinski zdravnik Padoven z pesjim lovcem Jonasom in dvema hlapcema ; steklega psa so vstrelili, druge oklane pa so vjeli in zaprli, da jo bodo opazovali. Zaradi tega jo mestni magistrat izdal povelje, da naj se v Križi, na Prošeku in Kontovelju vsem psom dene torba na gobec, da ne bodo mogli grizti in da se morajo voditi na vrvici, če bi so hoteli peljati izven hiše ; velja ta zapoved zato, da so no primeri kaka nesreča, in toliko časa, dokler so ne prekliče. Prepovedano je prav tako pse voditi seboj v javne prostore, kakor v kavarne, gostilne, pivarne itd. Psi, kateri se bodo dobili brez torbe in prosti bodo se polovilo in pobilo.
t. j. na god earice Marije Feodorovne. Pri slavnostnem odprtju bil je zastopan dvor in ministarstva.
Visoka starost. V Baku na Ruskem živi bajo žena. stara 140 let a vkljub visokej starosti je popolnoma čvrsta in zdrava. Živi samo o krompirju in mloku; nikdar ni uživala alkoholnih pijač. Tudi oči si je dobro ohranila, kajti čita brez naočal. V Baku mora biti tedaj pravi „Eldorado" za ljudi, kateri se življenja ne morejo nasititi.
Mnogobrojna rodbina. Iz Roho/.deca v Moravskej poročajo, da živi tam udova Ana Hauser, katera ima 14 otrok. 42 vnukov in 48 pravnukov. Nedavno rodil se je prvi prapravnuk. Rodbina šteje tedaj 7. čestito starko 105 oseb ! Redek slučaj.
Književnost.
Cesar Franc Jožef1.1848—1888. Na
spomin štiridesetletnega vladanja Njega Veličanstva. Sestavil Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani. (Z devetimi podobami). — Na Dunaji. 1888. Natisnil in založil Kari Rauch. H°. 10 strani. — To je najnovejša jako lična knjižica, ki je ravnokar prišla na svitlo na Dunaji v Raucho-vej tiskarni. Knjižica je pisana v lehko-umevnem slovenskem jeziku in je namenjena slovenskej mladini v proslavo štiridesetletnega vladan ja njegovega Veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožefa I. Da bi se knjižica v prav obilem številu razdelila osobito mej šolsko mladino, nastavljena jej jo prav nizka cena. 10 iztisov velja 'l gl., 25 2 gld., 50 3 gld. 50 kr., 100 0 gl., 500 30 gl., 1000 50 gl.
„Ljubljanski Zvon". Št. 8. prinaša: 1. Gorazd : „Stara pravda". Venec balad. VII. 2..Josip Stare: Vanda. Povest. 3. Dr. Simon Subic: Občni potopi starih in novih dnij. 4. X.: Misli 1, 2, 3, 4, 5, 0. 5. Ivan Vrhovec: Iz domačo zgodovino. III. Francozi v Novem Mestu. 0. Slavomir: Slike iz rudarskega življenja. I. Pričetck idrijskega rudnika. 7. Josip Stare: Pisma iz Zagreba. XVIII.. 8. A. Svetok: Spomini na okupacijo Bosne. 9. J. Navratil: Belokranjsko kolo. 10. Dr. I. Tavčar: Revež. Obraz z 1—kega pogorja. 11. Črtež rimskega mesta „Ncviodunum". 12. Listek.
Slovenski pravnik. St. 8. ima nastopno vsebino: 1. Krivi nazori o oderužtvu. 2. Komu so smo prisoditi odškodnina v ka-zenskej pravdi? 3. Ocena načrta oger-skoga dednega prava. 4. Pravosodje: a) Troški kazenskega postopanja so škoda, o katerej je pristojen soditi civilni sodnik, b) Če sta se zakonska po tem, ko so nastopili važni vzroki za ločitev v smislu § 109. o. d. z., zopet združila, zamore se v tožbi na ločitev od mize in postelje o/.iruti le na tiste vzroke, ki so nastopili po zo-petni združitvi, c) K vporabi § 491. k. p. r. 5. Pristojbinski slučaj. (». Listek. 7. Književnost. 8. Drobne vesti.
„Učiteljski tovariš" ima v 15. štev. nastopno vsebino: 1. Otroška individualnost. Fr. Gabršek. 2. Knjiga Slovenska. 3. O poočitovanji pri računstvu. 4. Iz šolo za šolo. 5. Slabo gmotno stanje učitel jevo opovira mu uspešno delovanje v šoli ter toli potrebno veljavo pri ljudstvu. (>. Beseda o novih volitvah zastopnikov v c. kr. šolski svet. 7. Književnost. 8. Šolska letina. 9. Dopisi. 10. Premene pri učitelj-stvu. 11. Natečaji.
Vrtec. St. 8. ima nastopno vsebino: 1. Slike voda. 2. Tri rože. 3. Nadvojvo-dina Gorenje-Avstrijska. 4. Mlada muha. 5. Zmaj J. Jovanovič. Zmaj. 7. Kratke basni. 8. Prirodopisno-natoroznansko polje. 9. Voda. 10. Listje in cvetje.
Pedagogika. Po najboljših virih spiral gosp. Anton Zupančič, učitelj pedagogiko na ljublj. bogoslovnem učiteljišču. V Ljubljani 1888. Založila kat. bukvama, tisek kat. tiskarne. Cena 80 nč. — Slovenski učitelji segli bodo z veseljem po tej temeljitoj knjigi, katero smo težko pogrešali. — Nizka cena dovoljuje slehernemu strokovnjaku, da si jo naroči.
RAZNE VESTI.
Še nekaj o Schonererju. Bivši državni poslanec in vitez, prvoboritelj veliko-nemške idejo, Schonerer javlja svojim pristašem, da so bode po prestanej kazni naselil v Draždnju ter prosil za nemško državljanstvo. Srečno pot!
Novo vseučilišče v Tomsku v Sibiriji odprlo so jo 22. julija (3. avgusta n. r.),
GosdoiMb ii trgovinske stvari.
Precej se sponiinajte ob toči in drugih uiniah nove postave o odpisava-nji davka!
Kolikokrat se zgodi, da dobimo novo postavo, o kateri pa po več let ničesar no zvedo občinski predstojniki, šo manj pa posamezniki. Vsled tega trpi marsikedo veliko škodo, bodisi, da je zamudil kak obrok, katerega veleva postava, ali pa pride v kazen, no da bi vedel kako.
(zmed takih postav, katere so kmetovalcem, če jih poznajo, na velik korist, nova je postava o odpisovanji davka ob vremenskih uimah ali nezgodah. Ta postava je H. julija dobila najviše potrjenje, bila je razglašena v uradnem dunajskem listu, zatorej je uže pravoveljavna.
Postava, za katero gotovo pride tudi zvršilaa naredba, je preobširna, da bi jo razglasili v našem listu Omenjamo le, ila veli te postave prvi paragraf, da se mora odpisati davek, kadar so toča, voda ali j Pignolli . ogenj uničili pridelke, in da se to zgodi'" ob gotovih razmerah na prošnjo do vis. c. kr. finančnega ministerstva tudi tedaj, ako je pridelek uničen vsled slano, suše, deževja, mrčesa, miši, strupene rose na vinski trti in vsled grozdne gnilobe.
Ako se oziramo na to, da so poročila o škodi po toči zelo mnogobrojna, in da so vse take in enake škode utegnejo v prav kratkem času zopet ponavljati, potem jo kmetovalcu dolžnost, da se pouči o vsem. kar mu more koristiti o taki nesreči. Po škodi mora kmetovalec precej naznaniti svojo zahteve. Navadno je prizadetih več posestnikov, cele občine ali pokrajine, zato je dobro skupno in enotno postopanje.
Ob vsakej škodi naredi v osmih dneh, še bolje pa je, če poprej, naznanilo o škodi do pristojnega okr. glavarstva ali lokalne davčne komisije. Ako pozneje naznaniš, zapade ti pravica do odškodovanja. Pri pismenih naznanilih ne štejejo prejemnega dnnva, Ako je prizadetih več posestnikov, potem morejo naznaniti škodo skupno po zastopniku, kateri pa mora imeti pooblastilo do vseh v ta namen. Tega pooblastila ni treba kolkovati. Pa tudi občinski predstojnik lahko naredi naznanilo in sicer brez pooblastila, ker njega i tako zmatrajo za občinskega zastopnika.
Toliko na znanje bralcem tega lista o tej novej postavi.
Kadar je naznanilo uže odposlano, potem vrši nadaljne obravnave dotična gosposka, kakor to postava veleva. Važno je, da naznanite vsako škodo o pravem času in na pravi način. Samo ob sebi se uineje, da naj se razumni in pametni kmetovalci izkušajo postave okoristiti kolikor mogoče, ker postava je narejena na korist kmetovalcu, ne pa na korist davčnega urada.	„Der Praktische Land\virthu.
Bratje Sokoli!
Podpisani odbor Vas vabi, da se v obilnem številu udeležite izleta, katerega napravimo jutri v nedeljo na Prosek, kjer bodo tudi naši telovadci pri veselici pevskega družtva „Ilajdrih1' sodelovali. Vsak bodi točno ob 21/4 pop. na kolodvoru. Odhod ob 2V» s zabavnim vlakom.
Na zdravje !	ODBOR.
Poslano.
Bolnikom na kostobolu
in reumatizmu opozorujemo posebno na Ewizde fluid proti kostobolu, ki se ni samo udomačil uže v vseh krogih kot nepogrešljivo domačo sredstvo pri boleznih v kostih, revmatizmu in na živcih, ampak se tudi predpisuje z vspehom po zdravnikih z mnogim priznanjem. Xwizde fluid proti kostobolu je pristen samo s tu od-tisnono varnostno znamko v vseh lekarnah. Cena steklenici 1 gl. a. v. Glavno skladišče: Kreisapotheke Kor-neuburg pri Beči Fr. Iv. Kwizde, avstr. in kr. rumunski dvorni doba-
00
Tržno poročilo.
(Cene ho razumo kakor se prodaje na debelo blago '/a gotov denar).
Cena od for. do for.
Sava Mocca.......
Kio biser jako firiu
JllVfl „ „ „
San t oh lina.....
„ srednja . . Ouatenmla .... Portoricco .... 8an Jugo do Cuba Cejrlon plant. fina . Java Mulang. zolena Campinns .... Rio oprana . . .
„ lina.....
n Hrednju . . . Cassia-lignea v zabojih .
Maciscv cvet.....
Ingber Bengal.....
Papar Singapore ....
Penaiig ......
llatavia......
Piment Jamaika ..... Petrolej ruski v sodih .
„ v zabojih
Ulja bombažno mnerik. .		37.-	3-«.-
Lecee jedilno j. f. gar. .	v	40.—	41-
dalraat. h certifikat. .	*	43.-	44.-
namizno M.S.A. j.f. gar.	*	56.—	58.-
Rožiči pulješki .....	•	5.50	5.-
diilmat. h cert. . .	»	—.—	-.75
Aix Vierge ....	n	66.—	68. -
n fino.....	n	60.-	62.—
Smokve pulješke v Hodih .	m	—	_
w v vencih .	it	_ __	
Limoni Modna......	zaboj	6-r.o	7 r»0
Pomaranče sicilijanske . .		7.50	8.-
JCandlji Hari I.a.....	100 K.	70.-	71.-
dalin I.a, s cert.		___	_ _
Fignolli.........	n	72.—	74.-
Hiž italij. najtineji • • •	it	19.75	20.25
„ srednji . , . .	yt	17.50	18.51»
Rangoon oxtra ....	n	13. -	13.25
I-a.....	n	11,'25	11*60
II.a ....		10 50	10.75
Sultanine dobre vrsti . .		;31.— 20.-	33..—
Suho grozdja (opaia) . . .			27.-
Cibebe .......			
Sladkor oentrifug. v vrečah			
s certifik. . . .	100 K.	35.75	
sianiki Yarmouth I.a . . .	sod		_" _
Polonovke H redne velikosti		36.-	37]-
veliko..... Faiol Coks.......	it	33.-	34.-
Mandoloni.....	^	_ __	
svotlorudeči . . . .		_. —	___
temnorudeči . . . .		_ —	____
bohinjski ......		__	___
Maslo..........		60.—	90*.—
Seno konjsko.......	n	2.68	3.30
volovsko ......		3.39	4.10 3.24
Slama .........		2.32	
Les, tram i kub. č.....	_	-.28	—.31
Uglje..........	i	245	2.79
Dunajska borsa
dne 3. avgusta.
Enotni drž. dolg v bankovcih — —	gld. 81 85
*	v »robru---„ 82.50
Zlata ronta— — — — _ — _ __n 111,—
5% avstrijska renta — — — — —	n 96.75
Delnico narodne banke--— __867._
Kreditne delnice — — — — _ __314 20
London 10 lir sterlin--— — —	123 35
Francoski napoleondori — — — —	9 75
C. kr, cekini — — — — — _ —	n
Nemške marke — — — — — — __60.55
Naznanilo.
Podpisani javlja, daje prevzel lekarno, „Alla Madonna" (bivšo Xicovich), Via Nuova 18, katero bode vodil pod imenom PREMIATA
Farmacia Franzoni
sucessore Xicovich.
Nadajajn se, da mu ostanejo zvesti dosedanji p. n. gg. klijenti, nadeja pridobiti si tudi novih, ter bode storil vse mogoče, da zadovoli si. občinstvu.
A. FRANZONI
kemik-lekarnar, odlikovan z srebrno kolajno o raznih razstavah za svojo preparate.
Marijaceljske
želodečne kapljice,
+
izvrstno delujoče zdravilo pri vseh boleznih na želodcu Neprecenljive dobrote je posebno vpliv njihov pri notcčnosti, slabosti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, keliki, želodeč-
nom kataru, gorečiče (rzavci) pri preobilnoj produkciji slin, rumenici blu-vanju in gnjusu, glavobolu, ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdam. Cena steklenici je z nakazom vred samo 35 nov. Glavni zalog ima lekar-ničar „k angelju varhu*	53-53
Wr. Brady Krenmler, Morava V Trstu jih pa dobite pri lekarničarju Bia-soletto ali' orso nero in Seravallu blizo starega st. Antona
Naznanilo.
Vodstvo tiskarne Dolenc naznanja p. n. občinstvu, da se 24. avgusta tiskarna preseli v ulico Čari ntia št. 28.
100 K.	127,—	129.-
	94—	96. —
n	H4.—	8H.—
„	79. —	81. -
„	93.—	95.-
n	10tj.-	In6.—
»	124.-	126.-
	112.-	110.-
»	87.-	89.-
	O-'i. —	94.-
	hO.-	87.-
n	KI,—	rs-i.—
„	27.-	■JH. -
w	390.-	410.—
„		19.—
„	97.-	98.-
it	73.—	74.-
„	87.—	88.—
	29JM	3'J.—
IIHI K.	6.—	7.-
•	M .50	—.-
„Slovanski Svet/'
polumeseČnik, obsezajoč po 16 velikih stranij, razpravlja kulturna in politična vprašanja slovanska, opisuje važne dogodke iz vseh slovanskih krajev, naznanja važnejša slovanska književna dela in prave slovanske časopise ter objavlja tudi boljša leposlovna dela slovanskih pisateljev v slovenskem prevodu. Sotrudniki so listu od-[ lični Slovani iz raznih delov slovanske zemlje. Cena je nenavadno nizka.
Naročnina znaša:
za celo leto ... 3 gld. — kr. za pol leta ... 1 gld. 50 kr. za četrt leta ... — 75 kr. Za l jubljanske naročnike in dijake pa celoletno 2 gld. 80 kr., poluletno 1 gld.1 40 kr. in četrsletno 70 kr.
Naročnina so pošilja po nakaznicah upravništvu „Narodne tiskarne" v Ljub-' ljani.	j
Isto upravništvo utegne postreči šo z i vsemi številkami, ki so doslej izšle.
Uredništvo in upravništvo j Slovanskega Sveta.
Debelost, medlost s« po novej metodi gotovo odpraviti. Vse kožne bolezni, kot grinte, žoltina, ogrel, pege, ritdeče nosove in roke, bolezni las s« ranikalno ozdravijo. Pike od osepnic in kocine po obrazu so zmimj odstranijo. V vsakem kosmetićiiein p a§a>ji d.ije se svet. Navodi, kako se zdraviti, dajo s« pistner o, če se vse obširno poroči Iti su priloži murka za odpis v oismu z noslnvom:
„Hygiea-0fflcin" Breslau II.
Teodor Slabanja
srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17.
se priporoča velečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih potrebščin najnovejše oblike namreč:	—12—5
Monštranc, kelihov, ciborijev, svetilnic, svečnikov, itd. itd.
po najnižji ceni. Tudi se pri njem stara cerkvena priprava v ognju pozlati, posre-bri in popravi.
Na blagovoljna vprašanja bode radovoljno odgovarjal. Pošilja vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto. Staro orodje naj so pošilja pravljanje ne frank i rano.
Zgubljene in oslabljene
možke moči in nezmožnost
Gotov pripomoček 1 Vsakdo n* popolnoma ozdravi z gentalnim ogljenčevim slapom
brez naslednih notranjih ner dov na gotov nafiln In za vedno, Sestokrat celo v dobi 9 dni, celo navid-zno neozdravljiva nezmožnost v vsakej človeškej dobi, kakor tudi poluolje s prijetnim, neSutenim zunanjim zdravenjeni. — Svndofb^ slavnih prof»iH .rjevin zdravniški strokovnjaSki spisi, na tisoče zahval od popoln ma ozdravelih osob, svetujo vsem bolnim ralio ogljen-čeveRa slapa, ki girantira got >v in trajen uspeh.
Pod pol na priprava z dotičnim poukom in zdravniškimi spričevali for &.&0 Pri pošiijatvl se dobro pazi, da s« ne spozna kaj zavoj zadržuje in od kod prihaja. Zavod za ordinacije za tajnu bolezni;
Dr. Karo! Altmann
Dunaj VII. Mariahilferstrasse 70 Dunaj.
KWIZDE sredstvo za uničenje podgan in misij
ali
podganska smrt.
Ustanovljeno 1747. C. kr. dvorni zvonar
Albert $ff§Samassa
fabrikant strojev i gasilnega orodja v Ljubljani.
Ubrani zvonovi z upravo. Vse vrste gasilnice, izvrstno sestave za občino, za gasilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori, vojovi za vodo, izvrstne škropilnice, kakor drugo orodje in pripomočki
zoper požare. 12-1 Cerkvene svečnice in druge priprave iz bronza. — Sesalke in
orodje za vodovode. Sesalke za vodnjake, za vinsko i pivno sodo in kadi, za dro žganje, gnojnico, podzemeljske namene, ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago, cevi iz litega i ko-ivanega železa s priteklino, mehovi ji z konopnino in gumija ird. poj [najnižjih cenah. Občine in gasilna [društva plačujejo lahko na obroke.
20 svetinj.
v.
sns
(i
r isimi'l it
Gr. JRioooli-i VL 5 lokarju »pri Angelu«
v I„jul>ljittii.
Vaša želodčeva esenca, kojo sem slučajno spozna!, ozdravila me jw popolnoma neprenehljive slabot-nosti čreves in prabavnika, kakor tudi neznano mučeče trdo-telesnosti. Dolgo iskal sem loka zoper to bolezen, ki mi jo gotovo malo zadovoljnih uric v prihodnjosti obetala; vse drugo zavživanjo ločil bil jo zaman in edino le Vašej nopreoenljivej esenci so imam zahvaliti za popolno zdravje, ter "Vam ostanem, predragi gospod Piocoli, za vse dni življenja zanjo najsrčneje udan in hvaležen. Na Dunaji. 18S7
Spiridijon Pokrajac, pn.f. kandidat.
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab.
Mori podgane, hišne in poljske miši, hrčke in krte. To sredstvo za uničenje podgan, škoduje samo podganam, mišim in enakim živalim, mej tem ko je vsled I zdravniškega spričevala popolnoma neškodljivo psom, mačkom, porotnini in drugim koristnim domačim živalim.
Dobiva se pristno v lekarnah in trgovinah z mirodijami.	(R)
Cena 1 komadu 50 nvč. a. v.
Glavno skladišče:
Kreisapotheke v Korneuburgu pri Beču.
Jaz, ma Csillai
h b svojimi 185ctm. dolgimi orjaškimi Lorelev-vlasi, katere sem dobila po 14 moHcfinoj uporabi svojega Hamoiznajdone-ga mazila, jo edino sredstvo proti izpadanji vlas. za pospeševanje rasti, za ojačenje kože, p o s poSu jo pri možkih polno, jako bra-dorast in užo po krat« kej uporabi podeli vla-sem in bradi naravno svitlost in polnost tor jo obvaruje prod zgodnjim osivenjem do najvišjo starosti. Cona lon-eokii I gld. do 2 gold.
Pošilja ho vsak dan za gotov donar ali s poštnim povzetjem po vsem h ve tu	20—3
Csillag & Comp.
Budapcst, — Kttnigsgasse Nr. 52.,
kamorso morajo pošiljati vse naroCbe.
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od od 50 Bold do VHacepa zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12 ure opoludne. Ob ned< I|ah pa od 10-11 ure zjutraj. Obresti
na knjižice..........3°[„
Plačuje vsak dan od 9—12. ureopolndne. Znpske od f>0 Rld. prnoaj, od 50— 100 treba 1 dan odpoveduti, 100— iUOO 3 dni In čez 1000 pa 5 dni po|>n*j. Bskomptuje menjiee doinicilirane na tržaškem trgu po . ... ... 3'/*°l Poaojuje na državne puplrje avstro-ogr*ke
do 1000 gld. iio........5°/o
višje zneske v tekočem računu |>o . 4l/t°/0 Daje denar proti vknjiŽenju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 1. oktobra 1887.	2-24
Tiskarna Dolenc v Trstu.