Kratkovidnost in pristranskost 
slovenskega kolektivnega spomina 
primer Angele Vode 
P o l o n a S i t a r 
K u k k l j v n i s comin je ; : j emn ' i se lekt iven, saj ga ra-
r n a m u f c c o z a b a : e n i n : Jcgc m j p o m i n f a r j e 
3rugih, ha/ ustvaqa speciticno pa 3tjDo pieisKlosi i P-î  
i i i i :na cbiast sr v53no jeml je pravico do razhcnin vre-
j r . j j e n ; m prikarcvanj d^wbenega spomina in pozabe, 
pn č e m e r v nekater ih obdoDjin posega v 2gc l i^v rsKe 
bolj ^ncenzivnu t^t v orugm, iNar $e pn nas naj-
D"Bo$ie{e aogaja i<ontekstu polpretekle :gc :lr:vin^ 
To sevesa :8h ieva vnovično oorabo in r a 3njgi strani 
0 Dajanj ž nekatenh oseb in 3ogoakov i? j g : :iovin6 Z 
v jeposDin'jstjo n pou J ahan jem nel^^tenhvprašan; â ^ 
osebnosti v me3i;ih se iroDiikuje j avna agenaa. ki latv 
ko vpliva na o^rcepcijo porrremonosti aoiocenih terr^ v 
l Ä ^ e m Tiiskurru v me^i f r . s? nenenno & j e boj o 
1 o c e n n tem ah ki aobijo ' i j > pcl.t icnega rastmi pru;̂  =1 
izjemno nazoter, cnme ' . ki jasno o3ra :a l inam^kn PvV 
: n n e g a scom njanja in pr>zaoi;arja, je pMmer Angeie 
Vv3e. rojene leta ki ji 3u ^anes ni$ j posta^ 
v t̂ l- spomenika, j^ pa o^eh-Aečena Ka/ v eh l'^ ih 
A n g o l i je p r e d 2 . s v e t o v n o v o j n o ves čas j a v n o de lova la . S 
p r e d a t ^ n j i in p i $ a n j e m se je bonJd 2d e n a k o p r a x m o s t ž e n s k , 
z a p r a t n c n e j s o d r u ž b o m pro l i f a š i zmu. Njen ideaJ i zem, ču t za 
soc ia lno ogrožene , b o r b a za ž e n s k o e n a k o p r a v n o s t in h k r a t i 
ludi nac iona lno osvoboditev, so bile v r edno te , ki so )o na jp re j 
vodile m e d sociaJiste in n a t o k o m u n i s l e . J a v n o je g ra ja la p a k t 
o n e n a p a d a n j u m e d Hi t l e r j em in S t a l i n o m le ta 1939, $ č imer 
$ i je pr is luži la izključi lev iz Komun i s t i čne parti)e^ in t u d i sicer 
)e i m e b v e s č a s pomis l eke o n j e n i nezmot l j ivos t i . 
M e d v o j n o je b i l a z a r a d i s v o j e g a a k t i v n e g a p o l i t i č n e g a 
z a v z e m a n j a z a p r a v i c e S l o v e n c e v v e č m e s e c e v z a p r t a v 
i t a l i j ansk ih z a p o r i h , k a s n e j e pa je bila i n t e r n i r a n a v n e m i k o 
k o n c e n t r a c i j s k o t a b o r i š č e R a v e n s b r u c k Po vojru je bila le ta 
1 9 4 7 n a N a g o d e t o v e m procesu o b t o ž e n a n a r o d n e g a i zda j s tva 
in obso jena na dva jse t le tno z a p o r n o kazen. Izpuščena je bÜa po 
šest ih letih, le ta 1953, vendar so ji btle odvzete vse državl janske 
pravice, doletela pa jo je tudi t r a jna p repoved pravice do dela in 
las tnega zaslužka. Vsemu navkl jub je dočakala visoko s t a ros t . 
N e k e g a d n e s e je p r i svoj ih 93- ih l e t i h odloč i la , d a je ž ive la 
dovo l j do lgo , z a t o je p o s p r a t d l a s t a n o v a n j e , razdel i la svo je 
s k r o m n o i m e t j e , se poslovi la o d b l i žn j ih in p o t e m p r e n e h a l a 
jes l i . Po mesecu dni se je izs t radala do smr t i . 
Na m e s t u je s e v e d a t ^ r a š a n j e , z a k a j n a m je bila Ange l a d o 
s e d a j p o v s e m n e z n a n a . Prvi in ed in i j avn i n a s t o p p o v o j n i je 
imela le ta 1982 n a n a d o n a l n e m radiu, ed in i i n t e r v j u z n j o pa 
je nared i la Francka But ta lo z a N o i ^ revije le ta 1 9 3 4 , p r av t a k o 
p a je o n j e n e m ž iv l j en ju v S /ovens tem biografskem leksikonu 
l e t a 1 9 8 6 izše l k r a l e k Članek Mace J o g a n . Ange lo je po v e č 
k o t d e s e t l e t j i h m o l k a v j avnos t i p rva z n o v a obud i l a M i r j a m 
Miharč ič -Hladn ik , ki je ob koncu dexretdeset ih let p r e j š n j e g a 
s t o l e t j a p r i p r a v i l a i z d a j o t r e h A n g e l i n i h k n j i g . D e c e m b r a 
1 9 9 5 fe M i r j a m n a k u l t u r n e m v e č e r u v N o v e m m e s t u p rv i č 
sp regovor ib o n je j in čeprav so p r i so tn i t a k r a t le debelo gledali, 
ker še nikoli n iso slišali zanjo , danes n i več tako . Leta 1 9 9 9 je 
bil n j e j v s p o m i n v Ljubl jani o rgan iz i r an e n o d n e t m i posve t , n a 
pod lag i k a t e r e g a je iz ie l t u d i z b o r n i k razprav. Za ložba Nopo 
revija je d e c e m b r a 2004 predstaxnla na t i sn j ene spomine Angele 
Vode z n a s l o v o m S t r i c i spomirj , na jveč p a je do d a n e s o n je j 
napisa la Alenka Puhar . 
OUUnit^v * - v SOJv^ cim ^^^flijSU-^ •VC.kuflU 
Zakaj je bila Angela Vode p o n o v n o o b u j e n a r avno v d a n a š n j e m 
času? Danes se o n je j namreč o g r o m n o p i se in govori . P r i so tna 
je m?ac€hcohx , k j e r l ahko s t i sneš g u m b »všeč mi je*. Spomladi 
s e j e v Muze ju novejše zgodov ine v Ljubljani odvi lo predatranje 
na t e m o n j e n e g a živl jenja in dela. O n je j se s n e m a j o t u d i filmi: 
SkritispomiriAr\gt\e Vode (2009) in Odkrrvanjakriuga spomina 
A/^geU Vede {2011). Pišejo se časopisni in sp le tn i Članki, t i ska jo 
s e n j e n e k n j i g e : Značaj in useda ( 1 9 9 9 ) , Spomin in pozaba 
( 2 0 0 0 ) , Skriti spomin ( 2 0 0 4 ) . Res je, da je bila Ange l a e n a 
i zmed na jbol j z n a n i h f emin i s tk in borka za pravice slovenskega 
n a r o d a , v e n d a r pa n i biJa e d i n a b o r k a za pravice ž e n s k p red 
d r u g o sve tovno vojno, sa j so se n j e n e sodc^n ice t u d i ukvar ja le 
z t / p r a s a n j e m s p o l a ; k l j u b t e m u je d a n e s Ange l a v m e d i j i h 
p reds t av l j ena k o t p ion i rka s lovenske f emin i s t i čne misli. 
P r e d p o s t a v k a o t e m , a b je bila Ange l a res pr t /a s l o v e n s k a 
f e m i n i s t k a , je setreda vp raš l j i va . K a j pa Z o f k a Kveder, k i j e 
že leta 1900 izdala kn j igo Mtsterij une, v ka te r i je i z p o s t a v i b 
nasilje n a d ženskami v zakonu in v svo jem času tudi nale te la na 
o g r o m n o n e o d c ^ r a v a n j a ? K a j pa Elvira Dolinar , ki se je rodila 
p e t l e t kasne je k o t A n g e b in velja za e n o p r v i h ž e n s k , ki je v 
reviji S/ope^ia izpostavi la ž e n s k o vprašan je^ Bila je učitelj ica, 
publ ic i s tka m e n a p r v i h f emin i s t i čn ih at/toric, k i s e je b o r d a z a 
večjo p r i s o t n o s t žensk v jaxmosö. P o d o b n o k o t Angelo so rudi 
n j o v k a t o l i š k e m u časn iku Slovenec s ramot i l i , n j e n o p i san je pa 
n i bilo po godu n i b l ibera lnemu Siovenskemu naroda. Ker je bila 
ves čas de l ežna n a p a d o v za rad i p i s a n j a , se je p o p r e n e h a n j u 
i z h a j a n j a revije Shvenkß Elvira u m a k n i l a iz jaxmega živl jenja , 
t ega pa Angela n i nikoli s tor i la s a m a : iz javnega živl jenja so jo 
n a m r e č umakn i l i d rugi . 
Angela se n a m v času izpred d r u g e s v e t o v n e v o j n e kaže t u d i 
k o t k o n t r o v e r z n a o s e b n o s t , ki s i j e s svoj im p i s a n j e m požela 
o d m e v n e k r i b k e , t ako poz i t i vne k o t nega t ivne , de j s tvo pa je, 
d a j e bila zelo p o z n a n a o sebnos t , p r i s o t n a v j avn i sferi , sa j so 
jo p red d r u g o s v e t o v n o vojno pozna l i vsi i zobražen i Slovenci. 
Le ta 1 9 3 8 je izda la za t i s t e čase i z j e m n o o i lmevno knj igo Spo/ 
in usoda^ v k a t e r i je o p i s a l a d r u ž b e n o k o n s t r u k c i j o s p o l n e 
i d e n t i l e t e ž e n s k e , i zpos t av i l a p r o b l e m n e z a k o n s k i h o t r o k , 
opisala pa je t u d i p r o b l e m pros t i tuc i je . Po izidu d r u g e g a dela, 
v k a t e r e m o b r a v n a v a d r u ž b e n i p o l o ž a j ž e n s k e m m o r a l n o 
b e d o z a k o n a , je b i l a d e l e ž n a k r i t i k p r e d v s e m s k a t o l i š k e 
s t r a n i , sa j je b i lo p i s a n j e o e n a k o p r a v n o s t i m o ž a i n ž e n e v 
zakonsk i zvezi preveč k o n t r o v e r z n o za ce rkveno d o k t r i n o . V 
p l e n u m u OF je n a s t o p a l a k o t vodi te l j ica n a p r e d n i h ž e n s k in 
bila z n a n a k o t z a p r i s e ž e n a in r azvp i t a a n b k l e r i k a J k a . bJjena 
s a m o s v o j o s t in u p o r n o s t se k a ž e t a t u d i na t e m l e p r i m e r u : 
k o je b i l a s r e d i t r i d e s e t i h l e t p o v a b l j e n a n a p r e d a v a n j e v 
Sara jevo , je n a p o v e d a l a ze lo n e d o l ž e n naslov, k i j e obe ta l , da 
bo predava la o ž e n i in m i r u , t rendar pa je d e j a n s k o govori la o 
pre teč i n e v a m o s b n a c i z m a in o Hi t ler jevih g rožn jah , za to jo je 
m o d e r a t o r ves čas prekinja l ^ Naslednje p redavan je so ji seveda 
vnap re j pregledal i m cenzur i ra l i . 
Ange l a j e v s o d o b n e m m e d i j s k e m d i s k u r z u p o s t a l a z a r e s 
p r i s o t n a , ko je apr i la 2 0 0 9 TV Sloveni ja p r e m i e r n o zav r t e l a 
him Angelo Vode, Skriti spomin p o d rež i se r sko t a k t i r k o Ma je 
Weis , ki je s k u p a j z A lenko P u h a r i n Ano Lasic nap i sa la t u d i 
scenar i j . Angelo je upodobi la Silva Cusin, film pa je p o s n e t p o 
r e s n i č n i h d o g o d k i h iz n j e n e g a žitrljenja, k i j ih op i su j e v svoji 
knj igi Sfbitt j p o ^ m . Film tako v p r v e m delu pr ipoveduje o n jen i 
borb i za ženske, delavske in n a r o d n e pravice, kjer l ahko kmalu 
s p o z n a m o n j e n a ideal is t ična p rep r i čan ja , ki so jo pr ipe l ja la v 
n a c i s b č n o t a b o r i s č e i n v k o m u n i s b č n i zapor . Večji del filma se 
p o t e m osredotoca na t rp l j en je in knv ice t i s t ih , ki so v nekdan j i 
Jugos l av i j i misl i l i s svo jo glavo, in na r ep re s i j o v n j e j . Film 
s m o t/zeli p o d d r o b n o g l e d , ker je povzroči l r az l i čne o d m e v e 
in o c e n e lika Angele Vode. Zan imiv pr ikaz odzi t rovje bilo moč 
n a j t i s p r e b i r a n j e m s p l e t n i h č l ankov in s p l e t n i h f o r u m o v , ' 
z a t o b o m o s p o m o č j o anal ize d i s k u r z a pod d r o b n o g l e d vzeli 
n e k a t e r e izjave, k i zrcali jo razl ične recepci je filma Pri t e m nas 
bo zan im a la recepcija gledalcev in odzivi, ki jih je film sprožil 
v javnos t i . 
V g r o b e m bi l a h k o odz ive razvrs t i l i v dve večji s k u p i n i . Prtra 
z a j e m a t i s t e , ki v id i jo v Ange l i ž e n s k o z ž a l o s t n o u s o d o in 
m o r a l e n vzgled t e r n e v sebu j e pol i t ičn ih konotac i j , z a t o bi ga 
lahko poimenoval i «apol i t ično-moralni diskurz«: driiga skup ina 
pa je p o v e z a n a s p o l i t i č m m o b u j a n j e m s p o m i n a na Angelo, p n 
Čemer o b i s k o t ^ c i sp l e tn ih forumov zavzamejo eno i zmed dveh 
pozici j , z a t o l a h k o t a d i s k u r z o z n a č i m o za »pozicijski«. P rvo 
s ta l i sče z a v z a m e j o b s t i , k i m e n i j o , d a j e f i lm m a n i p u l a c i j a , 
d r u g o pa t i s t i , k i m e n i j o , d a j e f i l m o Ange l i o b j e k t i v e n in 
1 Le tft 1 9 3 5 p ^ A ^ I pTf d s « d n ( k ^ u ^ i l o v f t T i s k « v ü d « M i l ^ n S ^ j j d i f v o y v < . k i s k u p f t ) ^ b o s ^ n s V o ( J M O ) 
m Kdtošc^vo Slovefuko ^tnnk^ (SLS) ^bkov^l vsf drljvno rjdiX^no zftjednico (Jl^). bilj n^klof^^fVft 
nast^cut^ri ru nML$ticfvo Nemo^ 
2 V j n a J i M ^ o z f t j e h ^ l H n i ( o r u j m . k j m p o d f p l e t f n n > i č l j n V i ecv r e c f c u i j ^ m ) . k i s e l u n a l A ^ o Aln> o ž f v ) ) e n | U A t ? ^ ) « V o d « V n^^ve^ j ) m e t ) 
g r v ZJ f o r u n > e , k i m c \dv<2uie)0 t i a p n s p e v k e . obfftvlj^cv« n h i n t e r j k t f v i x c D n>edi)skecD p o r i a J u R T V SLO» p n v t d k o p i t u d ) z t d r u g e (orun>e« k o t r u ^ 
V f i k j P o l i l ^ c u ^veV n t f p k t n i p o v f z d v ? M e ^ O w r o e t O b i s k D v i J o s c g l e d e n f t s v o ^ p o l u i c n o r u l ^ o o s m e r i e n e 
Kratkovidnost in pristranskost 
slovenskega kolektivnega spomina 
primer Angele Vode 
P o l o n a S i t a r 
K u k k l j v n i s comin je ; : j emn ' i se lekt iven, saj ga ra-
r n a m u f c c o z a b a : e n i n : Jcgc m j p o m i n f a r j e 
3rugih, ha/ ustvaqa speciticno pa 3tjDo pieisKlosi i P-î  
i i i i :na cbiast sr v53no jeml je pravico do razhcnin vre-
j r . j j e n ; m prikarcvanj d^wbenega spomina in pozabe, 
pn č e m e r v nekater ih obdoDjin posega v 2gc l i^v rsKe 
bolj ^ncenzivnu t^t v orugm, iNar $e pn nas naj-
D"Bo$ie{e aogaja i<ontekstu polpretekle :gc :lr:vin^ 
To sevesa :8h ieva vnovično oorabo in r a 3njgi strani 
0 Dajanj ž nekatenh oseb in 3ogoakov i? j g : :iovin6 Z 
v jeposDin'jstjo n pou J ahan jem nel^^tenhvprašan; â ^ 
osebnosti v me3i;ih se iroDiikuje j avna agenaa. ki latv 
ko vpliva na o^rcepcijo porrremonosti aoiocenih terr^ v 
l Ä ^ e m Tiiskurru v me^i f r . s? nenenno & j e boj o 
1 o c e n n tem ah ki aobijo ' i j > pcl.t icnega rastmi pru;̂  =1 
izjemno nazoter, cnme ' . ki jasno o3ra :a l inam^kn PvV 
: n n e g a scom njanja in pr>zaoi;arja, je pMmer Angeie 
Vv3e. rojene leta ki ji 3u ^anes ni$ j posta^ 
v t̂ l- spomenika, j^ pa o^eh-Aečena Ka/ v eh l'^ ih 
A n g o l i je p r e d 2 . s v e t o v n o v o j n o ves čas j a v n o de lova la . S 
p r e d a t ^ n j i in p i $ a n j e m se je bonJd 2d e n a k o p r a x m o s t ž e n s k , 
z a p r a t n c n e j s o d r u ž b o m pro l i f a š i zmu. Njen ideaJ i zem, ču t za 
soc ia lno ogrožene , b o r b a za ž e n s k o e n a k o p r a v n o s t in h k r a t i 
ludi nac iona lno osvoboditev, so bile v r edno te , ki so )o na jp re j 
vodile m e d sociaJiste in n a t o k o m u n i s l e . J a v n o je g ra ja la p a k t 
o n e n a p a d a n j u m e d Hi t l e r j em in S t a l i n o m le ta 1939, $ č imer 
$ i je pr is luži la izključi lev iz Komun i s t i čne parti)e^ in t u d i sicer 
)e i m e b v e s č a s pomis l eke o n j e n i nezmot l j ivos t i . 
M e d v o j n o je b i l a z a r a d i s v o j e g a a k t i v n e g a p o l i t i č n e g a 
z a v z e m a n j a z a p r a v i c e S l o v e n c e v v e č m e s e c e v z a p r t a v 
i t a l i j ansk ih z a p o r i h , k a s n e j e pa je bila i n t e r n i r a n a v n e m i k o 
k o n c e n t r a c i j s k o t a b o r i š č e R a v e n s b r u c k Po vojru je bila le ta 
1 9 4 7 n a N a g o d e t o v e m procesu o b t o ž e n a n a r o d n e g a i zda j s tva 
in obso jena na dva jse t le tno z a p o r n o kazen. Izpuščena je bÜa po 
šest ih letih, le ta 1953, vendar so ji btle odvzete vse državl janske 
pravice, doletela pa jo je tudi t r a jna p repoved pravice do dela in 
las tnega zaslužka. Vsemu navkl jub je dočakala visoko s t a ros t . 
N e k e g a d n e s e je p r i svoj ih 93- ih l e t i h odloč i la , d a je ž ive la 
dovo l j do lgo , z a t o je p o s p r a t d l a s t a n o v a n j e , razdel i la svo je 
s k r o m n o i m e t j e , se poslovi la o d b l i žn j ih in p o t e m p r e n e h a l a 
jes l i . Po mesecu dni se je izs t radala do smr t i . 
Na m e s t u je s e v e d a t ^ r a š a n j e , z a k a j n a m je bila Ange l a d o 
s e d a j p o v s e m n e z n a n a . Prvi in ed in i j avn i n a s t o p p o v o j n i je 
imela le ta 1982 n a n a d o n a l n e m radiu, ed in i i n t e r v j u z n j o pa 
je nared i la Francka But ta lo z a N o i ^ revije le ta 1 9 3 4 , p r av t a k o 
p a je o n j e n e m ž iv l j en ju v S /ovens tem biografskem leksikonu 
l e t a 1 9 8 6 izše l k r a l e k Članek Mace J o g a n . Ange lo je po v e č 
k o t d e s e t l e t j i h m o l k a v j avnos t i p rva z n o v a obud i l a M i r j a m 
Miharč ič -Hladn ik , ki je ob koncu dexretdeset ih let p r e j š n j e g a 
s t o l e t j a p r i p r a v i l a i z d a j o t r e h A n g e l i n i h k n j i g . D e c e m b r a 
1 9 9 5 fe M i r j a m n a k u l t u r n e m v e č e r u v N o v e m m e s t u p rv i č 
sp regovor ib o n je j in čeprav so p r i so tn i t a k r a t le debelo gledali, 
ker še nikoli n iso slišali zanjo , danes n i več tako . Leta 1 9 9 9 je 
bil n j e j v s p o m i n v Ljubl jani o rgan iz i r an e n o d n e t m i posve t , n a 
pod lag i k a t e r e g a je iz ie l t u d i z b o r n i k razprav. Za ložba Nopo 
revija je d e c e m b r a 2004 predstaxnla na t i sn j ene spomine Angele 
Vode z n a s l o v o m S t r i c i spomirj , na jveč p a je do d a n e s o n je j 
napisa la Alenka Puhar . 
OUUnit^v * - v SOJv^ cim ^^^flijSU-^ •VC.kuflU 
Zakaj je bila Angela Vode p o n o v n o o b u j e n a r avno v d a n a š n j e m 
času? Danes se o n je j namreč o g r o m n o p i se in govori . P r i so tna 
je m?ac€hcohx , k j e r l ahko s t i sneš g u m b »všeč mi je*. Spomladi 
s e j e v Muze ju novejše zgodov ine v Ljubljani odvi lo predatranje 
na t e m o n j e n e g a živl jenja in dela. O n je j se s n e m a j o t u d i filmi: 
SkritispomiriAr\gt\e Vode (2009) in Odkrrvanjakriuga spomina 
A/^geU Vede {2011). Pišejo se časopisni in sp le tn i Članki, t i ska jo 
s e n j e n e k n j i g e : Značaj in useda ( 1 9 9 9 ) , Spomin in pozaba 
( 2 0 0 0 ) , Skriti spomin ( 2 0 0 4 ) . Res je, da je bila Ange l a e n a 
i zmed na jbol j z n a n i h f emin i s tk in borka za pravice slovenskega 
n a r o d a , v e n d a r pa n i biJa e d i n a b o r k a za pravice ž e n s k p red 
d r u g o sve tovno vojno, sa j so se n j e n e sodc^n ice t u d i ukvar ja le 
z t / p r a s a n j e m s p o l a ; k l j u b t e m u je d a n e s Ange l a v m e d i j i h 
p reds t av l j ena k o t p ion i rka s lovenske f emin i s t i čne misli. 
P r e d p o s t a v k a o t e m , a b je bila Ange l a res pr t /a s l o v e n s k a 
f e m i n i s t k a , je setreda vp raš l j i va . K a j pa Z o f k a Kveder, k i j e 
že leta 1900 izdala kn j igo Mtsterij une, v ka te r i je i z p o s t a v i b 
nasilje n a d ženskami v zakonu in v svo jem času tudi nale te la na 
o g r o m n o n e o d c ^ r a v a n j a ? K a j pa Elvira Dolinar , ki se je rodila 
p e t l e t kasne je k o t A n g e b in velja za e n o p r v i h ž e n s k , ki je v 
reviji S/ope^ia izpostavi la ž e n s k o vprašan je^ Bila je učitelj ica, 
publ ic i s tka m e n a p r v i h f emin i s t i čn ih at/toric, k i s e je b o r d a z a 
večjo p r i s o t n o s t žensk v jaxmosö. P o d o b n o k o t Angelo so rudi 
n j o v k a t o l i š k e m u časn iku Slovenec s ramot i l i , n j e n o p i san je pa 
n i bilo po godu n i b l ibera lnemu Siovenskemu naroda. Ker je bila 
ves čas de l ežna n a p a d o v za rad i p i s a n j a , se je p o p r e n e h a n j u 
i z h a j a n j a revije Shvenkß Elvira u m a k n i l a iz jaxmega živl jenja , 
t ega pa Angela n i nikoli s tor i la s a m a : iz javnega živl jenja so jo 
n a m r e č umakn i l i d rugi . 
Angela se n a m v času izpred d r u g e s v e t o v n e v o j n e kaže t u d i 
k o t k o n t r o v e r z n a o s e b n o s t , ki s i j e s svoj im p i s a n j e m požela 
o d m e v n e k r i b k e , t ako poz i t i vne k o t nega t ivne , de j s tvo pa je, 
d a j e bila zelo p o z n a n a o sebnos t , p r i s o t n a v j avn i sferi , sa j so 
jo p red d r u g o s v e t o v n o vojno pozna l i vsi i zobražen i Slovenci. 
Le ta 1 9 3 8 je izda la za t i s t e čase i z j e m n o o i lmevno knj igo Spo/ 
in usoda^ v k a t e r i je o p i s a l a d r u ž b e n o k o n s t r u k c i j o s p o l n e 
i d e n t i l e t e ž e n s k e , i zpos t av i l a p r o b l e m n e z a k o n s k i h o t r o k , 
opisala pa je t u d i p r o b l e m pros t i tuc i je . Po izidu d r u g e g a dela, 
v k a t e r e m o b r a v n a v a d r u ž b e n i p o l o ž a j ž e n s k e m m o r a l n o 
b e d o z a k o n a , je b i l a d e l e ž n a k r i t i k p r e d v s e m s k a t o l i š k e 
s t r a n i , sa j je b i lo p i s a n j e o e n a k o p r a v n o s t i m o ž a i n ž e n e v 
zakonsk i zvezi preveč k o n t r o v e r z n o za ce rkveno d o k t r i n o . V 
p l e n u m u OF je n a s t o p a l a k o t vodi te l j ica n a p r e d n i h ž e n s k in 
bila z n a n a k o t z a p r i s e ž e n a in r azvp i t a a n b k l e r i k a J k a . bJjena 
s a m o s v o j o s t in u p o r n o s t se k a ž e t a t u d i na t e m l e p r i m e r u : 
k o je b i l a s r e d i t r i d e s e t i h l e t p o v a b l j e n a n a p r e d a v a n j e v 
Sara jevo , je n a p o v e d a l a ze lo n e d o l ž e n naslov, k i j e obe ta l , da 
bo predava la o ž e n i in m i r u , t rendar pa je d e j a n s k o govori la o 
pre teč i n e v a m o s b n a c i z m a in o Hi t ler jevih g rožn jah , za to jo je 
m o d e r a t o r ves čas prekinja l ^ Naslednje p redavan je so ji seveda 
vnap re j pregledal i m cenzur i ra l i . 
Ange l a j e v s o d o b n e m m e d i j s k e m d i s k u r z u p o s t a l a z a r e s 
p r i s o t n a , ko je apr i la 2 0 0 9 TV Sloveni ja p r e m i e r n o zav r t e l a 
him Angelo Vode, Skriti spomin p o d rež i se r sko t a k t i r k o Ma je 
Weis , ki je s k u p a j z A lenko P u h a r i n Ano Lasic nap i sa la t u d i 
scenar i j . Angelo je upodobi la Silva Cusin, film pa je p o s n e t p o 
r e s n i č n i h d o g o d k i h iz n j e n e g a žitrljenja, k i j ih op i su j e v svoji 
knj igi Sfbitt j p o ^ m . Film tako v p r v e m delu pr ipoveduje o n jen i 
borb i za ženske, delavske in n a r o d n e pravice, kjer l ahko kmalu 
s p o z n a m o n j e n a ideal is t ična p rep r i čan ja , ki so jo pr ipe l ja la v 
n a c i s b č n o t a b o r i s č e i n v k o m u n i s b č n i zapor . Večji del filma se 
p o t e m osredotoca na t rp l j en je in knv ice t i s t ih , ki so v nekdan j i 
Jugos l av i j i misl i l i s svo jo glavo, in na r ep re s i j o v n j e j . Film 
s m o t/zeli p o d d r o b n o g l e d , ker je povzroči l r az l i čne o d m e v e 
in o c e n e lika Angele Vode. Zan imiv pr ikaz odzi t rovje bilo moč 
n a j t i s p r e b i r a n j e m s p l e t n i h č l ankov in s p l e t n i h f o r u m o v , ' 
z a t o b o m o s p o m o č j o anal ize d i s k u r z a pod d r o b n o g l e d vzeli 
n e k a t e r e izjave, k i zrcali jo razl ične recepci je filma Pri t e m nas 
bo zan im a la recepcija gledalcev in odzivi, ki jih je film sprožil 
v javnos t i . 
V g r o b e m bi l a h k o odz ive razvrs t i l i v dve večji s k u p i n i . Prtra 
z a j e m a t i s t e , ki v id i jo v Ange l i ž e n s k o z ž a l o s t n o u s o d o in 
m o r a l e n vzgled t e r n e v sebu j e pol i t ičn ih konotac i j , z a t o bi ga 
lahko poimenoval i «apol i t ično-moralni diskurz«: driiga skup ina 
pa je p o v e z a n a s p o l i t i č m m o b u j a n j e m s p o m i n a na Angelo, p n 
Čemer o b i s k o t ^ c i sp l e tn ih forumov zavzamejo eno i zmed dveh 
pozici j , z a t o l a h k o t a d i s k u r z o z n a č i m o za »pozicijski«. P rvo 
s ta l i sče z a v z a m e j o b s t i , k i m e n i j o , d a j e f i lm m a n i p u l a c i j a , 
d r u g o pa t i s t i , k i m e n i j o , d a j e f i l m o Ange l i o b j e k t i v e n in 
1 Le tft 1 9 3 5 p ^ A ^ I pTf d s « d n ( k ^ u ^ i l o v f t T i s k « v ü d « M i l ^ n S ^ j j d i f v o y v < . k i s k u p f t ) ^ b o s ^ n s V o ( J M O ) 
m Kdtošc^vo Slovefuko ^tnnk^ (SLS) ^bkov^l vsf drljvno rjdiX^no zftjednico (Jl^). bilj n^klof^^fVft 
nast^cut^ri ru nML$ticfvo Nemo^ 
2 V j n a J i M ^ o z f t j e h ^ l H n i ( o r u j m . k j m p o d f p l e t f n n > i č l j n V i ecv r e c f c u i j ^ m ) . k i s e l u n a l A ^ o Aln> o ž f v ) ) e n | U A t ? ^ ) « V o d « V n^^ve^ j ) m e t ) 
g r v ZJ f o r u n > e , k i m c \dv<2uie)0 t i a p n s p e v k e . obfftvlj^cv« n h i n t e r j k t f v i x c D n>edi)skecD p o r i a J u R T V SLO» p n v t d k o p i t u d ) z t d r u g e (orun>e« k o t r u ^ 
V f i k j P o l i l ^ c u ^veV n t f p k t n i p o v f z d v ? M e ^ O w r o e t O b i s k D v i J o s c g l e d e n f t s v o ^ p o l u i c n o r u l ^ o o s m e r i e n e 
r € s m č e n p r i k a z živl)en)4 v k o m i m i s c i č n e m s i s c e m u . 
fiP'J - r^ge iS 
J STrii. M T rri. i g l « 0 
T a k o v s p l č t n i h č l a n k i h i n r e c e n z i j a h (Uma, k o t t u d i v i z javah 
o b i s k o v a l c e v s p l e t n i h f o r u m o v , j e m o č 2 a ^ n a t i a p o l i t i č n o 
p e r c e p c i j o A n g e l e V o d e , k t n a s t o p a k o t o s e b a , k i )e l a h k o 
v s a k e m u u vzgled . Ali k o t pra tn e d e n i z m e d ob i skova lcev ; 
To je zgodbe o človeški usedi, ne vplet^jpno pcHtikf po nepotrebnem 
cb omembüh rtzimiy)^. Cmno}€dčjsOH>,knjv^€zmorčchv€k. 
V » a p o l i t i č n o - m o r a l n e m d i s k u r z u « )e A n g e l a d o j e t a k o t 
r a 2 g l e d a n a s t r o k o t r n j a k i n j a ^ m t e l e k t u a l k a , s v e t o v l j a n k a m 
p r e d s t a v l j a z g l e d n a p r e d n e ^ m o d e r n e že t i$ke . P r e d s t a v l j e n a 
)e k o t n e v a r n a i n t r d n a o s e b n o s t ^ ki m i s l i p o s v o j e i n j e 
n e z l o m l j i v a l e r k o t o p o r e č n i c a , ki s e j e b o ) i v s a k t o t a l i t a r n i 
s i s t e m P r e d s t a v l j a »človeka za trse čase«^ k e r h o d i p o s r e d i n s k i 
pol i , p r a v t a k o p a je p o g o s t o a k t o a l i z i r a n a ko t zgled p o š t e n o s t i , 
z a t o k o m e n t a t o r j i tndi jo t a film k o t p o m e m b n o p r i č e v a n j e , ki 
z a h t e v a spoš t l j i v s p o m i n i n o p r a v i č i j o u k r iv i ce . O b i s k o v a l c i 
s p l e t n i h f o r u m o v m e n i j o , d a film g o v o r i o p o s a m e z n i k o v e m 
p a d c a v k o l e s j e s i s t e m a , ki se j e i z r o d i l i n o d d a l j i l o d i d e a J a , 
v k a t e r e g a je o b v s t o p u v a n j v e r j e l . F i l m t o r e j p o n j i h o v e m 
m n e n j u n e k r i t i z i r a p a r t i z a n o v in O s v o b o d i l n e f r o n t e , a m p a k 
p o s a m e z n i k e , ki s o vze l i u s o d o d r u g i h l j u d i v s v o j e r o k e t e r 
si p r i k r o j i J i s i s t e m i n r e s n i c o . P o u d a r j a j o ^ d a o b o m e m b a h 
r e ž i m o v n e s m e m o p o n e p o t r e b n e m v p l e t a t i p o l i t i k e , a m p a k 
se m o r a m o z g r a ž a t i n a d t e m , k a j v s e z m o r e č lovek • m u č i t i i n 
ub i t i svojega b r a t a Prav t a k o n a m l a h k o n j e n a z g o d b a s luži k o t 
o p o m i n , »ki z a h t e v a k v e č j e m u s p o s t l j i v s p o m i n i n opravič i lo , 
m o r d a ce lo s a m o i z l o č i t e v l jud i , ki b i t u d i d a n e s n a p o d r o č j u 
j a v n e g a vse na red i l i z a p o l o ž a j , o b l a s t , d e n a r « . 
P c i M i C T i ' ^ i p o f T i i n a na ^ngeio voce 
P o l e g » a p o l i t i č n o - m o r a l n e g a d i s k u r z a « je v p r e c e j večj i m e r i 
p r i s o t n o t u d i p o l i t i č n o o b u j a n j e s p o m i n a n a V o d e t o v o . 
Obiskovalc i sp l e tn ih f o r u m o v v trečini p r i m e r o v n a m r e č m e n i j o , 
d a j e v filmu o A n g e l i p r i s o t n o m n o g o p o l i t i č n i h k o n o t a c i j . 
Z n o t r a j t e g a d i s k u r z a i z s t o p a t a p r e d v s e m dve pozici j i . P r v o so 
z a t ^ e l i t i s t i , ki m e n i j o , d a je (aim z lorab i l A n g e l o k o t o s e b o , s a j 
j e p r o t a g o n i s t k a p r i k a z a n a k o t s i n o n i m za to , d a j e bil c e l o t e n 
p o l i t i č e n s i s t e m , v k a t e r e m je ž ivela , s lab , d r u g a s k u p i n a p a 
z a s t o p a pozici jo, da je ftlmoAngeliobjektix^ p r ikaz d o g o d k o v 
in r e s n i č n e g a ž iv l j en j a v k o m u n i s t i č n e m o b d o b j u . 
F i lm j e b i l p r o j e k t j a v n e t e l e v i z i j e , k i j e s p r o r a č u n o m v e c 
k o t m i l i j o n e v r o v s t a l d v a k r a t v e c k o t v s i o s t a l i p r o g r a m i T V 
S l o v e n i j e v c e l e m l e t u , n j e g o v n a s t a n e k p a j e biJ p o m n e n j u 
m n o g i h » k u l t u r n o b o j n o « n a g l a i e n . S t a l i š č e TV S l o v e n i j e o 
t e m , z a k a j s o film sp loh p o s n e l i , j e bilo, d a j e d o l ž n o s t j a v n i h 
u s t a n o v v d e m o k r a t i č n i h d r u ž b a h s o o č a t i l j ud i s p o m e m b n i m i 
n a c i o n a l n i m i t e m a m i n a č i m b o l j v e r o d o s t o j e n n a č i n . F i lm 
n a j b i t a k o o d r a ž a l p r e m a l o z n a n o d o b o i n h k r a t i p r i s p e v a l k 
o b č e m u z n a n j u s o d o b n e d r u ž b e . 
Z g o d b o o A n g e l i v i d i j o n e k a t e r i o b i s k o v a l c i f o r u m o v v 
k o n t e k s t u a k t u a l n e po l i t i ke k o t m o č a n u d a r e c s l o v e n s k i levici 
in o p o z a r j a j o : 
Danalnja detnicü rtimn rtohenč prmnce zlorabljati nj^rte usode za 
pritlehno prop(^gartdno manipuliranje. 
T e m o b i s k o v a l c e m f o r u m o v s e z d i s p o r n o t u d i financiranje 
filma, k i t e m e l j i n a d e n a r j u d a v k o p l a č e v a l c e v : 
Srarf\ota, da odhajajoča helogardjstUna vlnda meet stran n^jš 
dmfkoplacevahkt denar za taksne ne^jmno^ti, ki ticer koristijo eni 
politični opcijiy škodijo pa drugi. 
Se trečj film o g roz l j i t a u s o d i Ange l e Vode n a j bi v s e b o v a l i s t o 
logiko, ko t r a z k a z o v a n j e p o s m r t n i h o s t a n k o v . 
Cefovecerm ftlm o grozljivi usodi Angele Vode, kt to ga posneli po 
njenih spominih, je načeloma povsem tstt logike kot razkazovanje 
posmrtnih ostankov hrvašlčh ustasev iz Rova Barbara. 
O b i s k o v a l c e m f o r u m o v , k i s o iz raža l i t a k s n e p o m i s l e k e , se ne 
zd i n a k l j u č n o , d a j e film n a s t a j a l v č a s u v o l i l n e g a b o j a / z a t o 
v i d i j o A n g e l o k o t o s e b o , k a t e r e n e s r e č n o z g o d b o p o s k u š a j o 
Na eni strani imamo komentatorje^ ki razumejo film o Angeli Vode popolnoma 
apolitično^ saj v njej vidijo oseho^ kije lahko vsakemu za vzgled, na drugi strani 
pa tiste obiskovalce spletnih forumov in avtorje člankov, ki v filmu vidijo politič-
ne konotacije in se poslužujejo »pozicijskega diskurza«, pri čemer je med njimi 
prisotna izrazita polarizacija. 
Kj drijvcvccb^nkih vohtvaJ) Ifta 2006 so Slcvtiuko dcmckfjtsko strwk^o (SDS) nepn^^kovftn^. U^üb ugodnim rv^skm rdriskjvajTV. ptt* 
Kitali So<i4bu ^ f n o k f j l i (SD). lo io oblikovali levosrednsk^ koaLci^sVo vlado. Um p i u^ f d^] svf td Ifta 2009. tore) ta^coj po vi^litvaK. snf mic^e 
pa ê potekale i t v času d f ^ ^ j r f d in^e vladf 
d e s n i p o l i t i k i i z k o r i s t i t i z a s v o j e p o l i t i č n e c i l je , p r i čenaer j e 
A n g e b p r i k a z a n a k o t s i n o n i m za to , d a j e b J c e l o t e n p o l i t i č e n 
s i s t e m , v k a t e r e m je ž ive la , s lab: 
Ni noključje, da fihn nastaja ravno z^af, ko traja wUlniho), nekdo 
pačposkusoizkorimti to nesrečno zgodbo za ^oje poHvicne cilje. To 
poje nemoralno in podlo dejonje... Jaz priznmfam, da seje Aitgelt 
Vode morda res zgodila kfivica, mtpak ona ne more bit izgovor^ da 
je bil ves politični sistem, kije tokrot vladol, zaradi nje z^nič Gre 
zxt tipično manipulacijo s posploševanjem... 
C e p o s t a v i m o f i l m s k o o b u d i t e v A n g e l e v š i r š i k o n t e k s t , 
m o r a m o v e d e t i , d a j e p r i š e l n a m a l e e k r a n e v č a s a , k o se j e 
S l o v e n i j a s p e t nače l a z a n i m a t i z a s v o j o n e d a v n o p r e t e k l o s t 
i n v č a s u , k o se j e p r e b i v a l c e m s l o v e n s k e p r e s t o l n i c e o b e t a ! 
r e f e r e n d u m o p o i m e n o v a n j u T i t o v e ulice. 
F i l m o A n g e l i V o d e t i o b i s k o v a l c i f o r u m o v p r i m e r j a j o z 
d o k u m e n t a r n i m f i l m o m Otroci s PetrHka^ ki j e b i l n a TV 
S l o v e n i j a p r e d v a j a n n o v e m b r a 2CHD7 i n g o v o r i o u s o d i o t r o k , 
ki s o j i h r e v o l u c i o n a r j i p o v o f m o d v z e l i s t a r š e m v p o v o j n e m 
t a b o r i š č u , p o t e m k o s o j ih ub i l i n a T e h a r j a h . O b a filma n e k a t e r i 
k r i t i k i v s v o j i h č l n i s k i h r e c e n z i j a h o z n a č i j o za » p r o p a g a n d n i 
z m a z e k za p o t r e b e d e s n i č a r s k e p r o p a g a n d e , ki d e m o n i z i r a 
J u g o s l a v i j o i n s o c i a l i s t i č n i s i s t e m « . S p r a š u j e j o s e , z a k a j 
«kierikaicicK n e p o s n a m e j o fUma, ki bi p r i p o v e d o v a l o »podvig ih 
K r i s t u s o v e v o j s k e « , s k a t e r o p o i m e n u j e j o d o m o b r a n c e n a 
Sv. U r h u p r i L j u b l j a n i , k i j e b i l a d o m o b r a n s k a p o s t o j a n k a , 
z n a n a p r e d v s e m p o m u č e n j u i n u b i j a n j u p a r t i z a n o v t e r 
o s t a l i h p r i p a d n i k o v n a r o d n o o s v o b o d i l n e g a b o j a , ali p a filma 
o K o z l a r j e v i gosč i , k i j e z n a n a p o v o j n i h z l o č i n i h , ki s o j i h v 
b l i ž i n i z a g r e š i l i p r i p a d n i k i p r o t i k o i n u n i s t i č n e s k u p i n e Cma 
roka. M e n i j o , d a film s s v o j o p r e t i r a n o o s r e d o t o č e n o s t j o n a 
p r i k a z o v a n j e g r o z o t v j u g o s l o v a n s k e m k o m u n i s t i č n e m r e ž i m u 
s l u ž i k o t p o d l a g a za o b s o d b o m e d n a r o d n i h k o m u n i s t i č n i h 
g i b a n j . S k r a t k a , m o t i j i h , d a se s s n e m a n j e m s a m o t i s t i h 
ftlmov, ki p r i k a z u j e j o le g r o z o t e k o m u n i s t i č n e g a s i s t e m a , s l ika 
z g o d o v i n o v c m o - b e b b a r v i . 
N a d r u g i s t r a n i i m a m o t i s t e o b i s k o v a l c e f o r u m o v , ki v i d i j o 
v filmu o A n g e l i r e s n i č e n i n o b j e k t i v e n p r i k a z d o g o d k o v , sa) 
j e p o n j i h o v e m m n e n j u f i l m » r e s n i c a , k i p r i k a ž e z l o č i n s k i 
k o m u n i z e m v p r a v i lučt«, i n v e s e l i so , d a p r i h a j a j o t e s t v a n 
n a d a n ' 
Krasno, da priha}ajo vendor te stvori no dan* Bojim se pa, daje 
vendor velike »intelektualcev, ki še vedno prisegajo no bolj alt monj 
na solsko zgodovino preteklih desetletij. 
Ea.n,^ J«, a a r e s n i c a j g ^ a j ' 
A n g e l a s e k a ž e k o t p o z i t i v n a o s e b n o s t , k e r j e o d z n o t r a j 
r a z k r i v a l a u s t r o j d e l o v a n j a k o m u n i s l i č n i h s t r a n k , t u d i to, k a k o 
s o o b r a č u n a l e z l a s t n i m i č lan i . M n o g i m l j u d e m n a f o r u m i h se 
zd i film objektixren i n r e s n i č e n p r i k a z z g o d o t n n s k i h d o g o d k o v , 
z a t o se j i m z d i n u j n o , d a bi ga v r t e l i v š o b h za i z o b r a ž e v a l n i 
n a m e n . Fi lm je bi l m e d d r u g i m p r e d v a j a n n a g r a d u R a j h e n b e r g 
o b dnetAi s p o m i n a n a ž r tve t o l a l i t a r n j h in a x T o r i t a m i h rež imov. 
Brez d v o m a p o m n e n j u n e k a t e r i h p r i k a z u j e o b j e k t i v n o og leda lo 
z g o d o v i n s k e r e s n i c e in p o m e n i p o p r a v e k » u r a d n e « z g o d o v m e , 
z a t o s o vese l i , d a se t a k š n i filmi s n e m a j o : 
Podoba teh docinov in njihovi povzročitelji se bodo nepreklicno in 
prmnlno izrisali v zgodovino. 
V k o n t e k s t u p o l i t i č n e g a d o j e m a n j a f i l m a s m o t o r e j p r i č a 
i z r a z i b po la r i zac i j i . M e d iz)avami n a f o r u m i h n i m o g o č e n a j t i 
k o m e n t a r j e v , ki bi bili n a p i s a n i iz d o l o č e n e o b j e k t i v n e d i s t a n c e 
{recimo^ d a film n e t e m e l j i n a s p o r n i t emi , a m p a k d a j e s p o r e n 
le n j e n p r i k a z ipd.), a m p a k l a h k o p r e b e r e m o p r e c e j b u r n e izjave 
v s k l a d u s »poz i c i j sk im d i s k u r z o m « . T a k o l e p r a td e d e n i z m e d 
o b i s k o v a l c e v s p l e t n i h f o r u m o v , ki d o j e m a f ü m v p o l i t i č n e m 
k o n t e k s t u : 
Film o Angeli ce drže, obsodbe, ki bi privrelo na dan iz same zgodbe, 
ne zmore. Prav zato obsodbo ne somo izreče^ ampak jo izreka, in 
to neprestano, prevečkrat, preveč neposredno in preveč banalno. 
r € s m č e n p r i k a z živl)en)4 v k o m i m i s c i č n e m s i s c e m u . 
fiP'J - r^ge iS 
J STrii. M T rri. i g l « 0 
T a k o v s p l č t n i h č l a n k i h i n r e c e n z i j a h (Uma, k o t t u d i v i z javah 
o b i s k o v a l c e v s p l e t n i h f o r u m o v , j e m o č 2 a ^ n a t i a p o l i t i č n o 
p e r c e p c i j o A n g e l e V o d e , k t n a s t o p a k o t o s e b a , k i )e l a h k o 
v s a k e m u u vzgled . Ali k o t pra tn e d e n i z m e d ob i skova lcev ; 
To je zgodbe o človeški usedi, ne vplet^jpno pcHtikf po nepotrebnem 
cb omembüh rtzimiy)^. Cmno}€dčjsOH>,knjv^€zmorčchv€k. 
V » a p o l i t i č n o - m o r a l n e m d i s k u r z u « )e A n g e l a d o j e t a k o t 
r a 2 g l e d a n a s t r o k o t r n j a k i n j a ^ m t e l e k t u a l k a , s v e t o v l j a n k a m 
p r e d s t a v l j a z g l e d n a p r e d n e ^ m o d e r n e že t i$ke . P r e d s t a v l j e n a 
)e k o t n e v a r n a i n t r d n a o s e b n o s t ^ ki m i s l i p o s v o j e i n j e 
n e z l o m l j i v a l e r k o t o p o r e č n i c a , ki s e j e b o ) i v s a k t o t a l i t a r n i 
s i s t e m P r e d s t a v l j a »človeka za trse čase«^ k e r h o d i p o s r e d i n s k i 
pol i , p r a v t a k o p a je p o g o s t o a k t o a l i z i r a n a ko t zgled p o š t e n o s t i , 
z a t o k o m e n t a t o r j i tndi jo t a film k o t p o m e m b n o p r i č e v a n j e , ki 
z a h t e v a spoš t l j i v s p o m i n i n o p r a v i č i j o u k r iv i ce . O b i s k o v a l c i 
s p l e t n i h f o r u m o v m e n i j o , d a film g o v o r i o p o s a m e z n i k o v e m 
p a d c a v k o l e s j e s i s t e m a , ki se j e i z r o d i l i n o d d a l j i l o d i d e a J a , 
v k a t e r e g a je o b v s t o p u v a n j v e r j e l . F i l m t o r e j p o n j i h o v e m 
m n e n j u n e k r i t i z i r a p a r t i z a n o v in O s v o b o d i l n e f r o n t e , a m p a k 
p o s a m e z n i k e , ki s o vze l i u s o d o d r u g i h l j u d i v s v o j e r o k e t e r 
si p r i k r o j i J i s i s t e m i n r e s n i c o . P o u d a r j a j o ^ d a o b o m e m b a h 
r e ž i m o v n e s m e m o p o n e p o t r e b n e m v p l e t a t i p o l i t i k e , a m p a k 
se m o r a m o z g r a ž a t i n a d t e m , k a j v s e z m o r e č lovek • m u č i t i i n 
ub i t i svojega b r a t a Prav t a k o n a m l a h k o n j e n a z g o d b a s luži k o t 
o p o m i n , »ki z a h t e v a k v e č j e m u s p o s t l j i v s p o m i n i n opravič i lo , 
m o r d a ce lo s a m o i z l o č i t e v l jud i , ki b i t u d i d a n e s n a p o d r o č j u 
j a v n e g a vse na red i l i z a p o l o ž a j , o b l a s t , d e n a r « . 
P c i M i C T i ' ^ i p o f T i i n a na ^ngeio voce 
P o l e g » a p o l i t i č n o - m o r a l n e g a d i s k u r z a « je v p r e c e j večj i m e r i 
p r i s o t n o t u d i p o l i t i č n o o b u j a n j e s p o m i n a n a V o d e t o v o . 
Obiskovalc i sp l e tn ih f o r u m o v v trečini p r i m e r o v n a m r e č m e n i j o , 
d a j e v filmu o A n g e l i p r i s o t n o m n o g o p o l i t i č n i h k o n o t a c i j . 
Z n o t r a j t e g a d i s k u r z a i z s t o p a t a p r e d v s e m dve pozici j i . P r v o so 
z a t ^ e l i t i s t i , ki m e n i j o , d a je (aim z lorab i l A n g e l o k o t o s e b o , s a j 
j e p r o t a g o n i s t k a p r i k a z a n a k o t s i n o n i m za to , d a j e bil c e l o t e n 
p o l i t i č e n s i s t e m , v k a t e r e m je ž ivela , s lab , d r u g a s k u p i n a p a 
z a s t o p a pozici jo, da je ftlmoAngeliobjektix^ p r ikaz d o g o d k o v 
in r e s n i č n e g a ž iv l j en j a v k o m u n i s t i č n e m o b d o b j u . 
F i lm j e b i l p r o j e k t j a v n e t e l e v i z i j e , k i j e s p r o r a č u n o m v e c 
k o t m i l i j o n e v r o v s t a l d v a k r a t v e c k o t v s i o s t a l i p r o g r a m i T V 
S l o v e n i j e v c e l e m l e t u , n j e g o v n a s t a n e k p a j e biJ p o m n e n j u 
m n o g i h » k u l t u r n o b o j n o « n a g l a i e n . S t a l i š č e TV S l o v e n i j e o 
t e m , z a k a j s o film sp loh p o s n e l i , j e bilo, d a j e d o l ž n o s t j a v n i h 
u s t a n o v v d e m o k r a t i č n i h d r u ž b a h s o o č a t i l j ud i s p o m e m b n i m i 
n a c i o n a l n i m i t e m a m i n a č i m b o l j v e r o d o s t o j e n n a č i n . F i lm 
n a j b i t a k o o d r a ž a l p r e m a l o z n a n o d o b o i n h k r a t i p r i s p e v a l k 
o b č e m u z n a n j u s o d o b n e d r u ž b e . 
Z g o d b o o A n g e l i v i d i j o n e k a t e r i o b i s k o v a l c i f o r u m o v v 
k o n t e k s t u a k t u a l n e po l i t i ke k o t m o č a n u d a r e c s l o v e n s k i levici 
in o p o z a r j a j o : 
Danalnja detnicü rtimn rtohenč prmnce zlorabljati nj^rte usode za 
pritlehno prop(^gartdno manipuliranje. 
T e m o b i s k o v a l c e m f o r u m o v s e z d i s p o r n o t u d i financiranje 
filma, k i t e m e l j i n a d e n a r j u d a v k o p l a č e v a l c e v : 
Srarf\ota, da odhajajoča helogardjstUna vlnda meet stran n^jš 
dmfkoplacevahkt denar za taksne ne^jmno^ti, ki ticer koristijo eni 
politični opcijiy škodijo pa drugi. 
Se trečj film o g roz l j i t a u s o d i Ange l e Vode n a j bi v s e b o v a l i s t o 
logiko, ko t r a z k a z o v a n j e p o s m r t n i h o s t a n k o v . 
Cefovecerm ftlm o grozljivi usodi Angele Vode, kt to ga posneli po 
njenih spominih, je načeloma povsem tstt logike kot razkazovanje 
posmrtnih ostankov hrvašlčh ustasev iz Rova Barbara. 
O b i s k o v a l c e m f o r u m o v , k i s o iz raža l i t a k s n e p o m i s l e k e , se ne 
zd i n a k l j u č n o , d a j e film n a s t a j a l v č a s u v o l i l n e g a b o j a / z a t o 
v i d i j o A n g e l o k o t o s e b o , k a t e r e n e s r e č n o z g o d b o p o s k u š a j o 
Na eni strani imamo komentatorje^ ki razumejo film o Angeli Vode popolnoma 
apolitično^ saj v njej vidijo oseho^ kije lahko vsakemu za vzgled, na drugi strani 
pa tiste obiskovalce spletnih forumov in avtorje člankov, ki v filmu vidijo politič-
ne konotacije in se poslužujejo »pozicijskega diskurza«, pri čemer je med njimi 
prisotna izrazita polarizacija. 
Kj drijvcvccb^nkih vohtvaJ) Ifta 2006 so Slcvtiuko dcmckfjtsko strwk^o (SDS) nepn^^kovftn^. U^üb ugodnim rv^skm rdriskjvajTV. ptt* 
Kitali So<i4bu ^ f n o k f j l i (SD). lo io oblikovali levosrednsk^ koaLci^sVo vlado. Um p i u^ f d^] svf td Ifta 2009. tore) ta^coj po vi^litvaK. snf mic^e 
pa ê potekale i t v času d f ^ ^ j r f d in^e vladf 
d e s n i p o l i t i k i i z k o r i s t i t i z a s v o j e p o l i t i č n e c i l je , p r i čenaer j e 
A n g e b p r i k a z a n a k o t s i n o n i m za to , d a j e b J c e l o t e n p o l i t i č e n 
s i s t e m , v k a t e r e m je ž ive la , s lab: 
Ni noključje, da fihn nastaja ravno z^af, ko traja wUlniho), nekdo 
pačposkusoizkorimti to nesrečno zgodbo za ^oje poHvicne cilje. To 
poje nemoralno in podlo dejonje... Jaz priznmfam, da seje Aitgelt 
Vode morda res zgodila kfivica, mtpak ona ne more bit izgovor^ da 
je bil ves politični sistem, kije tokrot vladol, zaradi nje z^nič Gre 
zxt tipično manipulacijo s posploševanjem... 
C e p o s t a v i m o f i l m s k o o b u d i t e v A n g e l e v š i r š i k o n t e k s t , 
m o r a m o v e d e t i , d a j e p r i š e l n a m a l e e k r a n e v č a s a , k o se j e 
S l o v e n i j a s p e t nače l a z a n i m a t i z a s v o j o n e d a v n o p r e t e k l o s t 
i n v č a s u , k o se j e p r e b i v a l c e m s l o v e n s k e p r e s t o l n i c e o b e t a ! 
r e f e r e n d u m o p o i m e n o v a n j u T i t o v e ulice. 
F i l m o A n g e l i V o d e t i o b i s k o v a l c i f o r u m o v p r i m e r j a j o z 
d o k u m e n t a r n i m f i l m o m Otroci s PetrHka^ ki j e b i l n a TV 
S l o v e n i j a p r e d v a j a n n o v e m b r a 2CHD7 i n g o v o r i o u s o d i o t r o k , 
ki s o j i h r e v o l u c i o n a r j i p o v o f m o d v z e l i s t a r š e m v p o v o j n e m 
t a b o r i š č u , p o t e m k o s o j ih ub i l i n a T e h a r j a h . O b a filma n e k a t e r i 
k r i t i k i v s v o j i h č l n i s k i h r e c e n z i j a h o z n a č i j o za » p r o p a g a n d n i 
z m a z e k za p o t r e b e d e s n i č a r s k e p r o p a g a n d e , ki d e m o n i z i r a 
J u g o s l a v i j o i n s o c i a l i s t i č n i s i s t e m « . S p r a š u j e j o s e , z a k a j 
«kierikaicicK n e p o s n a m e j o fUma, ki bi p r i p o v e d o v a l o »podvig ih 
K r i s t u s o v e v o j s k e « , s k a t e r o p o i m e n u j e j o d o m o b r a n c e n a 
Sv. U r h u p r i L j u b l j a n i , k i j e b i l a d o m o b r a n s k a p o s t o j a n k a , 
z n a n a p r e d v s e m p o m u č e n j u i n u b i j a n j u p a r t i z a n o v t e r 
o s t a l i h p r i p a d n i k o v n a r o d n o o s v o b o d i l n e g a b o j a , ali p a filma 
o K o z l a r j e v i gosč i , k i j e z n a n a p o v o j n i h z l o č i n i h , ki s o j i h v 
b l i ž i n i z a g r e š i l i p r i p a d n i k i p r o t i k o i n u n i s t i č n e s k u p i n e Cma 
roka. M e n i j o , d a film s s v o j o p r e t i r a n o o s r e d o t o č e n o s t j o n a 
p r i k a z o v a n j e g r o z o t v j u g o s l o v a n s k e m k o m u n i s t i č n e m r e ž i m u 
s l u ž i k o t p o d l a g a za o b s o d b o m e d n a r o d n i h k o m u n i s t i č n i h 
g i b a n j . S k r a t k a , m o t i j i h , d a se s s n e m a n j e m s a m o t i s t i h 
ftlmov, ki p r i k a z u j e j o le g r o z o t e k o m u n i s t i č n e g a s i s t e m a , s l ika 
z g o d o v i n o v c m o - b e b b a r v i . 
N a d r u g i s t r a n i i m a m o t i s t e o b i s k o v a l c e f o r u m o v , ki v i d i j o 
v filmu o A n g e l i r e s n i č e n i n o b j e k t i v e n p r i k a z d o g o d k o v , sa) 
j e p o n j i h o v e m m n e n j u f i l m » r e s n i c a , k i p r i k a ž e z l o č i n s k i 
k o m u n i z e m v p r a v i lučt«, i n v e s e l i so , d a p r i h a j a j o t e s t v a n 
n a d a n ' 
Krasno, da priha}ajo vendor te stvori no dan* Bojim se pa, daje 
vendor velike »intelektualcev, ki še vedno prisegajo no bolj alt monj 
na solsko zgodovino preteklih desetletij. 
Ea.n,^ J«, a a r e s n i c a j g ^ a j ' 
A n g e l a s e k a ž e k o t p o z i t i v n a o s e b n o s t , k e r j e o d z n o t r a j 
r a z k r i v a l a u s t r o j d e l o v a n j a k o m u n i s l i č n i h s t r a n k , t u d i to, k a k o 
s o o b r a č u n a l e z l a s t n i m i č lan i . M n o g i m l j u d e m n a f o r u m i h se 
zd i film objektixren i n r e s n i č e n p r i k a z z g o d o t n n s k i h d o g o d k o v , 
z a t o se j i m z d i n u j n o , d a bi ga v r t e l i v š o b h za i z o b r a ž e v a l n i 
n a m e n . Fi lm je bi l m e d d r u g i m p r e d v a j a n n a g r a d u R a j h e n b e r g 
o b dnetAi s p o m i n a n a ž r tve t o l a l i t a r n j h in a x T o r i t a m i h rež imov. 
Brez d v o m a p o m n e n j u n e k a t e r i h p r i k a z u j e o b j e k t i v n o og leda lo 
z g o d o v i n s k e r e s n i c e in p o m e n i p o p r a v e k » u r a d n e « z g o d o v m e , 
z a t o s o vese l i , d a se t a k š n i filmi s n e m a j o : 
Podoba teh docinov in njihovi povzročitelji se bodo nepreklicno in 
prmnlno izrisali v zgodovino. 
V k o n t e k s t u p o l i t i č n e g a d o j e m a n j a f i l m a s m o t o r e j p r i č a 
i z r a z i b po la r i zac i j i . M e d iz)avami n a f o r u m i h n i m o g o č e n a j t i 
k o m e n t a r j e v , ki bi bili n a p i s a n i iz d o l o č e n e o b j e k t i v n e d i s t a n c e 
{recimo^ d a film n e t e m e l j i n a s p o r n i t emi , a m p a k d a j e s p o r e n 
le n j e n p r i k a z ipd.), a m p a k l a h k o p r e b e r e m o p r e c e j b u r n e izjave 
v s k l a d u s »poz i c i j sk im d i s k u r z o m « . T a k o l e p r a td e d e n i z m e d 
o b i s k o v a l c e v s p l e t n i h f o r u m o v , ki d o j e m a f ü m v p o l i t i č n e m 
k o n t e k s t u : 
Film o Angeli ce drže, obsodbe, ki bi privrelo na dan iz same zgodbe, 
ne zmore. Prav zato obsodbo ne somo izreče^ ampak jo izreka, in 
to neprestano, prevečkrat, preveč neposredno in preveč banalno. 
Škoda, do neka), kor mj bi hU uwtniiki dogodek, dcbi priokus 
fdeoloskf zirnxge, praznika nfke politične, dane rečem pohtik^nske 
opcije. 
T i s t e bol) a r t i k u l i r a n e k r i t i k e r t c t m č M o v f i l i m o p o 2 a r j d j o , 
d a s a m a t e m a , t o r e j ž i v l j e n j e v k o m u n i s t i č n e m s i s t e m u ^ n i 
n a p a č n a m d a $ s p o r o a l o m f i l m a o A n g e l i V o d e , k i o b u j a 
k o m u n i s t i č n i s i s t e m , n i n i č n a r o b e , p r o b l e m a t i č n o p a je , d a 
A n g e b n a s t o p a k o t s r e d s t v o m a n i p u l a c i j e , s a j j e n )ena o s r e d n j a 
v l o g a v filmu » d o k a z o v a n j e z J o a n s k o s t i s i s t e m a « : 
Najbolj dominantna sporočilna linija je nedvomno obsodbo 
kcmuni^ticnega režima S tem nipopolnoma nie norobe, nasprotno, 
ce se le ne spremeni v pamflet oziroma če zaradi pretirane 
poudarjenosit ne zocne nažirati preprtdjivosti filma. In v tem 
primera gQ /..J Angelo Voeie vieflmaftocnewe^/ta ujeto v 
zgodovm^ki ^az, kije tam zgoljvfimkdji dokazavonja zlocinskcsti 
sbtema, torej teze, ne po zaradi velike izpovedne moči njene otehne 
zgodbe, ta prav ta ^i^tem obsoja že s^ima po sebi in iz sebe. (Ca r i n 
L e J e r , Razg led i , 2 0 0 9 ) 
v ( o a 
Ce p o v z a m e m o : v p r i s p e v k u s m o s p o m o č j o a n a l i z e d i s k u r z a 
p o d d r o b n o g l e d vze l i n e k a t e r e i z jave o b i s k o v a l c e v s p l e t n i h 
f o r u m o v i n p i s c e v s p l e t n i h č l a n k o v , k i o d r a ž a j o r a z l i č n e 
recepci je filma N a en i i t r a n ) i m a m o k o m e n t a t o r j e , ki r a z u m e j o 
fiJm o Angel i Vode p o p o l n o m a a p o l i ö c n o , s a j v n j e j v id i jo osebo , 
ki je l a h k o v s a k e m u z a v z g l e d . P o u d a r j a j o , d a o b o m e m b a h 
r e ž i m o v n e s m e m o p o n e p o t r e b n e m v p l e t a t i pol i t ike , a m p a k se 
m o r a m o z g r a i a t i n a d t e m , k a j vse z m o r e d o v e k , n j e n a z g o d b a 
p a n a m l a h k o s luz i k o t o p o m i n . T o d a r a v n o t a » a p o l i b o i c K 
m o r a l n i d i s k u r z « , k i z a n i k a v s e p o l i t i č n e e l e m e n t e v f j l m u , 
k i r fe fycto je p o h t i c n i f i l m ( sa j film o b r a v n a v a p o l i t i č n e t e m e , 
p o l e g t e g a p a j e n j e g o v a p r o t a g o n i s t k a o s e b n o s t , ki )e b i l a 
p o l i t i č n o z e l o a k t i v n a ) , j i m o n e m o g o č a c e l o s t n o r a z u m e v a n j e 
filma. 2 o s r e d o l o č a n j e m le n a m o r a l n o s p o r o č i l o filma, n e p a 
t u d i n a p o l i t i č n o , C o b i s k o v a l c i f o r u m o v i n p i s c i č l a n k o v n e 
m o r e j o d o j e t i n j e g o v e g a c e l o t n e g a s p o r o č i J a , ka r p o s l e d i č n o 
p o m e m , d a n i s o z m o ž n i p o d a ö k o n s t r u k ö v n e k r i t ike . N a d n ^ i 
s t r a n i i m a m o t i s t e o b i s k o v a l c e s p l e t n i h f o r u m o v i n a v t o r j e 
č b n k o v , ki v filmu v id i j o p o l i t i č n e k o n o t a c i j e in se p o s l u ž u j e j o 
»poz ic i>^ega d iskurza«, p r i č e m e r je m e d n j i m i p r i s o t r u iz raz i ta 
po l a r i zac i j a De lno o d g o v o m o s t z a t a k o m o č n o polar izac i jo , ki 
n a s l a j a z a r a d i »pozic i jskega d i skurza« , i a h k o p r i p i š e m o t i s t i m , 
ki s e p o s l u ž u j e j o » a p o l i t i č n o - m o r a l n e g a d i s k u r z a « , s a j n e 
p r e m o r e j o k o n s t r u k t i v n e k r i t i k e t n a r g u m e n t o v , s k a t e r i m i bi 
l ahko ome j i l i ali z m a n j š a l i i n t e n z i v n o s t p o b r i z a c i j e p r i t i s t i h , 
ki film d o j e m a j o po l i t i čno . 
T a k o i m a m o z n o t r a j s k u p i n e , k i v f i l m u v i d i p o l i t i č n e 
k o n o t a d j e , n a e m s t r a n i tiste, ki m e n i j o , d a z g c n ^ a o Ange l i v 
fiimu n i r e p r e z e n t a t i v n a , s a j s l už i p o l i t i č n i m c i l j e m (z n j o s e 
u s t v a r j a v t i s , d a j e bil c e l o t e n k o m u n i s t i č n i s i s t e m slab)^ k a r t i 
o b i s k o v a l a f o r u m o v in a v t o r j i Člankov o z n a a j o z a m a n i p u l a c i j o 
i n p o s p l o š e v a n j e , p r i č e m e r p a n e z a n i k a j o , d a se j e A n g e l i 
v i s t e m p o l i t i č n e m s i s t e m u z a r e s g o d i l a k r i v i c a . M o t i j i h 
p r e d v s e m to , k a k o film p r i k a z u j e d o l o č e n a d e j s t v a iz n j e n e g a 
ž i v l j e n j a , n e n a s p r o t u j e j o p a p r i k a z o v a n j u t e g a o b d o b j a . 
O p o z a r j a j o , d a f i l m o A n g e l i V o d e n i e d i n i , k i p r i k a z u j e 
repres i jo k o m u n i s t i č n e g a s i s t e m a , saj s m o si p r e d n j i m že l a h k o 
og leda l i film Otroci s Petrička. M e n i j o , d a t a k s n i f i lmi m e č e j o 
s l abo luč n a žh r l j en j e v k o m u n i s t i č n e m s i s t e m u i n zah te t r a jo , 
d a se za u r a v n o t e ž e n p r i k a z z g o d o v i n e v filmih u p o d o b i t u d i 
g r e h e d o m o b r a n c e v i n o s t a l i h p r o t i k o m u n i s t i č n i h s k u p i n . 
T i o b i s k o v a l c i f o r u m o v i n a v t o r j i č l a n k o v m e n i j o , d a film o 
Angel i , kt se o s r e d o t o č a n a p r i k a z o v a n j e t r p e č e g a ž i t d j e n j a v 
k o m u n i z m u , s luži v k o r i s t e n i po l i t i čn i o p d j i n a škodo d r u g e . 
P r a v t a k o o p o z a r j a j o , d a s t e m , k o fiJm p r i k a z u j e A n g e l o k o t 
j u n a k i n j o , ki j e k o m u n i z e m p o k a z a l a »v p r a v i luči^^, n e p o u d a r i 
dovol j n j e n e g a k r i t i č n e g a o d n c ^ d o pol i t i čnega k l e r i k a l i z m a i n 
K a t o l i š k e ce rkve , s č i m e r p o t i s n e v o z a d j e n j e n a s ta l i šča , p r a v 
t a k o p a z a n e m a r i n j e n l ev iča r sk i a k t i v i z e m . 
N a drugI s t r a n i i m a m o z n o t r a j s k u p i n e , ki v id i film o Ange l i 
V o d e v p o h t K n e m k o n t e k s t u , t i s t e o b i s k o v a l c e s p l e t n i h 
f o r u m o v in a v t o r j e č l ankov , k i n e k r i t i č n o r e c e p t i r a j o filmu o 
A n g e h in ga i m a j o za r e s m č e n m o b j e k t i v e n p r i k a z d o g o d k o v , 
s a j p o n j i h o t r e m m n e n j u p n k a ž e k o m u n i z e m v p rav i , b r u t a l n i 
l u o . P red laga jo , d a bi se film p r e d v a j a l v š o l a h za i z o b r a ž e v a l n e 
n a m e n e . T a s k u p i n a n e l o č u j e m e d z g o d o v i n s k i m i d e j s t v i in 
n j i h o v i m i i n t e r p r e t a c i j a m i , s a j film d o j e m a n e k r i t i č n o i n m e n i , 
d a j e bil c e l o t e n k o m u n i s t i č n i s i s t e m slab. Z a r a d i p o m a n j k a n j a 
o b j e k t i v n e d i s t a n c e p o s p l o s u j e r e p r e s i j o k o m u n i s t i č n e g a 
s i s t e m a , k i j e p r i k a ^ a n a v f i l m u , n a c e l o t n o o b d o b j e , s a j 
n e k r i t i č n o p r e d p o s t a v l j a , da s o v s a o b d e l a z n o t r a j k o m u n i z m a 
v s e b o v a l a e n a k o v i s o k o s t o p n j o r e p r e s i j e . 
u f i a i a j h sc^ir rnf iu^ 
A n g e l i n a p r i j a t e l j i c a M o j c a P r i n č i č j e d e j a l a , d a j e bi l r a v n o 
z n a č a j t i s t i , k i j e Ange l i n a k o p a l t o l i k o t e ž a v z o b l a s t j o ; s a m a 
p a d o d a j a m , d a s t a r a v n o n j e n z n a č a j i n o s e b n o s t t i s t o , k a r 
j o j e d a n e s o b u d i l o iz z g o d o i d n s k e p o z a b e . A n g e l o j e n a m r e č 
z a z n a m o v a l a o d l o č n o s t , n e k o n f o r m i z e m , t / z t r a j n o s t , p o g u m 
m soču t ) e d o s o č l o v e k a , z a t o j e b i l a d a n e s o b u j e n a t u d i z a r a d i 
s v o j i h z n a č a j s k i h k a r a k t e r i s t i k i n o s e b n o s t n i h p o t e z , k o t s o 
n a č e l n o s t , p o g u m i n r a z n t c u t z a s o č l o v e k a . R a v n o s t e m i 
p r i d e v n i k i je p o r t r e t i r a n a v m e d i j s k e m s v e t u i n n a m v s o d o b n i 
d r u ž b i s luži u s v e t e l zg led . 
Res je , d a j e že dob i l a f i lmsk i s p o m e n i k , p r a v z a p r a v kai' dva , a 
n a t i s t e g a irelikega i n b r o n a s t e g a v s r e d i s c u Ljub l jane , še v e d n o 
č a k a . M o r a m o n a m r e č v z e t i v o ^ i r d e j s t v o , d a s o s p o m e n i k i 
k o n k r e t n a m a n i f e s t a c i j a k o l e k ö v n e d r u ž b e n e z g o d o v i n e , z 
n j i h o v o p o m o č j o p a n e o m o g o č a m o le , d a z g o d o v i n a p o s t a n e 
v i d n a , a m p a k u s t v a r j a m o t o č n o d o l o č e n o r e p r e z e n t a c i j o 
z g o d o v i n e v d r u ž b i . I n č e se l e b e ž n o s p r e h o d i m o p o n a s i 
p r e s t o l n i c i , p o t e m n a m h i t r o p o s t a n e j a s n o , d a j e s l o v e n s k a 
s k u p n o s t i z j e m n o p a t r i a r h a l n a , s a j s o ulice, t rg i , l e t a l i šča i n 
ce s t e le r e d k o k d a j p o i m e n o v a n e z i m e n o m k a k š n e p o m e m b n e 
ž e n s k e o s e b n o s t i i z n a s e z g o d o v i n e , s č imer se v z b u j a o b č u t e k , 
k o t d a j ih s p l o h n i s m o imel i . P o i m e n o v a n j e j a v n e g a p r o s t o r a j e 
n a m r e č i r e d n o v p e t o v raz l ične po l i t ike mc^a. V s r e d i š č u n a š e g a 
g l a imega m e s t a ne m o r e m o n a j t i u b c e ali t r ga , p o i m e n o v a n e g a 
p o žensk i , k a r n a s l a h k o r e s n i č n o sk rb i . T o d a v nas i z g o d o v i m 
i m a m o v e n d a r l e t o l i k o i z j e m n i h ž e n s k , ki s o k l j u b s o v r a ž n o 
n a s t r o j e n i okolici p o k a z a l e s v o j o i z j e m n o s t v v s e h d r u ž b e n i h 
s f e r a h . 
Ange la s e j e s k u p a j z m n o g i m i s o b o r k a m i z a v z e m a l a za p ra idce 
ž e n s k , n a r o d n e p r a v i c e S lovencev i n za b o l j p r a v i č n o , s o c i a l n o 
d r u i b o , a s o d o b e n z g o d o v i n s k i s p o m i n d o n j i h z a l n e seže , če 
p a ze , p a j ih i z r ab i z a p o l i t i č n o o r o d j e , k i r a z d r u ž u j e l judi , k o t 
je r a z v i d n o v p r i m e r u Ange l e Vode. • 
Škoda, do neka), kor mj bi hU uwtniiki dogodek, dcbi priokus 
fdeoloskf zirnxge, praznika nfke politične, dane rečem pohtik^nske 
opcije. 
T i s t e bol) a r t i k u l i r a n e k r i t i k e r t c t m č M o v f i l i m o p o 2 a r j d j o , 
d a s a m a t e m a , t o r e j ž i v l j e n j e v k o m u n i s t i č n e m s i s t e m u ^ n i 
n a p a č n a m d a $ s p o r o a l o m f i l m a o A n g e l i V o d e , k i o b u j a 
k o m u n i s t i č n i s i s t e m , n i n i č n a r o b e , p r o b l e m a t i č n o p a je , d a 
A n g e b n a s t o p a k o t s r e d s t v o m a n i p u l a c i j e , s a j j e n )ena o s r e d n j a 
v l o g a v filmu » d o k a z o v a n j e z J o a n s k o s t i s i s t e m a « : 
Najbolj dominantna sporočilna linija je nedvomno obsodbo 
kcmuni^ticnega režima S tem nipopolnoma nie norobe, nasprotno, 
ce se le ne spremeni v pamflet oziroma če zaradi pretirane 
poudarjenosit ne zocne nažirati preprtdjivosti filma. In v tem 
primera gQ /..J Angelo Voeie vieflmaftocnewe^/ta ujeto v 
zgodovm^ki ^az, kije tam zgoljvfimkdji dokazavonja zlocinskcsti 
sbtema, torej teze, ne po zaradi velike izpovedne moči njene otehne 
zgodbe, ta prav ta ^i^tem obsoja že s^ima po sebi in iz sebe. (Ca r i n 
L e J e r , Razg led i , 2 0 0 9 ) 
v ( o a 
Ce p o v z a m e m o : v p r i s p e v k u s m o s p o m o č j o a n a l i z e d i s k u r z a 
p o d d r o b n o g l e d vze l i n e k a t e r e i z jave o b i s k o v a l c e v s p l e t n i h 
f o r u m o v i n p i s c e v s p l e t n i h č l a n k o v , k i o d r a ž a j o r a z l i č n e 
recepci je filma N a en i i t r a n ) i m a m o k o m e n t a t o r j e , ki r a z u m e j o 
fiJm o Angel i Vode p o p o l n o m a a p o l i ö c n o , s a j v n j e j v id i jo osebo , 
ki je l a h k o v s a k e m u z a v z g l e d . P o u d a r j a j o , d a o b o m e m b a h 
r e ž i m o v n e s m e m o p o n e p o t r e b n e m v p l e t a t i pol i t ike , a m p a k se 
m o r a m o z g r a i a t i n a d t e m , k a j vse z m o r e d o v e k , n j e n a z g o d b a 
p a n a m l a h k o s luz i k o t o p o m i n . T o d a r a v n o t a » a p o l i b o i c K 
m o r a l n i d i s k u r z « , k i z a n i k a v s e p o l i t i č n e e l e m e n t e v f j l m u , 
k i r fe fycto je p o h t i c n i f i l m ( sa j film o b r a v n a v a p o l i t i č n e t e m e , 
p o l e g t e g a p a j e n j e g o v a p r o t a g o n i s t k a o s e b n o s t , ki )e b i l a 
p o l i t i č n o z e l o a k t i v n a ) , j i m o n e m o g o č a c e l o s t n o r a z u m e v a n j e 
filma. 2 o s r e d o l o č a n j e m le n a m o r a l n o s p o r o č i l o filma, n e p a 
t u d i n a p o l i t i č n o , C o b i s k o v a l c i f o r u m o v i n p i s c i č l a n k o v n e 
m o r e j o d o j e t i n j e g o v e g a c e l o t n e g a s p o r o č i J a , ka r p o s l e d i č n o 
p o m e m , d a n i s o z m o ž n i p o d a ö k o n s t r u k ö v n e k r i t ike . N a d n ^ i 
s t r a n i i m a m o t i s t e o b i s k o v a l c e s p l e t n i h f o r u m o v i n a v t o r j e 
č b n k o v , ki v filmu v id i j o p o l i t i č n e k o n o t a c i j e in se p o s l u ž u j e j o 
»poz ic i>^ega d iskurza«, p r i č e m e r je m e d n j i m i p r i s o t r u iz raz i ta 
po l a r i zac i j a De lno o d g o v o m o s t z a t a k o m o č n o polar izac i jo , ki 
n a s l a j a z a r a d i »pozic i jskega d i skurza« , i a h k o p r i p i š e m o t i s t i m , 
ki s e p o s l u ž u j e j o » a p o l i t i č n o - m o r a l n e g a d i s k u r z a « , s a j n e 
p r e m o r e j o k o n s t r u k t i v n e k r i t i k e t n a r g u m e n t o v , s k a t e r i m i bi 
l ahko ome j i l i ali z m a n j š a l i i n t e n z i v n o s t p o b r i z a c i j e p r i t i s t i h , 
ki film d o j e m a j o po l i t i čno . 
T a k o i m a m o z n o t r a j s k u p i n e , k i v f i l m u v i d i p o l i t i č n e 
k o n o t a d j e , n a e m s t r a n i tiste, ki m e n i j o , d a z g c n ^ a o Ange l i v 
fiimu n i r e p r e z e n t a t i v n a , s a j s l už i p o l i t i č n i m c i l j e m (z n j o s e 
u s t v a r j a v t i s , d a j e bil c e l o t e n k o m u n i s t i č n i s i s t e m slab)^ k a r t i 
o b i s k o v a l a f o r u m o v in a v t o r j i Člankov o z n a a j o z a m a n i p u l a c i j o 
i n p o s p l o š e v a n j e , p r i č e m e r p a n e z a n i k a j o , d a se j e A n g e l i 
v i s t e m p o l i t i č n e m s i s t e m u z a r e s g o d i l a k r i v i c a . M o t i j i h 
p r e d v s e m to , k a k o film p r i k a z u j e d o l o č e n a d e j s t v a iz n j e n e g a 
ž i v l j e n j a , n e n a s p r o t u j e j o p a p r i k a z o v a n j u t e g a o b d o b j a . 
O p o z a r j a j o , d a f i l m o A n g e l i V o d e n i e d i n i , k i p r i k a z u j e 
repres i jo k o m u n i s t i č n e g a s i s t e m a , saj s m o si p r e d n j i m že l a h k o 
og leda l i film Otroci s Petrička. M e n i j o , d a t a k s n i f i lmi m e č e j o 
s l abo luč n a žh r l j en j e v k o m u n i s t i č n e m s i s t e m u i n zah te t r a jo , 
d a se za u r a v n o t e ž e n p r i k a z z g o d o v i n e v filmih u p o d o b i t u d i 
g r e h e d o m o b r a n c e v i n o s t a l i h p r o t i k o m u n i s t i č n i h s k u p i n . 
T i o b i s k o v a l c i f o r u m o v i n a v t o r j i č l a n k o v m e n i j o , d a film o 
Angel i , kt se o s r e d o t o č a n a p r i k a z o v a n j e t r p e č e g a ž i t d j e n j a v 
k o m u n i z m u , s luži v k o r i s t e n i po l i t i čn i o p d j i n a škodo d r u g e . 
P r a v t a k o o p o z a r j a j o , d a s t e m , k o fiJm p r i k a z u j e A n g e l o k o t 
j u n a k i n j o , ki j e k o m u n i z e m p o k a z a l a »v p r a v i luči^^, n e p o u d a r i 
dovol j n j e n e g a k r i t i č n e g a o d n c ^ d o pol i t i čnega k l e r i k a l i z m a i n 
K a t o l i š k e ce rkve , s č i m e r p o t i s n e v o z a d j e n j e n a s ta l i šča , p r a v 
t a k o p a z a n e m a r i n j e n l ev iča r sk i a k t i v i z e m . 
N a drugI s t r a n i i m a m o z n o t r a j s k u p i n e , ki v id i film o Ange l i 
V o d e v p o h t K n e m k o n t e k s t u , t i s t e o b i s k o v a l c e s p l e t n i h 
f o r u m o v in a v t o r j e č l ankov , k i n e k r i t i č n o r e c e p t i r a j o filmu o 
A n g e h in ga i m a j o za r e s m č e n m o b j e k t i v e n p r i k a z d o g o d k o v , 
s a j p o n j i h o t r e m m n e n j u p n k a ž e k o m u n i z e m v p rav i , b r u t a l n i 
l u o . P red laga jo , d a bi se film p r e d v a j a l v š o l a h za i z o b r a ž e v a l n e 
n a m e n e . T a s k u p i n a n e l o č u j e m e d z g o d o v i n s k i m i d e j s t v i in 
n j i h o v i m i i n t e r p r e t a c i j a m i , s a j film d o j e m a n e k r i t i č n o i n m e n i , 
d a j e bil c e l o t e n k o m u n i s t i č n i s i s t e m slab. Z a r a d i p o m a n j k a n j a 
o b j e k t i v n e d i s t a n c e p o s p l o s u j e r e p r e s i j o k o m u n i s t i č n e g a 
s i s t e m a , k i j e p r i k a ^ a n a v f i l m u , n a c e l o t n o o b d o b j e , s a j 
n e k r i t i č n o p r e d p o s t a v l j a , da s o v s a o b d e l a z n o t r a j k o m u n i z m a 
v s e b o v a l a e n a k o v i s o k o s t o p n j o r e p r e s i j e . 
u f i a i a j h sc^ir rnf iu^ 
A n g e l i n a p r i j a t e l j i c a M o j c a P r i n č i č j e d e j a l a , d a j e bi l r a v n o 
z n a č a j t i s t i , k i j e Ange l i n a k o p a l t o l i k o t e ž a v z o b l a s t j o ; s a m a 
p a d o d a j a m , d a s t a r a v n o n j e n z n a č a j i n o s e b n o s t t i s t o , k a r 
j o j e d a n e s o b u d i l o iz z g o d o i d n s k e p o z a b e . A n g e l o j e n a m r e č 
z a z n a m o v a l a o d l o č n o s t , n e k o n f o r m i z e m , t / z t r a j n o s t , p o g u m 
m soču t ) e d o s o č l o v e k a , z a t o j e b i l a d a n e s o b u j e n a t u d i z a r a d i 
s v o j i h z n a č a j s k i h k a r a k t e r i s t i k i n o s e b n o s t n i h p o t e z , k o t s o 
n a č e l n o s t , p o g u m i n r a z n t c u t z a s o č l o v e k a . R a v n o s t e m i 
p r i d e v n i k i je p o r t r e t i r a n a v m e d i j s k e m s v e t u i n n a m v s o d o b n i 
d r u ž b i s luži u s v e t e l zg led . 
Res je , d a j e že dob i l a f i lmsk i s p o m e n i k , p r a v z a p r a v kai' dva , a 
n a t i s t e g a irelikega i n b r o n a s t e g a v s r e d i s c u Ljub l jane , še v e d n o 
č a k a . M o r a m o n a m r e č v z e t i v o ^ i r d e j s t v o , d a s o s p o m e n i k i 
k o n k r e t n a m a n i f e s t a c i j a k o l e k ö v n e d r u ž b e n e z g o d o v i n e , z 
n j i h o v o p o m o č j o p a n e o m o g o č a m o le , d a z g o d o v i n a p o s t a n e 
v i d n a , a m p a k u s t v a r j a m o t o č n o d o l o č e n o r e p r e z e n t a c i j o 
z g o d o v i n e v d r u ž b i . I n č e se l e b e ž n o s p r e h o d i m o p o n a s i 
p r e s t o l n i c i , p o t e m n a m h i t r o p o s t a n e j a s n o , d a j e s l o v e n s k a 
s k u p n o s t i z j e m n o p a t r i a r h a l n a , s a j s o ulice, t rg i , l e t a l i šča i n 
ce s t e le r e d k o k d a j p o i m e n o v a n e z i m e n o m k a k š n e p o m e m b n e 
ž e n s k e o s e b n o s t i i z n a s e z g o d o v i n e , s č imer se v z b u j a o b č u t e k , 
k o t d a j ih s p l o h n i s m o imel i . P o i m e n o v a n j e j a v n e g a p r o s t o r a j e 
n a m r e č i r e d n o v p e t o v raz l ične po l i t ike mc^a. V s r e d i š č u n a š e g a 
g l a imega m e s t a ne m o r e m o n a j t i u b c e ali t r ga , p o i m e n o v a n e g a 
p o žensk i , k a r n a s l a h k o r e s n i č n o sk rb i . T o d a v nas i z g o d o v i m 
i m a m o v e n d a r l e t o l i k o i z j e m n i h ž e n s k , ki s o k l j u b s o v r a ž n o 
n a s t r o j e n i okolici p o k a z a l e s v o j o i z j e m n o s t v v s e h d r u ž b e n i h 
s f e r a h . 
Ange la s e j e s k u p a j z m n o g i m i s o b o r k a m i z a v z e m a l a za p ra idce 
ž e n s k , n a r o d n e p r a v i c e S lovencev i n za b o l j p r a v i č n o , s o c i a l n o 
d r u i b o , a s o d o b e n z g o d o v i n s k i s p o m i n d o n j i h z a l n e seže , če 
p a ze , p a j ih i z r ab i z a p o l i t i č n o o r o d j e , k i r a z d r u ž u j e l judi , k o t 
je r a z v i d n o v p r i m e r u Ange l e Vode. •