NO. 57 L 0^i 0Pcf Cj?/?e "t m SWiftSf y AwwAm mm ' "*i7 Naaonal end IntenuiaenaJ Circolatkm CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 23, 1970 iiOvsNun ^JSCMSSMIN® N€W$PAPti§ STEV. LXVm — VOL. LXVII1 Veliki štirje začno razgovore o Berlinu V četrtek se bodo sestali zastopniki štirih velikih sil v Berlin u na razgovore o Berlinu in njegovih zvezah z Zahodno Nemčijo. BERLIN, Nem. — Tu je bilo °bjavljeno, da se bodo v četrtek, 26. marca, sestali poslaniki Sovjetske zveze, ZDA, Francije in Melike Britanije v Zahodnem Berlinu v poslopju nekdanjega Nadzornega sveta, da se pogovo-re o Berlinu in njegovih zvezah 2 Zahodno Nemčijo. Zahodne si-le so prvotno hotele govoriti le 0 vprašanjih nemotenih zvez tned Zahodnim Berlinom in Zahodno Nemčijo. Sovjetska 2veza je med tem naglašala vPrašanje položaja Zahodnega Berlina napram Zahodni Nemči-j* in poudarjala, da mora biti *° posebna enota za sebe in ne Zahodne Nemčije. Postopno, ko so prihajali v *ek razgovori Zahodne Nemčije s Sovjetsko zvezo, s Poljsko in z zhodno Nemčijo samo, so za-°dne sile prišle na misel, da bo hlogoče pri razgovorih o Berlinu Opravljati ali vsaj govoriti ^udi o drugih vprašanjih, ki za-evaJo obe strani, zahodne sile eni strani, sovjetski blok na drugi. odnaša ZDA do rdečih Tajpej v skrbeh zaradi Baja« govori o večji sevjefski udeležbi v Srednjega vzhoda -X v v . .-rj TEL AVIV, Izr. — Obrambni rostopio popuščanje Wa- . . , „ j i shinstona rdeči Kitajski "1,msler M“he 'Lt ^ vznemirja vlada naeional- a J' uv< a. * .. „ ne Kitajske na Formed. |Eg,',t“ znamenJe [arabskega vojnega napora proti TAJPEJ, For. — Vlada naci- Izraelu. Namignil je, da bo Iz-onalne Kitajske je v zadnjih raei morda smatral zaradi tega mesecih v skrbeh zaradi obnov- potrebno’ udariti na pristanišče Ijenih razgovorov med ZDA in Aleksandrija, kjer so Rusi baje med Kitajsko v Varšavi. Ti raz- namestili SAM-3 rakete, govori, še bolj pa ukinitev pa-j “Upam, da nam bo uspelo pre-truljiranja ameriške Sedme flo- prečiti postavitev novih raket te v I ormozanskih vratah med La področjih, bistveno važnih kitajsko celino in otokom For-jza vojaško obrambo Sueškega mozo (lajvanom) govore o po- prekopa in za učinkovitost naših okusih ZDA izboljšati odnose z letalskih operacij,’ je dejal Da-rdeco Kitajsko. Vsako tako iz- yan in pripomnil še, da je Izrael boljšanje utegne biti nevarno za zaskrbljen zaradi povečane de-vlado nacionalne Kitajske na javnosti Rusov v Egiptu, ki u-Formozi. tegne privesti cd “sovjetizacije” Tajske čete v Laosu ^retekli teden so ameriška -tala prepeljala na pod-r°Čje Long Chenga v La-0su dva bataljona tajskih vojakov, da pomagajo bra-niti to oporišče pred rdečimi. Vientiane, Laos. — Pre-petek so začele tu krožiti s;b da so ameriška letala pre-®^ala iz Tajske dva bataljona Lo*10*0 V PodPoro branilcem v nS Chenga, glavnega oporišča §eri- Vang Pao in njegovih sev° ^Ver^cev- ^ 50 se upirali p. ernovietnamskim četam na 2 anoti vrčev, pa bili potisnjeni ? nje dalje proti jugu. Rdeči so zadnjo sredo njihovo j. 0rišče Sam Thong in pritisni-Proti Long Chengu, iz katere-a so Se začele vladne ete umikati. 2d' Žad • Se’ ie m0rai0 PriN v ^ Ujem trenutku do spremem-PodnaČTtOV' Nekateri sodijo, da lov .VBiiVOni spremenjenega po-v Hambodži. V Long te So Prišle redne laoške če-Ij’i^086^116 sile, ki so jih vežba-Še u vodij° Amerikanci, ter Va bataljona tajske pehote To P0rneni, da so se tu odločeni ^ v. be tu oaioceni da C'lrri Postaviti. Ti imajo men-re^a tem področju okoli 4,000 iakov Severnovietnamsl ™ >» uspel, bo ^ ^“ “rednJe -...... jttC T! ramenl ~d^”- Nel ah pa bo predsednik kar eno- - . . . ., , m cxje. Kancler je izjavil, da for-parlament , . , > ^ malno diplomatsko priznanje ni mogla trpeti. Pretekli četrtek je na podlagi ustave prevzela upravo zvezne države. Lahko jo upravlja 6 mesecev. V tej dobi mora prevzeti upravo koalicijska domača vlada ali pa morajo biti razpisane nove državne volitve. Ako tudi to ni izvedljivo, lahko zvezni parlament podaljšuje to stanje. To, kar se sedaj godi v Zahodni Bengaliji, ni za indijsko politiko nič novega. Federalna vlada je imela podobne težave že pred leti v državi Kerala. Trajalo je dolgo, dokler tam ni bil uveden normalen pravni položaj. Ker je Zahodna Bengalija velika država, gosto naseljena in z izredno neugodnimi gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi razmerami, jo ne bo mogoče naglo spraviti v red. stavno razpustil razglasil nove volitve. o- Zadnje vesti BANGKOK, Taj. — Vlada je zanikala vesti, da bi bila dva bataljona tajske pehote poslana v Laos pomagat vladnim četam v boju z rdečimi, priznala pa je, da je odšlo tja “nekaj prostovoljcev”. VIENTIANE, Laos. — Predsednik vlade Suvana Fuma je sprejel zastopnika princa Su-fanuvonga, vodnika Pathet Lao, ki mu je prinesel predlog tega za končanje vojskovanje. Suvana predlog proučuje. BRAZZAVILLE, Kong. — Poskus prevrata se je ponesrečil. Vodnik upora je bil ubit, stara vlada je po nekaj urah zmede zopet trdno v sedlu. Vzhodne Nemčije ne prihaja v poštev. Izrazil je vendar upanje, da bo čas prinesel izbojšanje odnosov in zmanjšal posledice delitve Nemčije. Poravnajte naročnino! Datum poteka naročnine je nad Vašim imenom na naslovu! prrT«»» iiravi Večinoma oblačno in deževno. Naj višja temperatura okoli 40. Ameriška Domovina /l-IVl i 1/1 C-/A V 6117 -t. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation r ubljsntd daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Fditjr: Mary Debevec NAROČNINA: — t,# Združene države: $16.00 na leto; $8.00 u pol leU; $5.00 xa I mesec« ** Kanado in dežele i2ven Združenih držav: •- $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: tinned States: viC.OO per year; $8.00 for 8 months- $5,00 for 3 months i^anada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 mouths Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 57 Monday, March 23, 1970 Pred preobrazbo podpiranja tujine? Zgodovina ameriškega podpiranja tujine je obenem tudi ogledalo, kako je naša dežela razumela ta problem. Ako je bilo kaj doslednosti v politiki podpiranja, je nosila pečat demokratske politične filozofije, vendar pa zmeraj pomešane z republikanskimi željami. Začel je podpiranje predsednik H. S. Truman z Marshallovim planom. Truman ni varčeval pri tem z bilijoni, akoravno je bila takrat dolar-jeva kupna moč še enkrat tolikšna, kot je danes. Od takrat je vrednost podpiranja zdrknila do danes na komaj dobrih 10'; nekdanjega zneska, merjenega po kupni moči dolarja. Kako je moglo priti do tega? Trumanova ideja je padla v zlato dobo podpiranja: Evropa je bila na tleh, to je videlo na milijone naših vojakov, ki so bili v Evropi. Ameriki se skoraj ni poznalo, da je bila gospodarsko v vojni. Kar je manjkalo blaga, je pa ležalo denarja pri bankah na čekovnih računih, ki so samo čakali, kdaj bodo nakupi mogoči. Poleg tega se je kazala na obzorju zmeraj večja nevarnost komunistične napadalnosti, ki jo je bilo treba ovirati z vsemi danimi sredstvi. Dalje je bila Evropa sicer razbita, toda gospodarsko in politično pa še zdrava. Zato se je: Marshallov načrt tako sijajno obnesel. Naša dežela je mislila, da se bodo tudi vsi poznejši načrti za podpiranje. Pa se niso. Doživljali smo od leta do leta večja razočaranja, naše podpiranje je pa zgubljalo od leta do leta več učinkovitosti. Za vsak dolar našega podpiranja je bilo od leta do leta manj gospodarskega in socialnega haska. Navdušenje za podpiranje je hitro pojemalo in — priznajmo odkrito! — pojema še danes. Naraščajočemu razočaranju so sledili poskusi reorganizacije podpiranja, ki se niso obnesli. Vzrokov za to je bilo dosti, tako na naši strani kot na strani podpiranih držav. Z naše strani so v sistem podpiranja vdirali zasebni interesi naših industrijcev in izvoznikov, ki so v podpiranju videli vir ne majhnih zaslužkov ali pa tudi lepo priliko za prodajo blaga in licenc, ki so prišle iz mode. Naša politika je pa dobrote podpiranja rada delila tistim, ki so podpirali njene politične težnje, dobrote same pa niso prav nič koristile deželam, ki so prejemale podpore. Da so se v tem pogledu godili neverjetni škandali, je pokazala skoraj vsaka preiskava, kam gre denar, ki izvira iz našega podpiranja. Demokratski režimi — tudi Eisenhowerjev je bil istega mišljenja — so pod pritiskom odkritij skušali zboljšati sistem, toda vse reforme niso dosegle ničesar bistveno boljšega. Po vsaki reformi so se kmalu pokazale na vrhu iste zakulisne sile, ki so preje imele koristi od podpiranja. Nixonov republikanski režim hoče sedaj do korenin reformirati tudi sistem podpiranja. Hoče likvidirati precej agencij in ustanov, ki so opravljale posle podpiranja, in prenesti podpiranje na tri samostojne glavne agencije. Najbolj bi bila pri tem prizadeta Agencija za mednarodni razvoj, ki je do sedaj opravljala glavni nadzor nad podpiranjem. Novi načrt zato predvideva, da bi nadzorno delo med tremi glavnimi agencijami prevzel Svet za mednarodni razvoj, ki naj bi bil podrejen naravnost Beli hiši. Ako bi obveljal ta načrt, bi najpreje pomenil preseljevanje federalnih birokratov iz ene agencije v tri nove. Da bi novi svet za mednarodni razvoj mogel kaj prida vplivati na boljše delovanje podiranja, je pa še odprto vprašanje. Novi načrt ima tudi par dobrih strani. Podpira na primer težnjo, da naj naša dežela ne deli samo podpor kar naravnost, ampak preko mednarodnih ustanov, kot jih na primer poznajo Združeni narodi. Naj pripomnimo, da se bo Kongres le težko vnel za to idejo. Jo je že večkrat obravnaval, pa zmeraj odbil. Postavil se je dosledno na stališče, da mora on imeti vrhovni nadzor nad denarjem, ki ga je v federalnem proračunu odredil za podiranje. Seveda je temu načelnemu stališču dodano še par diskretnih: politiki lahko na rabo proračunskih zneskov lažje vplivajo, ako z njimi razpolaga federalna administracija, ki stoji zmeraj pod kongresnim vplivom. Preiskave, kam je šel denar za podpiranje, so večkrat kar nazorno pokazale, kako daleč sega vpliv kongresnih veljakov pri delitvi podpor. Zato se nam zdi, da v tem pogledu ne ho republikanski načrt naletel na kongresno stališče, ki bi se bistveno razlikovalo od demokratskega. V eni točki se obe ideji, demokratska in republikanska, krijeta: nobena se ne vnema, da bi federacija načelno odločila, koliko naj prispeva za podpiranje. V Združenih narodih že dolgo zagovarjajo misel, da bi vsaka država določila, koliko odstotkov narodnega dohodka naj gre v podpiranje tujine. Ideja sama ima privlačno silo, kajti vsaka država se trudi, d bi naračunala čim večji odstotek, vse so pa naračunale vsote, ki se bližajo enemu odstotku narodnega dohodka. V naši deželi za podpiranje tujine ne žrtvujemo niti 0.2%. Morali bi petkrat toliko, da bi dosegli en odstotek. Če se doslej nismo mogli odločiti za večji odsto- kako bi prišel do gospodične tek, se bomo od sedaj naprej še manj. Saj se bodo vsi na- Mojce, katera se mu je dopadla sprotniki enega odstotka sklicevali, da je treba računati z gospodarsko krizo. Ako v dobi konjunkture nismo mogli odrediti večjega zneska, kako naj ga sedaj, ko nam grozi nevarnost gospodarskega zastoja. pplou-eži,i-caycč-Čl, mbmbmb mb mb mbmb mb mb mmm To opravičilo res ni veliko vredno, toda tudi v politiki je vsak izgovor nekaj vreden, tudi če ga pes prinese na repu, kot pravi star slovenski rek. I BESEDA IZ NARODA | Irnrnr'—nr—mr~ -im—'irr—‘tt-—r -rr—--— več demokratov kot republikancev. Zato Ford r e p r e z entira manjšino.) Predsednik Nixon počasi ob javlja programe sedanje republikanske administracije. Za Ken nedyjem in Johnosovo administracijo je podedovala sedanja administracija silno visoke in Pismo Vrhenškega iHi Tine,a in bi se rad vanjo zaljubil. Pač fantovske sanje in želje. Na plesni pireditvi se je ponudil in jo povabil, če bi šla z njim plesat. Po plesu pa ji zaupa in vpraša: “Oh, gospodična, ko bi bil jaz tako srečen, če bi mogel zvedeti, kje vodi pot do vašega srca!” Gospodična Mojca pa odgovori: “Ce mislite, da vodi po mo-1 jih nogah, se presneto motite.” Pa še drugič kaj. Vrhenšk Tine Zahvala darovalcem za cerkev v Sv. Lenartu v Loškem potoku Waukegan, 111. — Ko sem se pustni torek srečal z mojim sosedom Frankom, s Park Avenue, me je ta skoro okregal, zakaj se nič ne pritožim glede zanikrnega dostavljanja pošte v teh sedanjih časih. “Veš, Tine, to je pa tudi malo odveč,” je trdo omenil Frank, da nam dostavljajo pošto tako zanikrno kakor jo!” “Yes, sem mu pritrdil, v tem imaš prav. On pa mi je začel razlagati: “Okrog božiča se že razume, da je na poštah silen naval, ampak zdaj bi moralo biti dostavljanje pošte redno! Veš, Tine, zadnji teden nisem dobil Ameriške Domovine od petka nič. Torkovo številko so mi dostavili šele v petek. Ponedeljkovo, sred-no, pa zraven Glasilo KSKJ, pa šele v soboto. Četrtkovo in petkovo pa šele včeraj, v ponedeljek. Upam, tiskarna gotovo oddaja list vsak dan redno na pošto. Kje pa potem ležijo zavitki? Ali pa jih morda vozijo vse povsod po širni deželi, predno nas najdejo tu ob Michiganskem jezeru. Visoko poštnino pa le žahtevajo od vsega.' Kar prav imaš, Frank, sem PEORIA, 111. — Vsem, ki ste se odzvali prošnji za potrebo sitne odgovornosti. To je treba župne cerkve sv. Lenarta v Lo-razumeti, da se razume, zakaj in škem potoku, se v imenu fara-odkod take sitnosti! j nov podpisani najlepše zahva- Gospodarske in druge račune ljujemo. Naj vam bo ljubi Bog in proračune sestavljajo za ad-1 milostljiv za naklonjenost za ministracijo vse vrste gospodar- dar in pomoč cerkvi. S tem je ski veščaki. Račune za vse vrste' zaključena zbirka v ta namen, slučajev. Take in take, ki jih'zbrano vsoto sem poslal v Loški morda tudi ne bo. Vsi proračuni j potok. pa opominjajo administracijo in Darovali so sledeči, to je pojavnost, če hočete nazaj z ne- slab na moj naslov: $50 Mr. varnih lestev inflacije, morate Frank Kosmrly, Cleveland, O., postati zmerni in previdni go-1 $40 Mrs. Paula Arko in family, spodarji, drugače boste “zdrknili” z lestev inflacije v silno krizo ... V gledanju na to in na račune o tem skuša Nixonova konservativna administracija najti ceste in pota, ki naj bi bila varna, da ne bi privozili z našim gospodarstvom v neko depresijo in krizo, v kateri bi lahko postali irirtogi berači, kakor se je to zgodilo v časih Hooverjeve administracije v letih 1929-1932. Najbrže s spomini na vse tisto je kongresnik Ford kar z resnim obrazom svetoval, da naj se zavedamo, kaj je v takih časih na mestu. Postanimo varčni, je hotel poudariti. Naučiti se je treba biti z manjšimi dohodki zadovoljen. To veliki in mali. Korporacije in vsi drugi. Vsi moramo začpti svoje pasove ma- mu pritrdil. Meni se zdi, da smo lo bolj zategovati, da bodo “hla-tuidi mi sami nekaj krivi pri J če stale” na nas, četudi ne bo za tem. Te čudne razmere in pošt- naprej toliko ‘pečenih golobov’, ne postrežbe nam govorijo: Če- kakor jih je bilo tekom nekaj mu ste tihi — postanite glasni! zadnjih let. Preprosto poveda- Najprvo načelnikom poštnih u- no, da bi tudi preprosti razume-radov in če ti ne odmaše svojih ušes, se je treba obrniti na generalnega poštnega mojstra, pa tudi na naše kongresnike in se- li. Tako gledajo v Washingtonu v bližajočo se bodočnost. In mi drugi, ti in jaz, kaj naj storiva? S kakim “pasom” in ka-natorje, ki znajo in vedo, kako ko ga naj ‘ zategujeva , da bo Chicago, 111., po $10: Mrs. Pauline Rus, Joliet, 111.; Brother Antonin Šega, Chicago, 111.; Mr. Jakob Kranjc, Toronto, Canada; N. N., Colorado; Mr. Tony Arko, Cleveland, Ohio; Paula Bohinec, Toronto, Canada; Paula Krnc, Toronto, Canada; po $5: Janez Jereb, Toronto, Kanada; Mary Pornath, West Allis, Wis.; Frances Muhich, Peoria, 111.; $3 Stefan Zorc, Rye, Colo.; po $2: Anne Terlep, Peoria, 111.; John Škrabe, Toronto, Canada; Pepca Škrabe, Mary Rabič. Vsem, ki ste poslali svoj dar naravnost v Loški potok, se bo zahvalil župnik sam pismeno. Stanley Knaus 800 S. Greenlawn Ave. Peoria, 111. Brusnice na listi SLS. Leta 1935 je Jože sprejel službo šolskega oskrbnika na državni gimnaziji za Bežigradom v Ljubljani. Služba je bila zahtevna in težavna, pa tudi tu se je Jože znašel in je bil priljubljen tako pri profesorjih kot pri dijakih, ker je vršil svojo službo vestno in točno. Tukaj je Jožeta doletela vojska in okupacija, Italijani so ga odvedli v internacijo v Gonars, kjer je trpel skoraj eno leto. Ko se je vrnil iz internacije, se je pridružil podtalni politični organizaciji. Po čudnem naključju je ušel nemški aretaciji, ko so bili Milan Fine in drugi odpeljani v Dachau. Kot domobranec je prišel z družino na Koroško in leta 1949 v Ameriko, najpreje v Garry, tpozneje pa se je preselil z družino v Cleveland. Pokojni Jože je bil zelo priljubljen v vsaki družbi. Družaben, pevec, vesel in odkrit; zelo razgledan, človek, ki svojega prepričanja ni nikoli skrival, ne zatajil. Rad je obiskoval vse slovenske prireditve in je bil tudi član nekaterih slovenskih organizacij. Vsi ga bomo zelo pogrešali, saj je odšel tako hitro od nas, brez slovesa. Poln in bogat na dobrih delih in na srečanje z Njim vedno pripravljen. Zapustil je drago ženo go. Francko, ki mu je v dobrem in slabem vedno stala zvesto ob strani; sina ter dve hčerki. Vsi bodo svojega dragega očeta težko pogrešali. Naj prijatelju in rojaku Jožetu povrne vsa njegova dobra dela večni Plačnik. Soprogi in družinici naše iskreno sožalje! Stanko Mrak Pokojnemu rojaku in prijatelju v spomin! in kdaj je čas za zviševanja poštnine, da naj tudi malo skozi svoja očala pogledajo, če tisti, držal najine hlače na najinih ‘kračah”, da jih ne zgubiva? Danes sva pri tem še lahko ki so z našim denarjem plačani j “špasna”. Kaj pa jutri? za svoje službe, vestno in prav j * SE ENO, DVE ZA KRATEK vršijo svoje dolžnosti, kakor^CAS: moramo mi vsi drugi na naših^ ‘Diplomat” Pavle. — Naviha-položajih? To lahko stori vsak- ni Pavle se je dal za ženin god do, seveda dostojno in da je slikati in ji je kot dar slovesno vzrok za to. In v tem je vzrok, izročil svojo sliko. Žena pogleda če se pošta tako dostavlja s ta-1 sliko in ga opozori: kimi zamudami. Zakaj naj bi bi-1 “Toda Pavle, za božjo voljo,” lo tako? Saj vendar prevozi so je rekla ženica, “na suknjiču v sedanjosti hitrejši po železni- imaš ena sam gumb!” cah in drugače, kakor so bili “Hvala Bogu, naposled si to pred 25 leti. A dostavljanje po- vendar opazila,” je mirno odgo-šte je bilo tedaj hitrejše in bolj voril Pavle, točno — zakaj naj bi bilo zdaj CLEVELAND, O. — V četrtek, 5. marca, smo -spremili k zadnjemu počitku poznanega rojaka g. Jožeta Gazvodo iz Cie velanda. Pokojni Jože je bil ob smrti star šele 61 let. Smrt ga je doletela v tovarni. Kako je bil rojak priljubljen, so pokazali dnevi, ko je ležal na mrtvaškem odru v Grdinovem pogrebnem zavodu. Kropit so ga priši številni njegovi prijatelji in prijatelji njegove družine. Tudi pogreba in sv. maše se je udeležilo zelo veliko rojakov, ki so s tem pokazali svoje spoštovanje do pokojnika. Iz Garry, Ind., je prišel tudi č. g. Mirko Godina, ki je bil Jožetov prijatelj iz prvih dni, ko so Gazvodov! prišli v Ameriko. Naj na kratko opišem njegovo življenjsko pot. Rojen je bil v Brusnicah pri Novem mestu. Ko je bil še otrok, se je oče izselil Po stopinjah Gospodovih (Nadaljevanje) za več let v Ameriko. Kot mlad bolj počasno, ko je poštnina j Vljuden natakar. — Gospod, fard se .)e Jože izučil mizarstva dražja in več stane? Ali so kje Krakar, ki ga je rad pil, je po|v Križah na Gorenjskem. Potem zadovoljiva pojasnila v tem in stari navadi povabil prijatelje z,!6 kil zaposlen v tovarni pobi zato? i * PREROKOVANJA O BO- štva v Novem mestu. Vedno je bil aktiven v javnem življenju, sodeloval je pri mnogih katoli- njihovimi ženicami vred na večerjo v hotel. Gostje so kmalu ■ I postali prav Židane volje. Ko jih . „ DOČNOSTI. — Prerokov je na|je 0polnoči prijazno oko postave'žkih organizacijah. Tudi, ko se svetu vedno dosti, takih in ta-; 0p0Z0ril0j da ima tudi vsaka do_ je vrnil od vojakov, je nadalje-kih. Ni pa dosti takih prerokov, |,)ra stvar svoj konec, so se za- val delo v Novem mestu do leta ki bi v vseh slučajih in zadevah ^. razhajati ' Gospa Katrca je 1932. Takrat se je poročil s prid- prav in zanesljivo prerokovali. šele na cegti opazilaj da manj_ nim dekletom Francko Franko. Vse čd božiča sem se bolj in kajo rokavice. I ekla je nazaj v j Ježe je bil zelo podjeten, pri- bolj namiguje in omenja, da na- hotelsko jedilnico in začela iška- čel je trgovino s sadjem in le- sa slavna Amerika, v kateri še ti po stolih in tudi pod mizo. mnogim in mnogim “letijo pe- Natakar pa jo pri tem vljudno čeni golobje” v usta, se bliža no- vPraša: som, prevzel je tudi zastopstvo Vzajemne zavarovalnice. Ves ta posel je bil seveda na podeželju vi, drugi dobi, v kateri bo manj, “Milostljiva, ali morda iščete zelo povezan drug z drugim. Z in manj “pečenih golobov”. j svojega soprogaOprostite, on Nič kaj veselo prerokovanje.'vas že zunaj čaka. Pred kratkim je podajal naši javnosti zvezni kongresnik Ford, republikanec iz Michigana, ki je vodja manjšine v kongresu. (Zdaj sedi v kongresu še vodno Na plesu. — Gospod Čižek je zelo rad plesal, znal pa je slabo plesati. Poleg tega pa je na tihem sam pri sebi delal načrte. veliko podjetnostjo in s pomočjo svoje žene Francke je vse to delo zmogel in gospodarsko lepo napredoval. Udejstvoval se je tudi aktivno v politiki in pomagal bratu Antonu, da je bil izvoljen za župana občine Velike Med tem so prišli njegovi u-čenci in so se čudili, da je govoril z žensko. Vendar ni nobeden rekel: Kaj hočeš, ali kaj govoriš z njo. Žena je popustila vrč, šla v mesto in pripovedovala ljudem: Pridite, poglejte človek!, ki mi je povedal vse, kar sem storila; ali ni on Kristus? Šli so iz mesta in se napotili k njemu. Medtem so ga učenci prosili: Učenik, jej! On pa jim je rekel “Jaz imam za živež jed, katere vi ne poznate.” Govorili so to rej učenci med seboj: Mar mu je kdo jedi prinesel? Jezus jim reče: “Moja jed je, da izvršujem voljo tistega, ki me je poslal, in da dovršim njegovo delo...” Tako ljubeznivo se je Gospod obnašal tudi napram Samarijanom, Judje so jih prezirali, Gospod ne. Še z ženo Samarijanko je tako lepo govoril in ji povedal, kdo je On. Svojim učencem pa je povedal, kaj je Njegovo delo; da izvršuje voljo tistega, ki ga je poslal. Ker sem bil 1. 1953 na tem kraju, kjer je Gospod govoril s Samarijanko, ko sem obiskal Jakobov studenec in me je predvsem zanimal ta dogodek, ko se je Gospod razgovarjal s Samarijanko, se to pot tu nisem u-stavil radi prekratkega časa. Pred menoj so bili dnevi Velikega tedna, četrtek, petek ter Velika nedelja. Zato sem se peljal z avtobusom naravnost v Jeruzalem. Cim sem se v jutru Velikega četrtka vrnil v Jeruzalem, sem se takoj odpravil, da grem v Betlehem. Radi zadnje polovice Velikega tedna sem opustil obiske krajev po Sveti deželi, le Betlehema ne. Kako priti tja? Ves čas bivanja v Jeruzalemu se nisem pobrigal, kako priti v Betlehem. Sestra Marija v mo-nastirju mi je predlagala, da grem kar peš. V tri četrt ure boste tam, je dejala. Torej potem pa kar peš. Ko mi je še povedala, kod naj grem, jo uberem po poti, ki pelje v Betlehem. Ko sem že prekoračil del te poti, pridem do križišča. Nisem vedel ,ali naj grem levo ali desno? Pa jo uberem po poti, ki se mi je zdela, da bo prava. Ko srečarf moža, ga vprašam, če ta pot vodi v Betlehem? Ne, pravi, po tej poti ne boste prišli v Betlehem* Tole pot vzemite, pa boste že prišli, ampak dolgo boste hodi-i. Veste, peljite se raje v avto-Dusom, ki vozi po Hebron cesti naravnost v Betlehem, mi do-arodušno svetuje dobri mož. Saj jaz bi se rad peljal, pa točno ne vem, kako in kdaj pe-je avtobus v Betlehem. Nato mi odgovori: Pojdite z menoj, vam bom jaz pokazal, kje dobite avtobus za Betlehem. Obrnem se nazaj v smeri, od koder sem prišel in tako korakava proti He-oron cesti. Med potjo ga v pogovoru vprašam, kakšne narodnosti je, ali je Izraelec ali Arabec? Nato mi prav vljudno odgovori: Sem Arabec. Arabec ste in živite v Izraelu? Da, pravi, prej sem spadal v Jordanijo, zdaj spadam pa v Izrael. Kako se vam godi ^ Izraelu? ga vprašam. Veste, pravi, ko sem bil v Jordaniji, sem moral delati in prav tako moram delati v Izraelu. Je tako: Jaz imam devetčlansko družino ■n moram delati, da družino preživim, pa bilo to v Jordaniji ali / Izraelu: Delavec je pač delavec in mora delati, pa naj je tu ali tam. To njegovo pripovedovanje je bilo zame ne le zanimivo, am-aak tudi poučno. Če si delavec, delaj, bodi kjerkoli. Ta skrbi za Iružino, pa nobenega kritizira-rja čez Izraelce in nobene hvale :a Arabce. Preprost mož, pa tako objektiven in pošten, da m' je ugajal ter sem ga občudova V tem razgovoru prideva d Hebron ceste, greva preko nj' kjer je bila tabla z napisom, d je tam atvobusna postaja. Nat1' mavi: Tukaj počakajte na avtobus št. 6, stopite vanj in z nji*11 loste dospeli v Betlehem. Potem oa pravi: Saj bom kar počakali da pridete na pravi avtobuS' Cmalu zatem že privozi avtobus, se tam ustavi in po zahval' \rabcu za tako dobroto stopi111 la avtobus. Avtobus, ki je bil domal" join, je bil arabski in tudi p°k liki, kakor sem videl, so bili p° /ečini Arabci. Tudi šofer, ki 3e vozil avtobus, je bil v arabskeO1 kroju. Ko dam vozniku izrad; ?ki kovanec, mi našteje nazaj irobiža, da sem bil kar preše' lečen. Tako malo stane vožnj" v Betlehem? Moška je ta, saj Jt! malone zastonj. Avtobus je di' vel proti Betlehemu in jaz sd11 sačuden gledal ven v narav0; Pa kje je ona lepa pokrajina, ^ je bila 1. 1937, ko sem se v druz bi dr. Alekšiča peljal proti Bd lehemu. Prej do mala vse pr32 no, s kamenjem ograjene njid ce, kjer si je palestinski kmd prideloval svoj kruh, vmes pa 5° rastle oljke, da ne veš, kje gC Jeruzalem neha in kje pričeflj3 Betlehem. Sem že mislil, da d' ;em na pravem potu, ko nad1' krat zagledam baziliko Jezus0 vega rojstva: Betlehem. Avtobus zavije na levo, P0' tem pa vse više po klancu, b1’' mo ličnih betlehemskih hiš 2 ravnimi strehami ter se nedaM od bazilike Jezusovega rojst^ ustavi. Na cilju sem. Pozdrav Ijen Betlehem! Ves srečen s^° pim na tla svetopisemskega B° tlehema, rojstnega mesta spodovega. Betlehem! Kolikokrat so mde misli in misli mnogih hitele 114 Sveti večer v Betlehem, ko s° zvonovi vseh cerkva s slovesd11' potrkavanjem naznanili, da s je približal praznik Jezusovdd rojstva: vse delo je prenebd0, ker do tedaj je moralo biti vf.e opravljeno. Ko je po Ave Murl | v zvoniku Žalostne gore zap^, veliki zvon, ki je imel najl^ glas v župniji ter slovesno 113 znanil, da je prišel čas kajod3 in kropljenja, so oče vzeli l011^ z žerjavico, v kateri so bili drd ci velikonočne butare, hlad1 slovljene na Cvetno neddl0 (Dalje prihodnjič) — V ZDA umrje na raku ve moških kot žensk. &eeG<<>exi>eoo<>e>0e<>>i>eee<>e<>eeeoc>o<>&!>ee<<>^^ Miklova Zala SPISAL DR. JAKOB ŠKET <<>C,C><>C<>C<>C<>O<><>C<>C<>O<><>C><$<>C>0<£©i0<>0<><>C<>O-C>C>O<>0C,C<><>C<><>0C>C>C>C> In to zlato žitno polje! Glej, kako vzdiguje glavice! Kako veselo in ponosno se maje polno klasje!” Pri teh besedah prime starec za klas in ga tehta v roki. Potem nadaljuje: “Veselje mi vzbuja ta pogled v srcu. A zopet se mi radost izpreminja v žalost, če pomislim, da bo vse, kar smo si pridelali s krvavimi žulji, poteptalo konjsko kopito in požrlo nenasitno žrelo turško. Mi sami pa bomo, ako nas še kaj ostane živih, umirali lakote ... Že lansko leto je bila huda pri nas; kobilice so nam bile napravile mnogo uime. In pri nas ni nikjer žitnih zakladnic za slaba leta. Saj se še za denar, za gotovi denar težko kaj dobi, ker laški kupci vse pokupijo in ubogega kmeta ogoljuiajo za njegovo blago.” Pri teh besedah je starec globoko vzdihnil, spomnivši se, koliko ima človek prebiti hudega na svetu in še nekaj drugega mu je težilo srce. Davno je že namreč nameraval, s sinom govoriti na samem. Najlepša priložnost se mu je nudila zdaj, tu na polju; zatorej je nadaljeval: “Za naš kraj je pač oni tujec na Knezovem posestvu prava nesreča. Prišel je pred nekimi leti v našo župnijo in privedel s seboj, kakor veš, staro žensko in mlado, začrnelo deklino. Najprej je kramaril v Podgradu ob nedeljah pri cerkvi. Nato je jel kmetom posojevati denar na velike obresti. Ker mu pa niso mogli dolgov plačevati v gotovini, je od njih namesto denarja jemal žitnih pridelkov, a seveda po najnižji ceni. Moje ga mejaša in prijatelja Kneza je spravil ob hišo in kmetijo. Tako je postal naš sosed, o katerem pa ne vemo, ali je žid, ali kristjan. V cerkev ne hodi nikdar; pa tudi njegovo hčer in njeno mater vidimo malokdaj pri službi božji.” Starec umolkne in pogleda Mirka s pomenljivim očesom. A ta se obrne pri teh besedah na-gloma v stran. Rdečica je zalila sinu lice, srce mu je jelo hitreje biti; hud strah ga je obšel, meneč, da oče že vedo za njegove srčne skrivnosti. Da se ne izda. molči, oče pa nadaljuje mirno in razločno: “Ko je ta tujec dospel v Podgrad, ni nihče vedel, kako se piše in odkod je. Prideli so mu ime Tresoglav. To znači pač njegovo kretanje pri kupčiji; potresa namreč vedno z glavo in zasluži res ta priimek. Pravo svoje ime je zamolčal. Gotovo se boji, da bi mi po njem ne spoznali njegove vere in rodu. Le toliko sem mogel zvedeti, da je prišel iz Benetek in da baje ni naše vere. Iz kramarja je postal veliki kupec. Zdaj kupčuje sicer večjidel z doma, a naselil se je vendar v našem kraju. Jaz sem se sicer protivil temu, ali gosposki ni bilo mar mojih besed. In kakor se vidi, se že kesajo, da so mu dali pravico, naseliti se med nami. Mi sosedje smo živeli sprva z njim, kakor da ne bi poznali drug drugega. Pozneje se nam je jel približevati. Jako prijazen mož je, ali odkritosrčen ni. Govori sicer veliko in zaupno, toda v srcu misli drugače. Zdaj se nam dela jako prijaznega, a to jeje gola hlimba. Koristil nam ne bo nikdar, naj še tako lepo govori. Navidezno nas ljubi, v resnici pa goji njegova duša le sovraštvo do nas. Tudi tebi, moj Mirko, se je že prikupil ta Lah. Zdi se mi, da kaj rad zahajaš pod njegovo streho. Bojim se celo, da te v njegovo hišo bolj vlečeta dekle in mati, kakor pa on sam. Vse to že dalje časa opazujem. A nocoj te moram posvariti, da se mi izogiblješ, kolikor mogoče, te družbe, osobito Almire!” Kakor okamenel je stal Mirko pred očetom. Vedel je, da imajo oče prav; sam je dobro čutil, da ga je tuje dekle malo da ne že ujelo v nastavljene mreže ... Sin se je začel nato opravičevati, ali ni mu bilo več mogoče, utajiti svojega občevanja z Almiro. Saj je videl danes oče sam, kako se je Mirko poslovil od deklice, prednc* je šel na Gradišče. Pa tudi poprej je bil Serajnik že večkrat opazil, kako pogleduje Almira za njegovim sinom. “Ne taji, Mirko, tega, kar že dolgo opazujem,” odvrne oče na sinovo opravičevanje. “Ti poznaš mojo željo in veš tudi, kaj nameravam. Zdaj nastopijo hudi časi. Treba je krepke roke pri gospodarstvu. Jaz ti mislim kmalu svoje posestvo izročiti. Ali poiskati si moraš družico, ki je tvojega stanu in naše vere. Ne denar, temveč pridne roke in zvesto srce so najboljša dota vsakemu dekletu. Dalje je treba,tudi pomisliti, Mirko, na bodoče čase. Kdo naj podeduje našo kmetijo, če bi ubili Turki mene ali tebe? Kdo naj gospodari na zemlji, katero so od nekdaj že obdelovale žulj ave roke naših slovenskih pradedov in kjer še zdaj orjejo in sejejo roke kristjanske? Misliš li, da bi naj prišla ta zemlja tujcem in nekrščanskim ljudem v roke?! Le tega ne, Mirko! Bog ne daj, da bi se šopirila kdaj laška glava pod mojo streho in rodili nekristjanski otroci! Ne mogel bi mirno počivati v hladnem grobu, dokler bi ne izumrl zadnji tvoj rod.” Globoko ganjen, utihne sivolasi oče; notranja žalost ga je hudo prevzela. Svetla solza se mu utrne iz rosnega očesa. Nato se ozre proseče proti nebu in potoži v globokem vzdihljaju svoj žalostni stan Bogu v nebesih. Vsemogočni v višavah je uslišal molitev bogaboječega starca; zakaj sina so ganile očetove besede. Ko je namreč videl, kako je oče milo in zaupno gle-!dal proti nebu, pristopil je k njemu, ga prijel za vele roke in rekel: “Oče, moj dobri oče! Vaša želja mi je bila in mi bo vedno sveta. Nikdar ne pozabim, kar sem dolžen vam in svojim pradedom in vsej okolici. Prišli so zares trenutki, ko sem omahoval in so me preslepili nasmeh Ijaji Almirini. Ali nocoj, oče, vam prisegam, da se vdam za vselej vaši želji in — Miklovi Zali.” Mirno se ozre sedaj oče na sina; težek kamen se mu je pd valil od srca. Nato položi roke na njegovo glavo ih prosi pod milim nebom blagoslova zanj in za njegovo nevesto. Lahkega srca sta korakala potem oče in sin proti domu. Hitro sta prišla skozi sadni vrt do hleva. Tu kreneta proti hiši, in glej, luč je še svetila v materini sobi. Zdaj pospešita korake, a naenkrat ju ustavi velik, črn pes, ki zalaja hudo nad njima. Ko ga pa pokliče Mirko po imenu, umolkne takoj in se jima začne dobrikati in skakati okoli njiju, kakor da mu je žal, da ni že od daleč spoznal prišlecev. (Dalje prihodnjič) APRIL »dls«l IH 12m 8?« 511» J I i [21 n [112 Ibjlž) ■■K MK w 22] 23 il fii iofu m 2S|25j L_ KOLEDAR društvenih prireditev APRIL 4. — Podr. št. 8 SMZ priredi ples v SDD na Recher Ave. Igra Bob Timko orkester. 4. — DSPB Tabor v Clevelandu priredi svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Igral bo znani orkester “Pomurci” iz Hamiltona. 5. — Koncert Mladih harmonikarjev v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob pol štirih popoldne. Po koncertu zabava. Igrajo Vandrovci. 11. — St. Mary’s P.T.U. Room Mothers Spring Card Party ob 7:30 v School Auditorium, 716 E. 156 St. 12. — Pevski zbor Slovan poda svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne. 18. — Slovenski športni klub priredi svoj kegljaški banket v Baragovem domu. 19. — Mladi harmonikarji priredijo koncert v šolskem avditorju pri Mariji Vnebov-zeti v Collinwoodu ob pol štirih popoldne. 25. — Folklorna skupina KRES priredi večer narodnih in umetnih plesov v SND na St. Clair Avenue. Za ples igrajo Veseli Slovenci. 26. — Pevski zbor Planina poda svoj pomladanski koncert v SND na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne. MAJ 2. -3.—Velikonočno kegljiško tekmovanje KSKJ na Ambassador Euclid Lanes, 22661 Euclid Avenue. 3. — Pevski zbor Triglav poda svoj 23. letni koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne. 10. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v farni dvorani pri Sv. Vidu. 16. — Koncert pevskega zbora Korotan v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob pol osmih zvečer. Za ples igrajo Veseli Slovenci. 17. — Slov. nar. dom na St. Clair Avenue priredi večerjo in ples. 24. — Slov. ženska zveza priredi banket ob 15. narodni konvenciji v avditoriju pri Sv. Vidu ob enih popoldne. 30. — SKD Triglav v Milwau-keeju obhaja spominski dan z mašo pri kapelici v Triglavskem parku ob 11. dopoldne. 31. — Piknik Društva sv. Jožefa na društvenih prostorih na White Rd. JUNIJ 7. — Društvo SPB Cleveland pripravi Slovenski Spominski dan in 25-letnico vetrinjske tragedije. Ob 10.30 dopoldne bo sv. maša pri Lurški Mariji na Chardon Rd., popoldne ob 4. pa akademija v šolskem avditoriju pri Sv. Vidu. 13.-14. — Slovesna proslava 25- letnice vetrinjske tragedije na Slovenski pristavi. Priredi ZDSPB TABOR. 20. -21. — Balincarska tekma v SDD na Recher Avenue. 21. — Otvoritev Slovenske pristave za 1. 1970. 21. — SKD Triglav v Mihvau- keeju priredi v svojem parku piknik. 28. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. J LLilJ 4. — Razsvetljava z umetnim ognjem na Slovenski pristavi. Pričetek ob sončnem zatonu. 4. — SKD Triglav v Milvvau- keeju praznuje žegnanje sv. Cirila in Metoda, katerima je posvečena kapelica v Triglavskem parku. Ob 11- dopoldne sv. maša pri kapelici. 5. — Piknik Slovenske pristave na njenih prostorih. 8. — Klub slovenskih upokojencev v Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ. 11.-12. Balincarska tekma v SDD na Recher Avenue. 18. — Kresni večer na Slovenski pristavi. Kresni ogenj ob 8.30 zvečer. AVGUST 9. — Na Slovenski pristavi bodo skakalne in plavalne tekme, nato piknik., 16. — Fara Marije Vnebovzete priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani. 23. — Društvo Najsv- Imena pri Sv. Vidu priredi družinski piknik na Saxon Acres na White Road. 23. — SKD Triglav priredi piknik s športnim dnem v svojem parku. SEPTEMBER 6. — Piknik Slovenske pristave. 7. — Piknik v jesenskem zatonu na Slovenski pristavi. 13. — Večerja z nad žarom pečenimi piškami in ples v SDD na Recher Avenue. 20. — Trgatev na Slovenski pristavi. 20. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v farni dvorani. Od 11.30 do 2. pop. 27. — Podružnica št. 14 SŽZ priredi kartno zabavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. 27. — Slov. nar. dom na St. Clair Avenue pripravi večerjo in ples “Noč v Sloveniji”. OKTOBER 3. — DSPB Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Za ples in zabavo bodo igrali “Veseli Slovenci”. 4. —Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Avenue. 11. — Dramatsko društvo Naša zvezda vprizori igro v SDD na Recher Ave. v Euclidu. 18. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 5. uri pop. 18. — Občni zbor Slovenske pristave na Slovenski pristavi. Začetek ob 3. popoldne. NOVEMBER 1. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. pop. 7. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. pop. 14. — Belokranjski klub priredi v Slov. domu na Holmes Avenue martinovanje. Igrajo “Veseli Slovenci”. 22. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvppani. Od 2. pop. do 9. zvečer. DECEMBER 6. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop. JANUAR 23. — Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč” v SND na St. Clair Avenue. Igrali bodo Veseli Slovenci. Ulbrkht razočaran ob prvem sestanku med Brandtom in Stophom MIRKO M. A. TRAVEL SERVICE AfTLOOA • Vršimo posle JAVNEGA NOTARJA — Pošiljamo denar • Uredimo emigracijske zadeve in za obiske 6516 St. C lan* Ave. sorodnikov • Uredimo vse potrebno za potovanja sku- Cleveland, O. 44103 pin in posameznikov Phone: 431-3500 • Polet New York - Ljubljana, na obe strani: — predsezonska cena $230 TRAVEL - NOTARY sezonska cena $280 - TRANSLATIONS za skupine od 80 potnikov - IMMIGRATION — 4 do 6 tedenska cena za posameznike: predsezonska $313, sezonska $343. Bonn, Z. Nem. — Ne bi mogli reči, da se je nemška javnost na obeh straneh železne zavese preveč zanimala za prvi sestanek med kanclerjem Brandtom in v z h o d n onemškim ministrskim predsednikom Stophom, ki se je vršil pretekli četrtek v Erfurtu v Vzhodni Nemčiji. Vsi Nemci so bili radovedni, kako bo sestanek potekal. Če sodimo po zunanjih znakih, so prišli na svoj račun zahodni Nemci, predvsem pa vzhodni Nemci; nemški komunisti so pa bili prilično razočarani. Ulbrightov režim v Vzhodni Nemčiji je računal z možnostjo, da bo ulica v Erfurtu odgovorila na sestanek, drugače, kot želijo komunisti, zato je pognal vse delavce na delo, mladino pa v šole. Hotel je tako izprazniti u-lice, ni se mu pa to popolnoma posrečilo. Nabralo se je kar dosti Nemcev, ki so prišli pozdravljat oba nemška politika, toda pozdravi so veljali kanclerju in ne kom unističnemu vladnemu predsedniku. To se je opazilo slučajno tudi pri malenkostih. Oba politika sta Viljema. Ko se je pokazal Brandt, je u lica takoj začela vpiti “Willy, Willy”. V trenutku se je spomnila, da je “Willy” tudi vladni predsednik komunist Stoph, in isti hip je občinstvo spremenilo klice v “Willy Brandt”. Kdor je na televiziji opazoval obraze na ulici, je hitro lahko uganil, da se obrazi obračajo proti kanclerju in ne proti Stophu. Tako je Ulbrichtov režim lahko vsak trenutek čutil, kje so simpatije vzhodnih Nemcev. Oba nemška vodnika se bosta sestala 21. maja na zahodno-nemški strani v Kasselu. Ul-bricht bo seveda zahteval, da nemška javnost simpatizira v Kasselu s Stophom, kot je v Erfurtu s kanclerjem Brandtom. Toda le kje bo kanclerjev režim nabral toliko zahodnih Nemcev, da bi priredili Stophu simpatičen sprejem? Kaj sta se kancler in ministrski predsednik pogovarjala na samem, pa ni važno. Že v začetku razgovorov sta namreč prebrala vsak svojo izjavo, ki ni bila ravno kratka, ki pa je vsebovala vse, kar si ena nemška stran želi od druge. Tega je veliko, razgovori nekaj let ne bodo mogli obdelati vsega tega gradiva. “Kraljevske” cigarete RALEIGH, N. C. — Dolge “kraljevske” cigarete so postale tako priljubljene v naši deželi, da so osvojile nekako 40% celotnega trga cigaret. Moški dobijo delt Moški upokojenec dobi delo za pospravljanje v tovarni, poln ali delni čas, nova tovarna. Kličite 361-0014 ali zglasite se osebno na 4126 St. Clair Ave. (58) Strojniki dobe delo Izkušeni na stružnicah, nadure, družbene koristi. FREDON CORP. 23550 St. Clair Ave. Euclid, Ohio 44117 telefon 531-6757 (57) MALI OGLASI Ugodno naprodaj Dobro vpeljana slovenska slaščičarna in zajtrkovalnica sredi st. clairske naselbine je ugodno naprodaj. Za pojasnila kličite 361-8424. (57) Ženitna ponudba Tehnik, 30 let, privlačne zunanjosti, dobrega značaja, neože-njen, želi spoznati dobrosrčno dekle do 23 let, v svrho ženitve Ponudbe poslati na upravo pod značko “Skupno življenje”. -(57) Naprodaj Da se uredi zapuščina, je naprodaj blizu E. 152 St., hiša za tri družine, dohodek $245 mesečno, bakrene cevi, nov fv.rnez. Dajte ponudbo. Vzamen na G.I Kličite od 9. do 12 dop. 481 7989. (57) Vdova prodaja dobro ohranjeno 4-družinsko hišo s 4 garažami in posameznimi plinskimi ogrevi, na E. 66 St. Kličite: 481-5212. —(16,18,20,23,24) V najem Oddamo 4 sobe na Norwood Rd., mirnim starejšim ljudem. Kličite 361-7228. -(58) Ženitna ponudba Elektronski inšpektor, starost 30, značajen, prijetne narave, podjeten in dosti dobro situiran, neoženjen, bi želel spoznati prijazno in izobraženo dekle do 24 let staro v svrho ženitve. Ponudbe poslati na upravo lista pod značko “Ustvariva dom”. — '57) 05 M 0! d 05 05 05 M 05 05 6 05 0! M 05 M 91 03 05 0) Člani slovenskega grocerijskega in mesarskega kluba v Collinwoodu ŽELE VSEM SVOJIM ODJEMALCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE TER SE PRIPOROČAJO ZA NAKLONJENOST JOE KOZAR—15638 Holmes Ave. MRS. ANN KUHAR—383 East 156th St. LOUIS OSWALD—17205 Grovewood Ave. FRANK TAUCHAR—360 E. 271 St. LOUIS URBAS, JR.—17305 Grovewood Ave. STRUMBEL & RADDELL—17701 Grovewood Ave. MRS. LEO KAUSEK—5240 Oakmont Dr., Lyndhurst, O. JOHN ŠKOF—19301 South Lake Shore Blvd. MRS. JOHN ASSEG—23550 Chardon Road JOHN DOLENC—2324 River Rd. Willoughby, O. JOE METLIKA—34006 Lake Shore Blvd. MRS. MARY KASTELIC—22905 Chardon Rd. JOHN KAUSEK—il9517 Kewanee Ave. LUDWIG RADDELL—111 East 196th St. JOHN SIVEC—17931 Neff Road LOUIS URBAS, SR__23430 Chardon Rd. MRS. JOE SETINA—18208 Rosecliff Ave. ANDREW VICIC—24120 Chardon Rd. MRS. ANNA TOMAŽIČ—25701 Lake Shore Blvd. JOE TISOVEC—17817 Delavan Rd. P* 53 & 53 £f 53 & 53 r 53 r 53 r 6 r 63 r 50 Šf 63 r 63 r 63 r 63 r 63. Naprodaj Dvo-delni kavč in pir.alna miza. V zelo dobrem stanju. Se selimo iz mesta. Oglasite se v petek, soboto ali ves dan v nedeljo na 18601 Locherie Avenue, Euclid, O. 44119. -(59) DARUJTE ZNAMKE ZA MISIJONE! Želite pomagati misijonarjem? Darujte jim rabljene znamke. Odrežite jih tako, da ne poškodujete zobčkov. Funt rabljenih znamk lahko nahrani lačnega otroka v Afriki za en dan! Misijonarji Vam bodo hvaležni za rabljene znamke, katere pcšljite na naslov: Misijonski krožek Attn: Fr. Feryan) Collegio San Antonie 124 Via Merulana Rome, Italy — Europe (x) Prijatel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Z.\ RAČUN POMOČI DRŽAVE OR1C ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Av«. * «8Ui 8t: F.N 1-47" Stanovanje išče Mlad zakonski par, oba mirna in poštena, išče 4-sobno neopremljeno stanovanje v okolici Sv. Vida. Kličite: 391-0975. PETDESETA OBLETNICA! SLOVENSKI NARODNI DOM, 3563 E. 80 St. priredi BANKET S PLESOM v nedeljo 5. aprila 1970 Igra RICHARD VADNAL ORKESTRA Servira se ob 4. uri pop. vstopnica $5 za osebo. $ 4 9! 95 & 91 95 95 9! M 95 & 9! 93 9! 9! $ 9! 9! 9) 95 91 9! 9! 95 95- 9! 9) 95 95 & 9! 9 ■dl 9! ^3 93 9! 95 ^1. 91 ■$ 95 4 9 & 95 ■il 95 4 9 9! ■dl 95. 9! 9! ^3 9! •C3 95 ■fl 95 ^3 03 A 9! ■C3 95 *' S 93 ■i'3 95 ■$3 95 J' 95 Vesele Velikonočne praznike želi odjemalcem in prijateljem ACME DRY CLEANING ČISTIMO - LIKAMO - POPRAVLJAMO 5e priporočamo 672 East 152nd St. GLenville 1-5374 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM GOSTOM IN PRIJATELJEM SORN'S RESTAURANT SLOVENSKA RESTAVRACIJA 6036 St. Clair Ave. Priporoča svojo domačo kuhinjo, kjer dobite vedno jako okilsna jedila po zmernih cenah. iiwW waiiMi. 11 im i JJi HUTCH'S GARAGE 1109 East 61 St. Tel.: HE 1-2988 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM OBISKOVALCEM NAŠE GARAŽE IN PRIJATELJEM. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ISKRENO ŽELIMO VSEM DRAGIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM! ALELUJA! ALELUJA! ANZLOVAR'S DEPARTMENT STORE 6214 St. Clair Avenue Tel.: 361-8042 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA VSEM DRAGIM ROJAKOM EDDIE IN J OSI E BRADAČU lastnika slovenske groccrije BRADA(H'S MARKET 591!) PROSSER AVE. IIE 1-0982 Sunke, klobase, sveže in prekajeno meso. Samo pokličite, dostavimo na dom. ŠTAJERSKI KLUB, (LEVELAND, OHIO ZELI VSEM ČLANOM, PRIJATELJEM IN VSEM SLOVENSKIM ROJAKOM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! r B |f B r B fr B r B fr B p* B ir B B r B fr B r — B fr B fr B F B šf B fr B fr B fr B B P* B fr B fr B fr B r B r B Fr** r B fr B r B 10 r B B fr B r B r B r B r B B r B fr B r B r B r B -fr B L-P r B r B p- B B B r 10 -r B fr B r B B ?? !6 f? ..B fr B VELIKA NOČ NEKDAJ DOMA Božična doba s svojimi prisrčnimi, veselimi verskimi skrivnostmi je vsako leto prehitro minila. S težkim srcem smo se poslavljali od nje. S prvo predpostno nedeljo smo se že začeli s Cerkvijo pripravljati na Veliko noč, na praznik Kristusovega vstajenja, njegove zmage in našega odrešenja. PREDPOSTNI ČAS Predpostni čas se vsako leto začne s prvo predpostno nedeljo, ki se imenuje tudi sedemdeset-nica, ker je 70 dni pred Veliko nočjo. V tem času je še druga predpostna nedelja ali šestde-setnica in tretja predpostna nedelja ali petdestnica, ker sta 60. oziroma 50 dni pred Veliko nočjo. V predpostnem času nas sveta Cerkev takoj začne temeljito pripravljati na praznik Kristusove zmage. V bogoslužju nam kaže Kristusa v boju s silami teme, z nasprotniki, ki jih jc imel na zemlji tedaj, ko je živel na njej in jih ima v vseh časih ko rešuje duše greha. Ko je na prvo predpostno nedeljo duhovnik stopil pred nas v spokorni modri barvi, smo se tudi mi nenavadno zresnili in začeli s Cerkvijo gojiti v sebi spokornega duha. Toda za gojitev spokornosti tedaj še ni bilo pravega razpoloženja. Predpostni čas se je v vsakdanjem življenju imenoval predpustni čas, to je čas pred pustom. V tem času so bile večkrat tudi na deželi poroke s svatbami in gostijami, združene z zaoava-mi, ki so se norčevale iz sramežljivosti in zelo žalile dostojnost. Razna društva pa so prirejala predpustne veselice s plesi in prizori, ki so vsem, zlasti mladim ljudem, prinašali veliko duhovno škodo. Posebno pogubne za mladino so bile različne hrupne, razkošne maškarade, ki so se vršile pozno ponoči na prostem, pa tudi v večjih dvoranah ali salonih. Te maškerade so večkrat mladino do skrajnosti poniževale, brezobzirno žalile njeno sramežljivost in brezsrčno teptale njeno poštenost in čistost. Sblski upravitelj v večjem kraju blizu Ljubljane je peljal svoji dve mladoletni hčeri na pustni torek na maškarado. Drugi dan sem ga vprašal, kako se je počutil na njej. Tedaj se je bridko razočarano prijel z obema rokama za glavo in mi rekel: “Doživel sem nekaj strašnega! Ljudje niso več ljudje. Na maškaradi so počenjali take reči, da jih nisem mogel prenašati. Zato sem zapustil maškarado, ko se je komaj šele začela in s hčerkama odšel domov. Če bi imel še toliko hčera, na maškarado jih ne peljem več, ker se tam brezobzirno oskrunj r čast in dostojanstvo mladih deklet. Tudi sežiganje in pokopavanje “Pusta” se je večkrat vršilo tako da so se verni ljudje zgražali in to razvado upravičeno obsojali. Voditelji te, kaj malo posrečene pustne norčije so namreč imeli obleko, podobno duhovniški bogoslužni obleki in posnemali obrede, ki jih opravlja duhovnik, ko pokopava mrtve. Ta navada nam Slovencem m delala časti. Zato je prav, da je več ne ponavljamo. Cerkev vedno odobrava in priporoča dostojne zabave in pošteno, čisto veselje. Odklanja in obsoja pa vse prireditve in razvade, ki žalijo njeno bogoslužje, smešijo njene svete obrede in škodujejo dušam. Zato se v tujini varujmo takšnih prireditev! POSTNI ČAS V sredo po tretji predpostni nedelji ali petdesetnici se je začel opolnoči štiridesetdnevni post. Naznanil ga je na pustni torek ponoči ob enajstih veliki zvon vsake župnijske cerkve. Ko so ljudje zaslišali njegov glas, so utihnili in se zresnili. Končali so hrupne zabave in ples. Opolnoči so tudi manj verni in resni ljudje odšli domov. Začel se je postni čas, ki ga je treba spoštovati. Sreda pred prvo postno nedeljo se imenuje pepelnica. To ime je dobila od pepelenja. Na ta dan je namreč duhovnik zjutraj pred glavno mašo blagoslovil pepel, narejen iz oljk, blagoslovljenih na cvetno nedeljo in z njim pepelil sebe in vernike z znanim pretresljivo resmm opominom: “Spominjaj se, človek, da si prah in da se v prah povrneš!” Nato je bila sveta maša z molitvami, evangelijem in berilom, polnim resnih, zveličavnih opominov in spokornega duha. Od te božje službe so se stari in mladi ljudje zelo resni in zamišljeni vračali domov. Ker je bit ta dan strogi post, ni bilo pravega zajtrka. Spili smo le malo mleka in kave, da smo se odte-ščali, potem pa šli na deio in težko čakali kosila. Pa tudi pri kosilu smo čutili, da je post. Zavedali smo se, da se moramo postiti in pokoJiti, če hočemo za Jezusom hoditi in v nebesa priti. Post, spokorni duh, duh odpovedi, zatajevanja in premagovanja, so nas živo spominjali na trpečega Odrešenika in na Žalostno Mater božjo, na njuno trpljenje, na njune bridkosti in bolečine. Spokornega duha in ljubezen do Kristusa, ki je šel zaradi nas v trpljnje in smrt, nam je posebno poglabljala molitev žalostnega dela rožnega venca, ki smo ga molili vsak večer doma in pobožnost svetega križevega^ pota, ki smo jo imeli vsak petek in vsaku nedeljo v postu v cerkvi. Velikega pomena za naše duhovno življenje v tem času so bile postne pridige. Navadno so v postu duhovniki že dopoldne med mašo ob nedeljah govorili o Jezusovem trpljenju in trpljenju Žalostne Matere božje, ali pa so razlagali skrivnosti žalostnega dela rožnega venca. Na deželi so navadno imeli duhovniki postne pridige ob nedeljah že ob dveh ali treh popoldne. Ljudje so se postnih pridig in križevega pota z veliko pobožnostjo in v velikem številu udeleževali in se tako res lepo pripravili na praznik Kristusove zmage nad peklom in sovražniki zveličanja. V postu so naši ljudje tud; radi romali na žalostno goro v župniji Preserje Pri Ljubljani, na Žalostno goro pri Mokronogu na Dolenjskem, na Kalvarijo pri Kamniku in k Svetemu Križu pri Belih vodah v Savinjski dolini na Štajerskem. Velik vtis so napravile na tiho nedeljo cerkve z zagrnjenimi podobami in križi- Ves postni čas nam je Cerkev kazala v svojem bogoslužju Kristusa v boju s silami teme: najprej zgodovinsko v Palestini, zatem pa v vseh dušah posameznih ljudi, ki so v grehih. Zadnja dva tedna pred Veliko nočjo pa prevlada v bogoslužju misel na Kristusovo trpljenje in smrt. To je osrednja misel cerkvenega bogoslužja. Že na tiho nedeljo, ki se zdaj imenuje prva nedelja trpljenja, je trpeči Kristus s svojim križem živo stopil pred nas. Njegovo trpljenje in njegova smrt na križu sta napolnjevala z veliko žalostjo in z iskrenim kesanjem naša srca. Vendar v temo Jezusovega križa, njegovih ran in bolečin pa je začelo vedno jasneje žareti krščansko upanje v Jezusovo vstajenje in poveličanje, v njegovo popolno zmago nad vsemi sovražniki zveličanja. CVETNA NEDELJA Na to nedeljo je duhovnik vsako leto pred glavno mašo, ki je bila navadno ob desetih dopoldne, slovesno blagoslovil oljke, butarice in drugo zelenje. Tega blagoslova se je posebno mladina veselila in ga težko čakala. Dnevi pred cvetno nedeljo so bili v družinah, kjer je bilo več otrok, polni nemira. Otroci v skrbeh, kdo jim bo naredil butarice. Navadno so prosili očeta ali starejšega brata, da jim jih je napravil. Za to je potreboval več dolgih leskovih šib, bršljana ali zimzelena in božjega drevesa za križ na vrhu butare. Tisti, ki so se hoteli posebno postaviti, so med bršljan in zelenje na butari navezali lepa jabolka ali pomaranče, včasih tudi oboje. Matere so dobro razumele hrepenenje in želje svojih sinov, zato so že prej nakupile vse, kar je bilo potrebno za okrasitev butar in butaric, tudi jabolk in pomaranč in tako iznenadile svoje sinove, ki so nesli butare blagoslovit. Včasih so bile butare tako visoke, da so jih le s težavo spravili v cerkev in da so z njimi zadevali v razne luči in lestenec v cerkvi, kar seveda župniki niso radi videli. Toda če niso proti temu odločno nastopili, jih niso poslužali in se je to vsako leto ponavljalo. Po končani božji službi so mladci z blagoslovljenimi butaricami hiteli dbmoV, da bi se tako izognili ndpadov. Pa večkrat niso imeli sreče Starejši fantje so jih iz zasede napadli, jih ustavili in jim iz butar pobrali vsa jabolka ali pomaranče, na katere so bili tako ponosni. Včasih so bili ti mladi lantje tako razočarani, da so jokali od jeze in delali načrte, kako se bodo maščevali nac napadalci. Blagoslovljene leskove šibe so po kmečkih družinah skrbno spravili in varovali. Rabili so jih pred prvo pomladansko setvijo. Ko je gospodar odrezal plugom prvo brazdo, je vanjo položil nekaj blagoslovljenega lesa in ga podora! Križev teden so napravili iz blagoslovljenih šib majhne križe in jih zataknili v njive in kozolce. Kadar se je bližala huda ura in grozila toča, so nekaj blagoslovljenega lesa dali na ogenj s prošnjo, da bi jih Bog obvaroval toče, strele in drugih nezgod. VELIKI TEDEN S cvetno ali oljčno nedeljo smo začeli veliki teden. Ta teden (Dalje na 5. * Irani) VSEM PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE I EUCLID JALOUSIES, INC. 490 E. 200 Street d 93 93- : & 91 $ 9) J 93 -d 1 9________________________ o» Vsem cenjenim gospem in 91 ■$ 91 9 H 4 9 & 9 d 9 9 91 <£3 95 & 93 9 & 9 1 _______________________ _ ^ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE 9 DR. P. B. VIRANT OPTOMETRIST PREGLED OČI - PREDPIS OČAL 15621 Waterloo Rd. IVanhoe 1-6436 v poslopju Central National Banke VSEM NAŠIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM — VOŠČI tr B fr B fr B fr B fr B fr B ir B čč- B fr B fr B fr B r •B P* B B 486-1112 Kompletna oskrba z aluminijastimi produkti za VAŠE hiše: aluminijaste strehe, vrata, okna, aluminijaste obloge vanjskih sten, žlebi in izlivi, ograje in kritje streh. gospodičnam, ki obiskujejo ANN'S BEAUTY SALON •M 9 & 9 4 9 ■$ 95 ^' -'j iiiilEU se lastnica ANICA BREMEC iskreno zahvaljuje za dosedanjo naklonjenost in se priporoča tudi v bodoče ter jim želi VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! Specialistka za razne stilizacije las in trajno kodranje. 15602 HOMLES AVE. TEL.: 451-0259 ^ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI vsem prijateljem, znancem in odjemalcem fr B fr B fr B fr B fr B fr fr B fr B fr B fr B fr B fr fr B P* B r «$ 9 4 9 4 9 M 95 15922 Waterloo Road #£3 95 4 9 9 4 9 & 9 4' 9 4 BARAGA WINERY ODLIČNA DOMAČA VINA IV 1-5230 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ZLATE’S FOOD MARKET Meso odlične kvalitete, grocerija vseh vrst, zelenjava in mehke pijače 662 East 140th Street MU 1-9160 AZMAN'S MARKET GROG ERI J A — MESNICA — IZVRSTNE KLOBASE Sf. Clair Ave. Telephone: EN 1-0347 Vesele velikonočne praznike želimo vsem našim odjemalcem iskreno in prijateljem LOU, BILL, ED, FRANK ATLANTIC GREETINGS 95 4 95 4 9 4 9 4 95 4 95 4 91 4 9 LOUIS MAJER SLOVENSKA TRGOVINA S ČEVLJI 6410 Sl. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103 EX 1-0564 želi VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE se vsem odjemalcem iskreno zahvaljuje za naklonjenost. Čevlji znamke FLORSHEIM so izvrstne kakovosti in odlični P° °blikL _ Skoro za isto ceno kot nava^ne čevlje, lahko kupite in nosite originalne FLORSHEIM, ki so lepši, se bolje prilegajo in jih nosite dalj, ker so bolj trpežni. JOE & MIKE'S ATLANTIC Cotnplete Auto Service High Performance Specialist JOE PALKOVIC MIKE RADOS 7606 St. Clair Ave. E. 76 St. corner VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE MERRYMAKERS CAFE m fr B k B r B fr B f?r B fr B fr B fr B fr B rr B ,r ar B r B ir B fr B fr B fr .B fr B fr B fr B fr B fr B & -B r B r B & 4814 Superior Ave. FRANK & MARIAN SODNIKAR B tr B r ^ VESI VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM JAY & VEE DELICATESSEN Zahvaljujemo sc vsem našim odjemalcem za njihovo dosedanjo naklonjenost in upamo, da nam bodo isto hranili tudi v bodoče! JOHN in VERA, lastnika vam sporočata, da boste vedno dobro posluženi! 16024 Grovewood Ave. IV 1-3924 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ROJAKOM ZDRAVNIK DR. LEOPOLD UKMAR Ordinira vsak delavnik od 10 do 12 dopoldne in od 5.30 do 7.30 zvečer na 6208 St. Clair Ave. — Tel.: UT 1-9677 B r B r B & B r B r B r .B B B & B & B r B r Telefon doma je: IV 1-6422 —----r-B r VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE *. * • ŽELI VSEM KNIFIC INSURANCE SERVICE RUDI KNIFIC, lastnik 820 E. 185 St. IV 1-7540 BOŽEGLAV TAVERN 6010 St. Clair Avenue WINE - LIQUOR - BEER VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM! Phone EN 1-8606 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vsem odjemalcem in prijateljem žele in se obenem zahvaljujejo za naklonjenost v preteklosti in se tudi priporočajo za bodočnost BRODNICK BROS. APPLIANCE & FURNITURE 16013 Waterloo Rd. IV 1-6072 FRANK JOS. BRODNICK in JOHN J. BRODNICK, JR., U lafetnika $ 9 I I $ 9 I if 9 f 9 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELIJO A. GRDINA IN SINOVI DVA POGREBNA ZAVODA 17010 Lake Shore Blvd. Telefon 531-6300 1053 East 62nd Street Telefon 431-2088 KRIŽMAN MEATS 1453 East 66 St. Cleveland, Ohio 44103 EX 1-4316 PRIJATELJEM, ODJEMALCEM IN VSEM DRUGIM ROJAKOM VOŠČIMO VESELE IN SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE. SPECIALIZING IN HOME FREEZER MEATS VELIKA NOČ NEKDAJ DOMA (Nadaljevanja s 4. Hrani) se je imenoval zato tako, ker so se v njem dogajale velike skrivnosti našega odrešenja. Do tega tedna, zlasti do zadnjih treh dni, ti jih bogoslužje imenuje sveto trodnevje, so imeli naši verni ljudje veliko spoštovanje. V tem tednu se je po naših družinah malo govorilo, pač pa velike molilo. V večjih župnijah, kjer so imeli kaplana, pa tudi v manjših, kjer je bil cerkovnik a 1 i organist, ki je vsaj nekoliko znal latinsko, so že na veliko sredo župnik in kaplan, ali župnik in organist, peli jutranjice in hvalnice za veliki četrtek. Večkrat so pri tem petju sodelovali tudi bogoslovci in dijaki višjih šol. Tega petja so se v večjih krajih posebno veselili otroci. Že zgodaj so prišli in nestrpne čakali konca molitev. S seboj so prinesli različne raglje in ropotulje. Cim bolj se je bližal konec, tem bolj so postajali nestrpni in tem težje čakali znamenja za ropotanje. Ko je župnik zmolil zadnjo molitev in jo tiho končal je udaril s šibo ali palico trikrat po oltarnih stopnicah. Tcaaj so se oglasile raglje, ki so jih podpirali zgovorni jeziki razigranih otrok. Bilo je toliko ropotanja in ragljanja, da so te bolela ušesa. Vendar, ker je to raglja-nje pomenilo potres in pokanje skal ob Jezusovi smrti, nismo smeli braniti otrokom, da so delali čim večji hrup. To se je seveda ponovilo še veliki četrtek in veliki petek popoldne po jutranjkah in hvalnicah. V Škofji Loki in nekaterih sosednjih župnijah pa so namesto ragelj prinesli pred cerkev stare zaboje iz lesa, močne palice, polena in nalašč za razbijanje narejene gorjače. Ko je župnik ali dekan po molitvi dal znamenje, so začeli na vso moč tolči po teh zabojih. Tolkli so toliko časa po njih, da so jih popolnoma uničili in razbili Temu so rekli da “Boga straše.” Pa tudi to razbijanje je pomenilo potres in pokanje skal ob Jezusovi smrti. Prijatelj iz Škofje Loke mi je pripovedoval zanimivo zgodovino o tem “strašenju” Boga. Slišal je govoriti zelo stare ljudi, da so veliki teden v Stari Loki “strašili” Boga v začetku dora-ščajoči in tudi odrasli fantje, vajenci in rokodelski pomočniki, pa tudi sinovi kmečkih družin Prosili so svoje očete, gospodarje in mojstre za stare skrinje in omare. Ti so radi ustregli njihovi prošnji. Dali so jim toliko skrinj in omar, da so jih pred cerkev pripeljali tudi z vozmi. Za razbijanje teh omar in skrinj so si že prej pripravili gorjače in močne cepce z velikimi grčami ali bunkami na koncu. Ko so na znamenje, ki ga je dal duhovnik na koncu molitve v cerkvi, začeli zunaj nje razbijati s cepci in gorjačami te omare in skrinje, je bil takšen ropot, da so ga sašali tudi v oddaljene vasi in sosednje župnije. Tako so tudi ljudje v vaseh, ki šo bile oddaljene od cerkve, vedeli, da “Boga straše” in mislili na potres in pokanje skal tedaj, ko je na Križu Jezus umrl. VELIKI ČETRTEK Veliki četrtek in veliki petek so bile v vseh župnijah zelo ganljive in prisrčne ljudske pobožnosti. Navadno so se začele zvečer v mraku. Na veliki četrtek zvečer je duhovnik molil veseli del rožnega venca, govoril, kako je Jezus postavil sveto Rešnje Telo, sv. mašo in duhovništvo in končal pobožnosti z litanijami presvetega imena Jezusovega. Sveta maša s skupnim obhajilom je bila tedaj že ob osmih zjutraj. Prišlo je k njej veliko ljudi. Posebno pozornost vernikov je zbudilo to, da so po Slavi med mašo utihnili zvonovi in zvončki, pa tudi orgle na koru. Oglasila se je raglja in naznanjala darovanje, povzdigovanje in vabila ljudi k sveti večerji. Njeni žalostni glasovi so naše sočutje s trpečim Odrešenikom pomnožili in poglobili. Tiha žalost je ves veliki četrtek vladala po cerkvah, naših domovih in naših srcih. Temu, da so veliki četrtek nehali peti zvonovi, so rekli ljudje, da so “zvonove zavezali”, oziroma, da so “šli zvonovi v Rim”. Kako težko smo potem pričakovali velike sobote, ko bodo -zvonovi spet prišli iz Rima in zapeli Kristusu, ki bo vstal, v pozdrav! Toda večerna pobožnost je bila še bolj privlačna in obiskana. Stranski oltar je bil ta večer skrivnostno razsvetljen in čudovito lepo okrašen. Na njem je bilo več luči z oljčnim oljem. Pred nje so postavili steklene krogle različne barve. Te luči, ki so za temi kroglami nemirno plapolale, so ves oltar spremenile v eno samo veliko skrivnost. Zato smo pred njim tako lahko molili in goreče častili sveto Rešnje Telo. (Dalje prihodnjič) ------o——— Legenda o gobah Kristus in sveti Peter sta potovala in prepotovala domala ves svet. Nekega dne je Kristus rekel: “Še dolenjske griče si pojdiva malo ogledat!” In sta šla. “Kar lepa dežela!” je Kristus pohvalil Dolenjsko. “Posebne lepote ne vidim,” je oporekal sveti Peter. “Sama beračija!” Večerilo se je, ko sta utrujena pribernjala do borne vasice pod Gorjanci. Potrkala sta na prve duri in prosila prenočišča. V koči je prebivala revna vdova. Rade volje ju je sprejela pod streho, postreči pa jima ni imela s čim. “Nimam drugega kot krajec suhega kruha,” se je opravičevala. “Tudi suh kruh je dober, kadar je sila,” je odgovoril Kristus. Sveti Peter je bil drugačnih misli. Namrgodil se je in zagodrnjal: “Suhega kruha še pes ne povoha.” “Ne prenagli se!” ga je posvaril Učenik. Gospodinja jima je prinesla kruh. Kristus se je zahvalil in rekel: “Nocoj nisva lačna. Zjutraj g« vzameva s seboj za popotnjo.” Sveti Peter je s čemernim obrazom vrgel suhi krajec v malho in šel počivat. Zarana sta se sveta poptnika poslovila od gostoljubne hiše in odrinila dalje. Pot ju je vodila skozi samotno hosto. Kristus je žlahtne volje stopal mimo košatih bukev in poslušal veselo cvrlikanje ptičkov, sveti Peter pa je z mrkim obrazom potoglavil za njim. Bil je lačen, hudo lačen. Spomnil se je suhega krajca, popotuje beraške. Kradoma so mu prst! zašli v malho in odščipnih od krajca droben kos. Hlastno ga je vtaknil v usta in ga začel mleti z zobmi. Kristus pa ne bi bil Kristus, če bi njegovim očem to ostalo prikrito. Nemudoma je vprašal svetega Petra: “Ali si upehan?” Svetemu Petru se je v grlu zaletelo, tako se je prestrašil, da bi se izdal. Na skrivnem je izpljunil grižljaj in javsknil: f‘Oh, pa jse kako sem upehan!” “Potrpi, kmalu bova na obronku gozda,” ga je tolažil Kristus in se hudomušno muzal. Šla sta dalje. Svetega Petra je spet obšla skušnjava. Segel je v malho, odščipnil še večji košček od krajca in ga vtaknil v usta. Prav ta hip ga je Kristusa vprašal: “Ali te pečejo podplati, učenec moj?” Svetemu Petru se je grižljaj spet zataknil v grlu. Kašljal jc in se davil, da jc bilo grozno. Skrivoma je izpljunil grižljaj in golsnil: “Oh, pa še kako me pečejo!” “Na obronku gozda je studenček, tam si ohladiš noge,” ga je tolažil Kristus. Okoli usten mu je še zmerom igral hudomušen nasmešek ... To se je ponovilo še nekajkrat — in kruha ni bilo več ne v malhi, ne v želodcu svetega Petra. Na obronku gozda je Kristus rekel: “Zdaj se pa odpočijva. Daj krajec iz malhe, lačen sem.” Sveti Peter j c ves skesan povesil glavo in zastokal: “Nimam ga več.” “Vem,” je prikimal Kristus, in ga dobrohotno pogledal. “Pa si sinoči rekel, da ga še pes ne povoha! Hitro si se premislil.” Sveti Peter je ves skrušen molčal in požiral sline. Kristus pa je razprostrl roke in obraz mu je zažarel v nebeški gloriji: “Naj iz kruha, ki si ga izpljuval, zrasejo gobe, da bodo tudi reveži imeli kaj za pod zobe!” Rekel je — in se je zgodilo. Tako so nastale gobe in dolenjska zemlja je bila prva, ki jih je rodila. Mirko Kunčič VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VOŠČIJO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM LASTNIKI IN USLUŽBENCI RUDY'S QUALITY MEATS DVE MESNICI 6706 St. Clair Avenue 881-0871 31728 Vine Street, Willowick 943-5490 Hfl OPERATED AND MANAGED BY THE SONS OF RUDOLPH AND AGNES BUKOVEC 9 & 05 ^ BEST WISHES FOR A 9 JOYOUS EASTER 9 9 9 'J& & 9 9 9 9 9 $ 9 $ 9 $ 9 S 9 0j $ 9 $ 9 $ 9 9 •0 9 •0 9 0 9 0 9 •0- 9 •0 § 9 0 9 0 9 0 9 9 0 9 9 #• 9 9 I 0 9 9 0 9 0 9 $ 0 9 0 9 0 9 0 9 9 0 9 0 9 9- I 0 9 0 9 VESELE IN SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELE VSEM ŽELE FUNERAL HOMES, INC. TWO AIR CONDITIONED, ENLARGED AND COMPLETELY REDECORATED FUNERAL HOMES DVA UMETNO ZRAČENA, RAZŠIRJENA IN POPOLNOMA PRENOVLJENA POGREBNA ZAVODA PARKING ON PREMISES COLLINWOOD MEMORIAL CHAPEL 452 E. 152nd St. Office Phone 481-3118 ST. CLAIR CHAPEI 6502 St. Clair Avenue Phone 361-0583 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM LONGFELLOW EAGLE SUPERMARKET JACK in FRANK TROHA, lastnika 15800-02 Waterloo Rd. IV 6-4290 NAJ BO VESELA VELIKA NOČ 1970 ŽELI VSEM SLAK OPTIK VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN VESELO ALELUJO ROZI JAKLIČ, lastnica mmil BRV CLEANING B tr B & B sr B £• B sr B B f B sr B r B | B | I B sr B sr B sr B jr B gr B gr • B sr B sr B sr B gr & B gr -B r f B sr B gr B g- B r B sr B r B sr B ---------sr B sr B E B sr B r £ r B Pr B ■ ^ B sr B Sr B sr B sr B sr 16 Sr tako da jc Vaša obtoka kot nova!—Se priporočamo! ;v BARAGOV DOM, ING. p 1136 East 71st St. HEnderson 2-1350 ČISTIMO - LIKAMO - POPRAVLJAMO DRUŽABNI KLUB V BARAGOVEM DOMU B sr B gr B ŽELITA SVOJIM ČLANOM, PRIJATELJEM IN 9 VSEM ROJAKOM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! B $ gr 6303 St. Clair Avenue EN 1-5926 BEST WISHES FOR THE HOLIDAY SEASON FROM THE MANAGEMENT & EMPLOYEES 1» 6 AMT^tSftA DOMOVINA, JAN PLESTENJAK: HERODE! in čakal. kih zapokalo. “Tako, za svoje se ne bi smel1 “Ali si zverina?” je zatulil !potegniti?” je siknil in Konškar Konškar in škripal od jeze in ; bil že na tleh. Padel je, kot bolečine. “Nič se ne bojim, mama! Prav nič. Saj bom tekel. Ata me ne more ujeti!” Potolažen je bil, ker je bila mama skrita, in stekel je po poti, po kateri je gnal Tone vole. Poznala se je sled. Kadar mu je zastajala s?pa, se je le za hip, dva ustavil, potem jo pa Že urneje ucvrl in z zamolklim glasom skušal priklicati Toneta: “Tone, Tone!” Pa se nihče ni oglasil. Pri tretji, četrti bukvi ob poti je bi! njegov glasek že ubit. “Hi, hejo, hi, sivec!” je zaslišal Tonetov glas in kar nič več ni čutil, da bi bile noge utrujene, in tudi za robido, ki ga je do krvi opraskala, se ni več zmenil. “Tone, Tone!” je napenjal glas. In res se je Tone ustavil in prisluhnil. “Tone, Tone!” ga je klica! otroški glas. “Hoooj!” se je oglasil Tone in sedel na obronek meline, vola sta se pa jela pasti. “Počakaj!” “To je pa Konškarjev Tonček' Le kaj se je zgodilo ” ga je zaskrbelo in takoj mu je bilo žal, zakaj ni ostal tam. Še ubil jo je morda, surovina! Nak, to je pa že od sile. Tedaj pa je že prisopihal Tonček. “Tone, domov, mama kliče. Ata jo bo ubil,” je izgoltal .in izkocal. Bil je bled ko smrt in tresel se je ko trepetlika v viharju. “Hudimana, saj sem ji rekel!” se je togotil. “Pa kje je mama?” “Skrita!” “Zakaj pa ni prišla?” “Ne more. Naga je, nak, ne vsa!” je komaj izjecljal Tonček in solze so se mu ulile po licih. Bal se je, da je greh naredil, ker je mater videl skoraj nago in še povedal, kakšna da je. “Sirotek, živalca uboga'” je zarenčal Tone in vse žile na glavi so se mu napele. Njegove lopataste dlani so kar hlastale, da bi močne roke zdrobile, kar bi se upiralo. “Kar na rame mi boš zlezel, te bom pa štuporamo nesel, bova hitreje pri mami! Toliko počakaj, da vole privežem.” Sel je navzdol, kolikor ga je neslo. Tone je nastlal kravi, stiskal pesti, klel in s čevlji tlačil re zance in odsekance ohceine obleke ter rjuh v kravji gnoj. “Ti bom že pokazal! Ne boste me z miloščino krmili, vi re ne. Konškarjevega Toneta že ne. Ne maram je miloščine, hlapci in dekle ne bodo šušljali, da Tone od Adamovčevih drobtin živi, nak! Pa če vse gre k vragu'” Pognal se je iz hleva k prve- mu vozu. “Tudi te miloščine nočem! Da bi jo vsak dan gledal in da bi se vsem razkazovala, pa če spim v Toščevih grapah v tistih luknjah, kjer so se rokovnjači skrivali.” Zaobrnil je oje proti dolini, kjer bilo najbolj strmo. “Pojdi z Adamovčevo miloščino, kamor hočeš, jaz te ne maram!” Voz se je bliskoma pognal navzdol, oje se je zaokrenilo pošev, zadnji konec voza je kar zaneslo in sredi klanca se je voz prevrnil in se ptotem kotalil proti grapi. Opeka je odletavala, pokala in se tu in tam zarinila, razbit in prazen voz se je znašel v grapi. “Viš, takole beži od Konška-rja miloščina!” je zatulil za drugim vozom, ki se je pa prevrnil šele proti dnu klanca, zato pa zagrmelo, kot da se pekel odpira. Zadel je v debelo bukev m se razčesnil na dvoje. Kolesa so se odtrgala in se zgubila v lesu. V grapo je zdrpalil že tretji voz. ko je prisopihal Tone. Že od daleč se je slišalo ropotanje koles, škripanje in cviljenje ojes, toda Tone si tega ni znal razlo žiti. Zdaj šele je videl, kaj počenja Konškarjev Tone. “Tonček, kar za skednjem me počakaj! Te bom že poklical!” je naročil otroku. “Te bo ata!” ga je zaskrbelo. Tone se mu je zasmejal in ga potrepljal po rami. “Le nič sc ne boj, samo pogovorila se bova!” Četrtega voza ni mogel tako zlahka premakniti, ker je stal popolnoma na ravnini. “Se boš zganil, miloščina vra-r žja!” se je penil, rinil, pa je za cvililo le oje, voz se ni hotel premakniti. “Pusti moj voz!” se je oglasil Gontarjev Tone in se postavil pred Konškarja. “Stran!” je zatulil Konškar in se pognal v Gontarja, ki je bil pa miren, vsaj tako se je zdelo, ga je strela udarila. “Boš šel!” ga je pognal proti “Adamovčeva kri!” je zastokal veži in Tone se ni mogel več Tone in se sprva ni mogel obotavljati. Pred pragom so vzdigniti. “Kaj je z njo, a?” “Te kaj briga?” Bil je že pokonci, pa preden je bil ležale cunje, koščki rjuh in prag je bil ves na novo nasekljan. Aha, cunje si ji sesekal, norec dobro neumni! To ni človek. V veži so zinil, se je znašel na tleh, to pot v0S^an^* njene obleKe, ki ga je zaskelelo na glavi in se je nehote potipal. “Dobro me je lopnil,” si je mislil, segel v žep, da bi vsaj nož dobil v roke. Gon-tarski je to opazil. “Ne boš nič opravil! Le poča- jo je še pravkar imela na sebi, in sedaj je Gontarski vedel, pri čem da je. “Cunje si ji sesekal!” “Saj nisem tvojih!” “Kaj sem rekel, da si moje, si!” Kot ris je planil vanj in mu živina!” In spet mu je nategnil zavil obe roki na hrbtu, da je roke, da je Konškar kar na prste Konškar prebledel in zastokal, stopal. Grizel si je ustnico da Rešiti se je skušal. Sunil ga je je bila že krvava, ritensko z nogo, da bi bil Gon “Spusti me, če si človek!” je tarski skoraj padel. skoraj zaprosil, vendar mu je “Te bo že minilo!” Nategnil in bil glas še zmerom gospodova-zavil je še močneje, da je v člen-. len. Gontarski se je delal,, kot bi ga ne bil slišal. Rinil ga je skozi vežo v hišo, ga držal z eno roko za obe tako močno, da se ni mogel izviti, z drugo pa je z droga pod stropom snel obram-nico za mehove in mu jih zvezal. “Tako, oddahnem se pa lahko!” se je zakrohotal Gontarski in se usedel za mizo, Konškar je moral pa stati. Kolena so se mu šibila in kar stresalo ga je. Nekajkrat je nategnil, pa so ga roke preveč zabolele. “Kdo bo vozove plačal, a?” je vanj zapičil oči, ki pa so k a r prebadale. Konškar je povesil glavo in tudi njemu ni bilo jasno, zakaj je vozove zarinil v grapo. “Zaradi miloščine!” se mu je nenadoma utrgalo in kar nič več ga niso bolele roke. Miloščino je pognal od hiše. Se te kričave opeke, ki že vise na strehi, bo pometal v grapo in trame... In potem? je zazijalo pred njim vprašanje, ki mu pa ni vedel odgovora. Hiša bo, ka- kršne so naslikane na jaslicah— hiša brez strehe, betlehemska hiša. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM HOLMES AVL MARKET 15638 Holmes Avc. L1 1-8139 Cleveland, Ohio, 44110 priporoča da to sedaj naročite ali nabavite vse, kar boste za VELI K O NOČ potrebovali: naše odlične domače mesene klobase, šunke, želodce, salame, vsakovrstno kvalitetno sveže meso, okusne riževe in krvave klobase itd. • Poleg tega imamo tudi vse vrste grocerije, • zelenjavo, sadje in vse, kar je potrebno za • potice in velikonočne posebnosti- SPREJEMAMO OSEBNA, TELEFONIČNA IN PISMENA NAROČILA! — \ . . V lil CHICAGO, ILL. FEMALE HELP EXPERIENCED SEWING MACHINE OPERATORS Night work $2.20 per hr. plus attractive piece work rate. Co Benefits. Bus to door. J. W. JOHNSON CO. 3100 W. Randolph, Bellwood, 111. 544-3600 (57) WAITRESSES WANTED Mornings Hours — Five Or Six Days A Week.—Must have own transportation. — Apply In Person. HOWARD JOHNSON 9333 Skokie-bivd., Skokie, 111. Tel: 679-9445 (59) V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA OČETA, BRATA IN STRICA Janez Meglen po domače Rusov ki je preminul 23. marca 1909 Ura slovesa je davno odbila težke ločitve spomin se budi; ljubezen do Tebe še vedno je živa, v našem življenju kot lučka gori. V miru božjem zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam; v nebesih rajsko srečo uživaj do snidenja na vekomaj! Žalujoči: žena FRANCKA, roj. ZORMAN sin JOŽE, ŠTEFKA in MARIJA, hčerki, in ostali sorodniki tukaj in v stari domovini. Rock Creek, Ohio 23. marca 19/0 Advertisement created by The Griswold rshleman Company aca public service. TO JE GLASBENI DOTIK r r Clevelandski orkester je v težavah. V glasnih, neizogibnih, cimbalsko-zvenečih finančnih težavah. To leto je naš obratni primanjkljaj narastel na $1,000.000. Kljub našemu ustanovnemu skladu, odlični prodaji vstopnic, živahni akciji za podporo od trgovcev in drugih nabiralnih akcij, nismo mogli izenačiti primanjkljaja. Zaradi tega se prvič v naši zgodovini obračamo na Vas in na vsakogar v Severno-vzhodnem Ohiu za pomoč. Prosimo Vas, pokažite, da ste ponosni na naš orkester. Prosimo Vas, pridružite se podpornikom in pomagajte zagotoviti bodočnost Clevelandskega orkestra. Vsak dolar bo pomagal. Vsakih $5. Vsakih $10. Tistim, ki lahko darujejo $10 ali več, nudimo poseben način zahvale. Nov album klasične in sodobne glasbe posnet od Clevelandskega orkestra. Pomagajte ohraniti orkester. Prispevajte sedaj. Kakršenkoli znesek. Vsi prispevki so od davka odtegljivi. Vi boste povedali z denarjem* mi bomo povedali z glasbo. r. i ■ i B ■ i a i a B I R B a Make checks payable to: The Cleveland Orchestra Box 2000, Cleveland, Ohio 44106 Enclosed is my check for $______ Name, Street. City. State_______________ -Zip. I I 1 a a B a B a E 2 R a B ■ J Obdržite orkester zveneč in zdrav. Prispevajte za The Cleveland Orchestra and Blossom Music Center sedaj.