Leto V., štev. 94 Liubliana, petek, (8. aprila 1924 Cena 2 Din lzha|a °l> * z|utr»). Stane mesečno 20-— Din ja inozemstvo 30-— . neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 1G/L Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: L|ubl|ana, Prešernova ul. št. 54. Telet. št. 36. Podružnici i Maribor, Barvarska ul. L Celje, Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 17. aprila. Pemokratje so ob vstopu v vlado ftavlli gotove zahteve kot predpogoj sodelovanja. Te zahteve niso bile sebične. No mislimo na sebičnost v (fmotnein oziru, ki jo podtika pokvarjena žurnalistika »Slovenčeve» nižino. Vodje demokratov so vzvišeni nad tc vrste sumničenjem, in kar v tem oziru laže klerikalni tisk, je lo znak, kako si on predstavlja udeležbo na vladi. Zahteve demokratov pa tudi niso bile sebične s stališča lastne .tranke. Zavzeli so so za železničarje in državno nameščence in za razne javne zahteve, ne da bi pri tem mislili ia drug kak'T javni interes. Kar je Samostojni demokratski klub izposloval za naše železničarje, bo v kratkem povsem razvidno. Danes je dovršena naredba o dodatkih državnih nameščencev. Nihče ne reče, da jc s to narodbo rešeno vprašanje javnih naineščencov. A'velik korak naprej je storjen. JDS je morala v čisto agrarni državi v tem oziru prebroditi velikanske težavo, ker je le del odločilnih krogov imel smisla za težave javnih nameščencev. Vsi po viš k i prejemkov državnih nameščencev od 1. 1919. so nerazdružno zvezani z delom demokratov. Kadar je bila ta stranka v opoziciji, niso nameščenci nikoli nič dosegli, nasprotno izgubljali so. Tro-ba je bilo voditi borbo v etapah. F.na taka etapa je bil zakon o državnih nameščencih. Ni sicer izpadel tako, kakor ga je izdelal naš poslanec J o -sip Reisner, a kar se je pozneje tkvarilo, ni mogio vsaj v gmotnem oziru ubiti one linijo, ki so jo začrtali demokrati. V zakonu se jo pošteno fiksiralo temeljne plačo s stanarino in dodatkom za deco. Jo ros, da se jo zakon zaonkrat delalo brez zaslombe v budžetu, a računalo se je, da kar je enkrat doseženo, ne moro ostati brez odmeva v efektu. Damoklejev meč, da se bo državnim -nameščencem znižalo draginjsko dokladc za znesek, za kolikor zrastejo temeljne plače, je visel nad njimi vso zimo. 2e se je vso vdajalo v brezupnost. Državno nameščenstvo je izgubilo poverenje v lastno moč in tvoje organizacije. Srečna kombinacija je nastopila marca meseca, ko jo koncentričen tudi od Pribičovičcve skupine podprt naval opozicije na ho-r.ogeni režim prisilil vlado, da Jc padla. Tedaj je nastopila nova opasnost. Skupščina je bila mrtva in šlo je le za to, kdo dobi volilno vlado v roke. V tem hipu so samostojni demokratih smatrali, da je prišel njihov treno-tek. Niso več mogli podpirati, da bi morda separatisti dobili v roke državno krmilo ravno za volitve. Postavljeni prod alternativo, ali podpirati blok, ki dela na federacijo, ali nastopiti v obrambo državnega edinstva, jim je bila izbira lahka. V odeli so, da ta parlament no more več delati. Zato so pa skušali vsaj v zadnjem hipu nekaj rešiti za ljudstvo. Tako je prišlo clo zahteve, da se mora stanio javnih nameščencev takoj izboljšati, sicer je samostojnim demokratom sodelovanje nemogoče. Izjavili so, da bi znižanjo doklad ob provedbi činovni-škega zakona bila provokacija lega mučeniškoga stanu, zahtevali izboljšanja zlasti tudi za nižje kategorije, osobito za takozv. »rnaksi-airance« in za zvanični.ke in sluge. Kar nam danes v tem oziru prinaša. telefon iz Beograda, se mora še službeno spopolniti. A nekaj je gotovo, in to je, da je storjen znaten korak: uradniški zakon je proveden brez poslabšanja draginjske naredbe, nasprotno ona je ceio izboljšana. Na tako doseženi zdravi bazi bo treba zdaj pripravljati nadaljno delo, & se končno da satisfakcija onemu stanu, ki provaja volio Iz vseh teh vesti je videti, da zmore tudi manjša grupa ob smotrenem delu marsikak uspeh. Samostojni demokratski klub jc po številu sorazmerno manjši, ali njegovo delovanje v vladi je krepko in v mnogem odločilno. Koliko bi Slovenci lahko v tej naši državi dosegli, če bi bili enotni i" če bi svojih energij ne metali v 'Iržavnopravne eksperimente brezupne. obenem pd provokantne in s katerimi so zapravili doto simpatij, s ko-jimi nas je sprejela Jugoslavija. Kralj odpotoval v Topolo DANES ,|E BIL NA DVORU SPREJET LE VOJVODA STEPANOVIČ. — MINISTRSKI SVET SPREJEL UREDBO O DRAG1NJSKIH DOKLA-DAH. — POLITIČNA SITUACIJA V POPOLNEM MIRU. Beograd, 17. aprila, p. Danes po-1 govore z italijanskimi delegati o vpra« poldne ob pol 3. jo odpotoval kralj . šanju trgovinskega dogovora med obe« ' Aleksander iz Beograda v Topolo. Z . ma državama. ' njim sta odpotovala princ Pavlo in I Beograd, 17. aprila, p. Nocoj je od« j prlncezinja Olga. i potoval v Zagreb Večcslav Vildcr. Jutri | Beograd, 17. aprila, r. Prod svojim ' odpotuje dr. Krizman. Tudi predsednik odhodom jo kralj sprejel vojvodo skupščine Ljuba Jovanovič odpotuje. ' Stepo Stepanoviča in znanega borca • Radi odpotovanja kralja ter večine ml« izprod vojne Luko Celovito. To tej : nistrov in vseli poslancev jo politična konferenci so blokaški listi vedeli situacija popolnoma zastala. Dokler sc | poročati, da bo poverjena sostava vrne kralj v Beograd ni pričakovati no« koncentracijske vlade vojvodi Stopa- j benih izprememb v politični situaciji. I noviču. Vse te vesti in govorice so | Beograd, 17. aprila, n. Odpotovanje se izkazale za popolnoma neresnične, | Ljube Jovanoviča komentirajo listi raz« Vojvoda Stepanovič je na zborovanju ; lično. Nekateri izjavljajo, da jc odpo< Narodne odbrane jasno izjavil, da be , toval v Južno Srbijo, ker namerava pred no mara vmešavati v politično življ.v j vsem posetiti Skopljc, drugi pa zatrju« nje in se ne bo vtikal v razvoj seda- ! jejo, da se bo držal blizu Aranitjelovca, ' njih dogodkov, ker ima dovolj posla , t. j. v neposredni bližini kralja. Vseka« z delovanjem v Narodni odbrani. (kor izg'cda, da jc njegovo potovanje v Beograd, 17. aprila, p. Nocoj se jc zvezi s prcdstojcčiml volitvami v na« vršila seja vlade, na kateri jc bila kon« čno pretresana uredba o draginjskih do« rodno skupščino. Beograd, 17. aprila, r. Vsi politični kladah državnih nameščencev. Vlada je- klubi razen davidovičcvccv in zemljo« naredbo definitivno sprejela. Za tem jc ; radnikov praznujejo. Vsi poslanci so od minister Krizman poročal o navodilih, ' potovali na svoje domove, ki jih jc dal naši delegaciji, ki vodi raz« I -*- Svečana seja Narodne odbrane VELIKE OVACIJE VOJVODI STEPANOVIČU. Beograd, 17. aprila, r. Nocoj ob 19. urilNarodna odbrana nima več smisla, sc jo l je bila otvorjena svečana seja beograj-1 izkazalo, da je vendar potrebna, ker so j ske sekcije Narodne odbrane. Skupščin-1 poleg državnega ujedinienja še ni dovr-.ska dvorana je bila polna. Dočlega voj-i šilo duhovno ujodinjenjo. j vodo Stjepa Stepnnoviča so zborovale! | Predsednik kulturne sekcijo Miloš Po-I burno aklamirali. Pozdravil ga je pred-, povič jo poudarjal, da mora biti Na rod-. sednik mestnega odbora beograjske Na- na odbrana ognjišče vsega n-1 rodnega, rod'-o odbrane, polkovnik Pavlo Jurlšič. dela, da se doseže na ta način duhoeno Dojal jo, da se cilji Narodno odbrane no tičejo nobenega režima. Za sodaj so z ma limi izjemami ujedinjeni v naši državi vsi Srbi, Hrvati in Slovenci. Koliko jo j pri ujedinjenju sodelovala Narodna od-l hrana, o tem bo govorila zgodovina. So-,daj so obnavlja stara narodna odbrana, kakor je bila ustanovljena leta 1911. Takrat so jo započela borba proti demorali-zaciji. Narodna odbrana jo v svoji borbi popolnoma uspela. Vojvodo .Stepanoviča so pozdravili tudi predstavniki beogra;skih mostnih okra jev, nakar jo glavni tajnik beograjske organizacijo Mihajlo Milojevič prečital poročilo o dclovanhi v zadnjem letu. Dočim jo mnogo ljudi mislilo, da po vojni POGAJANJA Z ITALIJO. Beograd, 17. aprila, p. Naši delegati za trgovinski dogovor z Italijo so imeli v ministrstvu zunanjih del važno kon« lerenco, ki sta ji prisostvovala ministra tir. Ninčlč in Krizman. Konfcrenco je ■»»eti! tudi italijanski Doslanik Bodrero. u jed in jen je. Vojvoda Stepanovič, zmagovalec pri Odrinu in Ceru jo zbor nagovoril takole: Odkar sem stopil v Narodno odbrano, sem so posvetil delu in ciljem, ki si jih jo postavila. Vsem svojim sotrudnikom sc zahvaljujem, zlasti hrabrosti našim vojakom, ki so prelivali kri za osvoboditev domovine. Da jo so zahvaljujem materam, ki so rodile tako junake. Danes som imel čast hiti pri kralju, da mu izročim našo predpise in razložim naSo cilje glede nadaljnjega delovanja Narodne odbrane. Kralj jo bil nad našim idealnim delom vzradoščen in jo pokazal veliko interesa za našo stvar. Z živio - klici na kralja in nafod je zaključil svoj govor. Jugoslov.-francoska defenzivna zveza? PO ČASOPISNIH VESTEH SE SKENE POVODOM PARIŠKEGA OBISKA KRALJA ALEKSANDRA VOJAŠKA ZVEZA MED FRANCIJO IN JUGOSLAVIJO. Pariz, 17. aprila, h. Poročevalec «.Wa-lina» doznava iz verodostojnega vira. da sc bo ob priliki poseta jugoslovanske kra-Ijeve dvolice v Parizu, ki le določen za konce mala, sklenil med Francijo in Jugoslavijo defenzivni dogovor. Beograd, 17. aprila, n. Kakor dozna-vajo »Beograjske Novosti, posetlta kralj Aleksander in kraljica Marija prihodnji mesec uradno predsednika francoske republike Milleranda. Pri tej priliki se sklene med Jugoslavijo in Francijo defenzivna zveza, stična defenzivnemu dogovoru, ki ga le Francija žc sklenila s Češkoslovaško in Rumunijo. Predujmi za železničarje Beograd, 17. aprila, p. Minister prometa dr. Svctislav Popovič Ic izdal ljubljanskemu rervnatcljstvu železnic naročilo naj takoj začne z izplačevanjem predujmov državnim železničarjem, kl so spadali prej pod inšpektorat v Ljubljani, a predujmov 1. aprila niso prejeli. Tudi glede vseh južnih železničarjev ja minister odredil vsa potrebno, da še ta mesec dobe vse 4 zaostale predujme. Poplave Donava ln Sava ne naraščata več. — Rešilna akcija. Beograd, 17. aprila, r. Maksimum Save pri Beogradu nad normalo je bil včeraj 1.54 m. Ker je to stanje ostalo, se pričakuje, da voda ne bo več naraščala, ker vpadajo tudi vsi pritoki Save in Donave. Pri Novem Sadu je Donava padla za 2 cm. Vrši se reševanje ljudi, ki svojih hiš niso mogli zapustiti In so 14 dni prebili na strehah svojih poslopij. V Vojvodini se ie uvedla obsežna akcija, kjer sodelujeta dve četi vojakov pod vodstvom S inženjer jev. Beograd, 17. aprila, r. Danes ie odpotoval pomočnik ministra saobračajo Avramovlč s predsednikom odbora za odpomoč poplavljenih pokrajin Jankovl-čem v seli Ovša In Bcrča, da določi odškodnino poplavljcnccm in ugotovi dejansko stanje. KONFERENCA IZVOZNIŠKIH KOMOR. Beograd, 17. aprila, r. V Skoplju se bo 10. In 11. vršila konlerenca komor iz-voznlšklh udruženj v državi. Delo konference bo razdeljeno v pet sekcij. Nova Radid&va afera Dunaj, 17. aprila, j. Stjepan Radič je včoraj v razgovoru označil nekega Alfreda Grauerja za špijona srbske vlade in ponarejevalca onih dokumentov, ki naj bi dokazali, da dobiva Radič podporo od sovjetske vlade. Grauer je listu čnovcljavnc sklepe glede stališča k po« ročilu strokovnjakov. O seji rcparacIj« ske komisije je bil izdan komunike, ki ima nastopno besedilo: 1. da vzame nemški odgovor na zna« nje; 2. da odobri končne sklepe strokov« njakov v mejah njihovo pristojnosti in da sprejme metode, ki sc priporočajo v poročilih; 3. da sporoči poročila strokovnjakov interesiranim vladam ln da jim pri tem priporoči naj sprejmejo končne sklepe, da sc bo mogel čimprej poporioma iz« vesti po strokovnjakih predloženi na« črt; 4. da se nemška vlada pozove, naj predloži svoj odgovor, ki naj bo po mož nosti sestavljen na podlogi končnih skic pov strokovnjaških poročil, tozadevnih zakonov in naredb, ki imajo namen za« jamčiti popolno izvedbo poročil stro« kovnjakov, nadalje naj imenuje člane, ki bodo zastopali nemško vlado v odse« kih za organizacijo železnic in za indu« strijclno hipoteko, ter sporoči reparacij« ski komisiji imena teh članov; 5. da bo v eni prihodnjih sej imeno« vala organizacijske odseke, ki so pred« videni v poročilih strokovnjaškega od« bora pod vodstvom Davvesa; 6. da pripravi odredbe, čijih izdelava je prepuščena reparacijski komisiji. Pred temi posvetovanji se jc vršila kratka oficijclna seja, na kateri jc rcpa> racijska komisija določila šc običajno množino premoga, ki jo mora Nemčija dobavljati meseca maja. Nadalje sc jc rcparacijska komisija bavila z razdelit« vijo starega madžarskega državnega dol« ga na naslcdstvcnc države. Končno jc vzela na znanje pogodbo med Madžar« sko in Ruinunijo, po kateri so ti dve državi odrekata na odškodninske zahte« ve za škode, ki sta jih utrpeli po pre« mlrju. •Berlin, 17. aprila, j. Hitrost, s katero jo rcparacijska komisija žo 21 ur po izročitvi nomškoga odgovora po komisiji za vojna bremena storila svoje sklepe tor jih objavila, kažo da hočejo Barthou in ostali delegati končati posvetovanja o ureditvi reparacijskoga vprašanja kar najhitrejo, da vsaj o gospodarskom delu, ki je strogo ločen od političnega dela, dosežejo odločitev. Rcparacijska komisija jo naprosila nemško vlado za one konske načrte, ki jih namerava na podlagi predlogov strokovnjakov predložiti državnomu zboru. Nadaljo jo prosila za imena onili oseb, ki jih bo Nemčija odposlala v razno kontrolne komisije. Pariz, 17. aprila, p. V razgovoru s poročevalcem lista «Matin» jo izjavil državni kancler dr. Marx: NaS odgovor rerparacijski komisiji pomeni, da odobravamo načela poročil Davvoso-voga komiteja, ^matramo ga za podlago za bodoča pogajanja. Neka te rr točke še niso pojasnjene. Menimo, da smo našli nejasnosti in nasprotstva. V danem trenotku bomo poslali svoje zastopnike v Pariz, da se razgovori jo z reparaeijsko komisijo o izvedbi strokovnjnških poročil. Pariz, 17. oprila. j. V francoskih vlad« nih krogih sc k današnjim sklepom re« paracljske komisije pripominja, da se ho vsaka od zavezniških vlad zase po« svetovala. Pričakovati je treba, da se pred sredo ali četrtkom nc bo glede re« šitve rcparacijskcga problema ničesar novega dogodilo. Na Quai do Orsa>-u so danes v nasprotju z današnjim uvod nikom «Tempsa» povdarjali, da ni go< vora o tem, da sc Japonska in Jugosla« vija pritegneta k predstoječim posveto« vanjem gicde reparacij. Potrjuje se, da jc japonski poslanik danes dopoldne imel razgovor s Poincarejem, šlo po je baje za eventuelno obnovitev francosko Japonskega trgovinskega dogovora, ki se obnovi vsake tri mcsccc, in nc, kakor meni «Temps» za pritegnitev Japonske in Jugoslavije k posvetovanjem glede reparacij. Ruski; pritisk na Anglijo ODLOČNA ODKLONITEV PLAČILA STARIH DOLGOV. — KOMEN-TAR JI K MACDONALD O VEM GOVORU. Moskva, 17. aprila, h. Današnjo obletnico rnpallskc (rusko-nemške) pogodbe. Je porabil Cičerin, seveda z ozirom na londonsko konferenco, da je poudarjal v govoru ono točko te pogodbe, kj govori o anuliranju medsebojnih zahtev. Po izjavi čičerina smatra sovjetska vlada ta način Moskva, 17. aprila, h. Otvoritveni govor Macdonaida ob priliki londonske konference je v tukajšnjih vladnih krogih povzročil precejšnjo razočaranje. Označujejo ga kot pastorsko pridigo ter kot spretno obrambo nespremenljivi'i zahtev, izraženih v spomenici angleških bankirjev. rešitve kot vzor za vse svoje bodoče po- Macdonaldu očitajo slabost napram kapi- godbe. Tudi sovjetsko časopisje opozarja na ugodno gospodarsko posledico dveletnega obstoja rapallsko pogodbo ter pripominja, da bo londonska konferenca imela šo lepši uspeh, ako bo delala po teli načelih. Izgledi za uspeh konference pa so zelo skeptični. No more se pričakovali, da bodo sovjeti izpremenlli načela svoje dosedanje politike. tnlislom. Izjavljajo tudi, da ni izpolnil nad, ki jih je sovjetska javnost stavila nanj kot vodjo socialistične in delavske stranke. Temu nasproti je Rakovski s svojim odgovorom dal konferenci širšo bazo, ker je poudarjal vprašanje razorožitve, nacijonnlne samoodločbe ter revizijo ve.r-saillske mirovne pogodbe. Spor med papežem in lem Rim, 17. aprila, I. Papež je daroval 500 tisoč lir za ona katoliška društva, ki so bila po volitvih opustošena po fašistih. Oficljozno časopisje je zaradi tega daru In njegove utemeljitve zelo razjarjeno, ker ta čin ne odgovarja lojalnim polzku-Fom sporazuma sedanje vlade, ki v šolah in v javnem življenju upošteva religiozna čustva. Odgovornost za ta čin se ne pripisujo papežu samemu, temveč državnemu tajništvu, ki je vedno podpiralo protifašistovsko levico italijanske ljudske stranke. KATOLIČAN AMERIŠKI PREDSEDNIŠKI KANDIDAT. Now-York, 17. aprila, s. Guverner države Nevv-York Allrod Smilil, ki je katolik, je ollcljelno sporočil, da sprejme kandidaturo demokratske stranke za predsedniško mesto. Smilh, ki so je od časo- pisnega raznašalca puspel nr sedanjo mo-sto, uživa ne Io pri katolikih, temveč tudi pri oslalem prebivalstvu veliko priljubljenost. Do sedaj jo veljal nepisani zakon, dn sme bili preds-et višino dravinjskih doklad, dokler se ne sklene specialni zakon o draginj-skih dokladah. Po členu 249. novega zakona pa teče uslužbencem, ki se prevedejo. pravica do prejemkov po tem zakonu od t. oktobra 1923. Dosledno bi moralo z istim dnem pripadati tudi novo odrejene draginjske doklade. Izgleda, da vprašanje vmesne dobe še ni rešeno. Prinašamo tabelo novih dravinjskih doklad. Primerjava z dosedanjimi doklada-ini pokaže, da io povišek skupnih službenih pre!emknv vobče sicer manjši, nego so zahtevale resolucije organizacij in shodov, vendar pa mnogo večji, nego so pričakovali realni presojevalci razmer. Po novi uredbi se vzdržuje razdelitev službe:,ih mest v 3 draginjske razrede. Kar -e tiče Sloceni;e, ostane pri stari delitvi v II. oziroma III. draginjski razred s tem napredkom, da pridejo v II. draginjski razred vsi sedeži okrajnih glavarstev. Draginjske doklado so odmerjene v mesečnih zneskih, medtem ko so se do-sloj računale po številu dni. Stare sta-narinske dravinjske doklade odpadejo, kor zakon daje stanarino in veljajo samo osebne dravinjske doklado in rodbinske doklade. Ker so rodbinske doklade za vsakcera člana odrejene po ISO Din mesečno, doslej pa so bil" po 5 Din dnevno. so torej ostale neizpreinonjene In za vse vrste uslužliencev enako. Predvsem je za nižje uslužbence važno, da nobena vest ne govori o kakšnem omejevanju višine doklad ob večjem številu rodbinskih članov. Razen toh rodbinskih dra-ginjskih doklad pa pripadajo vsakemu dr žavnomu uslužbencu še redne doklade za otroke, kakor jih določa člen 41. zakona Nove osebne draginjske doklade urad nikov so manjše od dosedanje vsote osebnih in stanarinskih doklad. Ker pa se je vsakemu uradniku s prevedbo in uvrstitvijo povečala osnovna In polo> žajna plača in redna stanarina v večji meri nego so sc znižale draginjske do» klade, so skupni preicmkl zvečani, to< zadevni iznos se lahko iz spodnje ta« bele izračuna Relativno večji je ukupni povišek pri nižjih uslužbencih, kl jim Je po zakonu povečana plača, po novi ured bi pa so tudi njih osebne doklade nc« koliko večje od dosedanjih. Pri tem treha vso javnost, ki rada napačno in pretirano sodi, odločno opo« zarjati, da so ti napredki v primeri s perečo potrebo državnih nameščencev nezadostni. Za stanu primerno življenje potreboval bi državni nameščenec mno« go več, in to treba na vsak način tudi doseči. Kar jim daie današnja naredba, je skromen korak naprej, ki ga nc orna« lovažujemo, a ga nihče ne sme razu« meti tako, kakor da bi nameščenci zdaj žc Imeli stanu primerne dohodke. Radi slnbe leletonske zveze nismo mogli ugotoviti, ali nnredba obsega tudi drn-ginj-ke doklade upokojencev. Ker pa so tudi v tem pogledu demokratski ministri zahtevali v vladi temeljitega zboljšanja ln se sestavljalo proračuni za prevedbo kronskih penzij v dinarske, je pričakovati, da se tudi vprašanje upokojencev v najkrajšem času reši. če že ni vsaj delno rešeno v današnji uredbi o draginjskih dokladah. Končno Irebn dodati, dn je na predlog ministra pravde dr. Grisgona določena posebna sodnijska doklndn, in sicer v 3 skupinah: 15U0, 1200 in G00 Din. Uradniki Drajjinjske doklade j I. kat. | II. kat. | I I. kat. I. razred | 11. razred | III razred j po skupinah dinarjev mespčno | 1. in 2. — — 1500 1300 1200 j 3. in 4. l. — 1200 1100 1000 ! 5. in 6. 2. — 1200 1000 900 | 7. 8. in 9 3. 4. in 5 1. 1100 900 800 — - 2. 3. in 4. 1000 800 750 Zvaničniki 700 G00 540 Siuge 540 500 , v 480 Obupen položaj SLS Poraz dr. Korošca in njegove parlamentarno delegacije je mnogo večji, nego si to mislijo napolpi.-mciii Ln ne-pi. meni pristaši SLS. Klerikalna stranka jc potisnjena v skrajno mučen položaj, kar sc da nekaj časa prikriti edi-ncle s sistematičnim varan.iem javnosti n lažmi največjega kalibra. Zato ni čudno, č«1 so se klerikalni časopisi že zopet zatekli v svoj stari arzenal katoliške nemorale ter žc postavljajo za politični boj svoje verske topove, slikajo.na steno hudiča s kopitom centralizma ter pridno neti;o plemenske instinkte nezavedno svoje mase. Razu- l ' I nv1 se. da ne man ika mastne »zabele iz Pandorinega lonca katoliškega obrekovanja. natolcevanja in častil;rajo. j Biti tepen. ni prijetno. Biti vrž-n ob ! tla. rla sp komaj pobiraš, je zelo htulo. ' Globoke rane. s katerimi se vrača iz Beograda "-1 klerikalnih tigrov, so iz-vor tuge, jadi in strahu, ki prepletajo današnjo politično situacijo v Sloveni- ; ji. Medikainenti so raznovrstni, a vsi so posvečeni težkemu bolniku, ki je z lahkomiselnostjo in nespametjo zapra- ! vil zaupanje ljudstva, samega sebe p.i j spravil v pogubo. Va borba zadnjih časov je bila posvečena enemu samemu bližnjemu ciliu: dobiti v roke izvedbo ■jtovlh volitev. Vse. kar so 'v do?a!nlo v zvezi s tem ciljem, je bila le taktika : SLS. preračunjena na pridobivanju volilcev. Klerikalna parlamentarna delecrnelia riti na.imnni ni izpolnila dnlokosejmh ob"nb in ohvez. ki Jih je SLS da:ala volilcem pred lp,n-k;mi volitvami. Z.i ljudstvo nimajo pokazati niti enoja u='-eba in le 7,a kloru« ter stranko kot tako je SLS »izvojevnla« nekaj konce-si; ki so na delt ma tudi še v nasorot Btvn z liti Isklmi interesi. Na drugi strani na jp SI S z Markovim protokolom p?-M; ala samoradikalski režim ter ž r'im vrel nrevzela ponolno odgovornost 7,i težko stanje ki ie n.as-ulo v državi. zlasti na v Sloveniji, kot po-pjfliVa zaTrebško klerikalno zmote. (''im bnli pa je vse knzalo. rla se bil žarno novim volitvam, tem večja jp postavila nervoznost vod«fva SLS zla sti na norvoznost klerikalnih posla i-rer kl so se mod sebi j žp zn.!!eli jh-poVitj. Ir ln-bn od n>ih no prihodnjih v';'vah mn*al znniistltl parlament. Kako na j gre SLS v volitve, ko ie pa Inntniirnla ter na tihem nroti mali miloščini celo leto vzdrževala rali-v—v. -t u re'im? Nn to pereča vprašanje si io odgovarjalo vodstvo SLS, da je treba za vsako ceno napri-viti pred volitvami napram javnosti lepo gesto z rušenjem režima Markovega protokola, ako se z njegovim •>nlccm doseže še kaj več. tem b Da ni bila klerikalcem res.na namera samo rušenje Markovega režima, dokazuje najbolje dejstvo, da si dr. Korošec še vodno ra vso moč prizadeva, da oddvoji gosp. Pribičeviča od koalicije ter po porazu opozicijskega bloka dosež vsaj to, da se zonet reaktivira rndikalska homogena volilna vlada, ki bi po prepričanju SLS bila zanio dale-ko manj netiTodra kot radlkalska kon-li:'i'a z demokrati. T"'"ri1alci ne vidijo namreč v politiki ničpsar družeča kov same sobe. Vse pplitično prizadevanja SLS se suče le okoli naših vaških zvonikov. Kdor ie pri pravilen za d-' dobo let izročiti Slovenijo klertkaliz-mn v ahsplutno cksplnatacilo, temu so kVrikalel najbopši r>Ti'?+*iii in ■.•.vozniki, pa naj se izvrši taka kupčra v znamenji centralizma, ali federalizma,, v znamenju monarbrma. ali pa renub-1:1ra-*M-a. jCatl^nlip 1,; covodn k^rikal-cem ustreza'a konceneiia nadvlade opo-zW«V«>«ra blpka. Z n.io so vi rppV^irani načrt klprik.alpp avtonomije. ki nn bi sp zaiVln vdajati takoi no et-abliraniti opozicijske vlade z uničevalno vnino nroti nanrcdniir' rdrmfn-tom v Sloveni;!-. saj so v »Hslu sporazuma kpalirnncev opozicijskega bloka bile dane vse «rn'aneiio. da ho imela SI 11 v Slovenin čjsfo svobodne roV\ v Beogradu pa bi centralizem pod na-mlko dr. Korošca dopolnjeval to kar hi dr. P-pic v Liubllanl sam no mogel ; izvesti Okuna^ra »Kmeti'«!«> dn'?hc». ni'mnr'ran*e kosti učitaliem, sflnirnnie zavoženem in propadajočega klerikalne"!) gospodarstva, "trditev klerikalne nozi-fe nn Pulili,anskem rastrom ma-"l-t-itii (pr Mestne hranilnic 7aselba odločilnih m"st v vseli nanor-nh unrnve. znvejcvnnte socialnih zavodov lor inva'ilnv polrm mini. strstva spiralna pplifke. pnkVrlknl •-n!a v-eb ^pteznl^i^Vv po rnbvstrstvll =,apb-n"a:a tar rudar'av np ministrstvu 7.a :"i'lUP in rude — vrp to in še marsi-kai flriizp".! in stalo na jedilnem lis','1 Ikln-iitMnii, bVknSev. Pa bi klerikalci lnbko nemoteno svo:e nač-tp nresnifilli pn zabeli 11, kr.at. ko sp j" onozleliski blok &->le I snoval ostro knmnan'o nroti °-vp!n7.ir-i ni T>ribi!tpvl'|ii r oč!vidno p^ni-tfno f-epdpnco. Iztisniti prp^an-.kc deivkra-tp iz opozi"!Iskera bVkn. Klarlknl 1 dobro vp-lo. rh sn bili baš Prib|č»vi-! •»pv! d*rp"Vfitl ki so vpdnn stali z 1 vsem svojim vplivom na strani sloven- ske napredno stvari. S porazom, ki so ga doživeli klerikalci z opozicijskim blokom, so pred vsem onemogočeno klerikalne nakane za novo volitve; zato se pa SLS sedaj naenkrat volitev — boji! Klerikalci so hoteli iti v nove volitve zopet z avto-nomistič.nim geslom. Računali so, da se jim bo posrečilo ljudem dopovedati, da jo že z režimom opozicijskega bloka zasigurana končna zmaga avtonomije. Sedaj je avtonomija detinitivno pokopana. Boj za avtonomijo je brezupon boj. Kdor se ga bo še udeležil na strani SLS, bo poražen, kakor so že danes dejansko poraženi dr. Ko-ro."ec, Radič, Spaho in Davidovič. Vsak glas, oddan za klerikalno avto-nomi'- 'a iz"ubl'en in samo na škr.-\o onemu, ki ga bo oddal. To so sedaj nujne posledice kraha klerikalno politike. V sveati si svoje slabosti so pa klerikalci tudi delali račune, kako hodo duhovniškemu terorju in nasilju po cerkvah, žtipn'ščih in driiTod, primaknili So teror invnih oblasti, da bi vsaj na tak način deloma rešili repu-tacijo. ki jo zahteva javnost od stranko, ki je imela dosedaj 21 poslancev. Tudi ta up klerikalcev jc Sel po vodi. Nadejamo se. da je bila nanovodana ofenziva klerlkalizma proti demokratom, socrallsfom in drugim naprodnja-kom v Slovoniji v kali zadušena. Italija^sko-švlcarski konflikt Te dni so italijanski listi nenadoma prinesli vesti o obmejnem incidentu na italijansko • švicarski meji. V Ponte - Tresa. v te-sinskem kantonu je korakal oddelek švicarske vojske, baje cel bataljon, tik ob meji. ki jo tvori tamkaj rečica Tresa, tekoča iz LuTanskcsra jezera ▼ Lago Magiiore. Mel marširanjem pa .ie pričel demonstrirati preko meje v italilanski del kraja Ponte - Tresa. grdeč Italijo, fašizem in Mussollnija. Protiitalijan-sko demonstraeiie so se baje ponovile na več krajih ob meji. osobito pa v T.uarano, kjer so Istotako sramotili faSizem in predstavnike sedanje Ita* lije. Italijanski tisk piše z velikim ogorčenjem o navedenih dogodkih, tud! Agencija Štefani je objavila užaljeno vesti. Napovedujelo se dinlomatski koraki napram Švici, a fašisti bližnjih gornjeitalijanskih okrajev so kratko-malo — napovedali kazensko ekspe-dlcijo preko mel« tja do St. Gotthnr-da! Da preprečijo obmejne spopade, so italijanske oblasti odredile močnejše zastraženie meje. Tako italijanska poročila. Švicarski viri pa popi«iijeio afero v precej dru-sačni luči. Bodisi uradna kot zasebna poizvedovanja, s švicarske strani, trdijo, da je ves konflikt obstojal v tem. da je eden od švicarskih vp'nkov v bližipi meje znklical: »Ahbasso Mnssolinll*. na ta klic pa da so odgovorili z italijanske strani s psovkami, iz česar se .ie razvilo obojestransko zmerjanje. Toda cela zadeva so je dovršila v povsem majhnem obsegu in o njej so vedeli lo v najožji okolici, toda nihče i;m ni pripisoval večjega pomena. V Lugnno pn so vojaki-so-cijalisti prepevali pesem »Bandiera rossa». tudi tega pa ni mogoče smatrati kot demonstracijo zoper Italijo. Na vsak način pa so po švicarskem naziranju Ita'i|a-i nri tej stvari iz mu-šiae napravili slona. Ta razlaga ie jako vprletpn. Sni sp jo ppkaz.alo že večkrat v zadnji dobi n. pr. glede Grčije, kako veh"ment-no in boicvito nastopi fašistična Kaira. kadar sa po;avi kn.k konflikt med njo in — slabei^imi sosedi. V aferi na švicarski meji pa j« očividno iskati še di-ttje^a ozad'a. Od kar je zma?al fašizem, se vedno bolj 'spi »fiteeila, ki ima za ciH odrsffitev Tesina. to je omeua švicarskega kantona. ki ima tal i •".in sko prebivabtvo. V Tesinu sp razpihuje ra.zpolpženje za itaMlansko Iredento. Še nedavno je izšla v Milanu knjiga »O tesinskem .ht» ki ie «"l»tnn v IrHenti.s-tičnem smislu in ki je V7b,idila veliko PTTČenie v Švici. Razpoloženje med Švico in fnHsfčro Italijo posta-Ifi tedaj vedno slabše in v tei občut-lvvi Ftmo*fp'l se seveda obmejni kon-| S'M presojajo drugače. ! Vsekakor pa Mussollni napram Švici ne bo mogel nastopali t.ako brezobzirno kot je nastopil lani na-nr.am Grfki. »D. Volksblatta* In nimamo mnenju g. Pribičeviča v ničemur oporekati. + Svetozar Priblčevič o vladi federalističnega bloka. V »Reči. prlob- čuje k. Svetozar Pribičevič uvodnik, v katerem pobija zahtevo bloka po vladi, kl bl bila odvisna od Radlča ln končuje: »Radlčevcl hočejo vlado bloka. Zanimivo In poučno Jo, da je za tako vlado tudi ves oni del Inozemstva, ki je naši državi sovražno razpoložen. Vsi, kl ne ljubijo naše države, želijo vlado bloka, ki bl z državnega stališča bila ne samo slaba, temveč naravnost nemogoča, ker bi bila odvisna od elementov, kl v nobeni nacionalni državi na svetu ne bl mogli Izvajati svojega vpliva na državne posle,. + G. Ivan PuccU napada naprej. Hvali sebe potem pa svoja Izvajanja v •Kmetijskem listu, zaključuje z osebnim napadom na dr. Žerjava, kl ga Imenuje — «židovskega bastarda». V naši domači politiki sc marsikaj doživi, a da bl se vodja ene stranke in bivši minister Izpo-zabil tako globoko, kakor se g. Pucclj, tega še ni bilo. O. Pucclj sicer dobro ve, da v sorodstvu dr. Žerjava nl bilo nikoli nobenega Žida, a on v slepi jezi hoče samo žaliti. Mož upa, da ga bo Imuniteta še dolgo ščitila. Razkril pa Je le sebe In svojo nagoto. Najbolj slabo Je, če se polizobraženl silijo v ospredje. Mno go boljši jc preprost seljak, kl Je odkrit, a ne more zagrešiti tako surovega napada kakor je Pucljev. Mesarski vajenci bl se sramovali svojega kolega, ki si dovoljuje te vrste žalitve. Q. Pucclj bo sodnlj-sko obsojen za svoj najmlajši Izbruh. Za široko javnost pa ta slučaj prlbljcmo, da vidi, kako se pripravlja skupni nastop naprednjakov. Q. Pucclj, kl je lani odklonil napredni blok in pomagal SLS do nepričakovanega uspeha, kl je v politiki kolebal med radikali In zemijoradniki, kl ie zavozll »Kmetijsko družbo., znova pri iJravlja teren za boj med naprednjaki. Bolj In bolj se vidi, da so le Interesi g. Puclja tisti vzrok, zakaj se morajo napredne moči na deželi cepiti. + «Kmetijski list« Je že z vso paro na delu, da hi prišli klerikalci na vlado. Na vso moč obžalule. da so demokratje preprečili dohod SLS na krmilo In kriči, da treba, da se to čim prej zgodi. •Kmetijski list. s celo zeleno generalltc-to naj se kar ponudi klcrlkalcem v službo. O. Puclju sta bila Pašič In Priblčevič boga, ko je bil ž njima v vladi kot minister, zdaj pa mu sta ta dva moža «kača-ka». Iz jeze pa, da ne more več biti njihov tovariš, Je postal iarovškl ministrant. + Tudi nemški klub Je proti volitvam. Oospoda Je v tem oziru In še v marsičem drugem z našo SLS, ki sc volitev Istotako boji, kakor vrag križa. Ako čltaš .Deutsches Volksblatt. Iz Novega Sada, tl Isti strah vele lz vsake vrstice. Pri tem strahu, kakor čtijetno, zlasti živahno sodeluje ncmškutaiskl poslancc Iz mariborskega okrožla. -f Da se nc pozabil »Slovenec« In drugI blokaški listi prinašajo včeraj brzojavko Iz Beograda: Informirali oto se na več straneh o zadržanju vojske v vprašanju, kl se Je odprlo med koalicijo Pašlč-Priblčcvlča in opozlclonalnlm blokom. Zvedeli smo, da je vojska daleč stran od politike aH da z budnim očesom gleda na razvoj dogodkov. Lahko sc reče, da vojska s simpatijo gleda na prihod hrvatskih poslancev v narodno skupščino. Uredništva (Plžonovlh) »Novosti. Ima shranjeno Izjavo polkovnika, kl se nahaja v glavnem mestu Hrvatske. Iz katere se vidi, da ta Sumadinec odbija vse klevetanje Pribičeviča in njegovih tovarišev o hrvatskem kmetu. Od drugih oficirjev Imajo »Novosti, razgovore, kl dokazujejo, da oni sprejemajo sodelovanje za stvarjanje države kot dober znak za detinitivno pomirjenje med Srbi, Hrvati in Slovcncl. — Kako rad bi »Slovcnec« oznanil, kakor tu dela baje poslanec Ze-bot, da je opozicijski blok že pridobil kralja In generale na svojo stran!« Pa bl se strahetno zagalopiral ker je doslej z Radlčem vred grmel proti tistim nosilcem militarizma, ki so zdaj na — »njihovi strani« 2ivcla blokaška diktatura... da se ne pozabi, če bo «Slovencc» zopet pisal drugače. -f Minister PrlVčeHč o razmist« «T tudi Dr is ta vilam; zakaj naši gostje so biii tako prijazni la so poleg j večerne predstave priredili posebno mla-. dinsko popoldne. In naphnlo so je te ljube mladine, večjo in manjše do prav majhnih, ki so imeli šo strah pred črnim kraljem devete dežele, iz mesta in bližnje okolico, da se je našo malo gledališčo kar treslo. Pa so bili pridni in zdelo se ml je, da so imeli tudi igralci z njimi, veselje. Oči so žarele, tiho jo bilo ko v j cerkvi, časih se je ful zadrževan vzklik,' pa zopet skupen radosten smeh ... Ko' pa so po predstavi zapuščali gledališče, se je razlegal po vsem trgu pred njim in po sosednih ulicah glasen fn 'Mafenke> (v češkem jeziku) ter pišejo: Isti list konstatuje njeno sdobro pevsko šolo, solidno muzikalnost In dinamično dobro umerjeno ter produ-šovlje:,o prodnašanje*. Daljo pišejo , da jo poje «z dramatično vervo, z žarom notranjega občutja in s pravilno igralsko akcijo, ki celo prekipeva . , .» 'Prager Prosse> piše, da je njen «glas zelo prijeten in da zvene zlasti nitjo lego jako Iepo>. Njena «Tosca» ja 'zelo elegontna tn čustvena, a pri tem ne preveč patetična*. Največji uspeh je dosegla s . 'Narodni Politikam piše: tZe tretjič Je nastopila kot gost pri-madona ljubljanske opero na praškem Nar. divadlu. Ako je imeln uspeh že doslej, je to pot naravnost triumfirala; taka jo Boglnsna sodba poslušalcev In kritike. Zr es je skrajni čas, da so usidra ta sijajna pevka edino tnm, kamor spada s svojimi fondi in s svojl-n domom že davno: nn prvi češki s^eni*. — Gdč. Zikova poje na ljubljanskem odru šo do srede junija t. 1. ter kreira kot poslednjo slovensko pr.rtijo v Caikovskega . REVOLVER. General . . . deeecliargel lBum! Drrrrl Zvonovi pri velikem kruhu niso sodelovali, ker so šli v Itiin, zato so pa vse raglje stopile v akcijo, kar jih imajo pripravljenih za svoj politični Veliki teden. Včerajšnji kraval »SlovenSev« radi »Marijinih hčera« je prav v okviru njegovih velikonočnih prireditev. Vsi elovvni stoje nu glavi. Ves teden si sleiio uvodniki, kako nesramne praktike si dovoljujejo korupcionisti, i:i iz državne kase kradejo denar v svi'-.'o žepe in na veliko iz vladnih fondov pokrivajo deficite svojih podjetij, delijo svoja glasila zastonj in na breme države med ubogo zaslepljeno ljudstvo itd. Blok klerikalnega poštenja in radičevske državniške umnosti se bori proti bloku Pribičevl-čevega nasilja in korupcije, h kateremu spadajo tudi slovenski uskoki. ju-ilfžl in agenti za trboveljski premog. V četi tek je drug slovenski dnevnik prinesel iz kretanja Marijinih družb ljubljanskih satirično notico, v kateri jo ožigosal, kako klerikalci in klerikalke med seboj delajo razne razlike svojo pripravnike, ki nameravajo po« slednjega dno jo zasledil v revirju tri voike, kl jih pa zarodi nastopivšoga mraku nI moijel dalje z-ledovatl. * Junaški čin mladega železničarja. Včeraj popoldne je padla štiriletna hčerka delavke Karh pri Zidanem mostu u— Simon Gregorčičeva knjižnica to nedeljo izjemoma ne posluje, zato pa dnres celo popoldne od treh naprej, da si vsakdo lahko nabavi potrebno čtivo za deževne praznike. Vsem našim čita« teljem prav vesele praznike! Zdravo! Knjižničar. u— Sveže morske ribe danes In vsak petek v restavraciji in kleti «Zvczda». u— Mesto venca na krsto umrlega g. ra.li formalnih IcSkoS in malega števila železničar'Josip Tušar, sezul škornjo | Miroslava Praprotnika je daroval g. Tr. osobja pri oddelku za prosvoto zakasnili.j skočil v vodo In rešil otroka sigurne Golob, tovarnar na Viču za Društvo sle Vendar se bo utikczilo plač 1. maja iz- smrti. Junaški čin mladega železničarja 1 plh v Ljubljani 100 Din. vršilo ne oziraje so na to, ali ima uči- J zasluži vse priznnnjo. četkorn junija polagati izpit p.ed poseb v Savinjo. Deroči valovi so otroka že no v to svrho odrejeno komisijo. nesli proti kamenltemu mostu. Nihče nI .Nakazilo učl:c'jskih plač. Dekreti o imci poguma rešiti ubogo deklice. Slu« prevedbi učiteljstva v Sloveniji so se za- finjno je prišel iz službe mimo 23 letni teljstvo dekrete v rokr'i ali ne, in sicer ta!:o, kakor bo odredil finančni minister, [ dne 11. t. m. jc bil prcccj dobro obiskan; prignalo so je 360 glav živine. — V ne« oziroma ministrski svet * Državna tarifa na Južni žcleznici. f deljo 13. t. m. Jc na posestvu ritmojstra Ministrstvo saobračaja jc uvedlo držav« ; v pok. Vckoslava 1'etkoviča v Visolah no tarifo na vsoh progah bivše Južno j izbruhnil požar, ki jc upepclll vsa po« želcznlcc. | slopja. Govori se, da ga je zanetila * Ostavko na državno službo jc podal zlobna roka. — Vidi sc, da se sedanji g. Bogdan Rus te iger, poštni urad« ! zastopniki našo občine z županom g. nik pri poštnem ravnateljstvu v Ljub« Danijelom Omc zu na čelu zavedajo Ijani. Dr. Ljudevit Pivko: Vulkanska tla. jev z Izvolitvijo. Po kočani napeljavi V seriji dr. Pivkovih spisov u?e». i Ljubljani. Dnevni red običajen. Nn pol Za Veliki četrtek so torej nastopili "o5;°v"no udeležbo poživlja odbor SPI).; polog raglje tudi s tistim revolver- ' * Rogaške Slatine poročajo, da so jem. ki ga imajo za takšne grožn 'e priprave zu bodoč j sezono v polnem teže od nekdaj prijavljenega v svo'ih ' 'iU- Ker se je posrečilo pridobiti lepo anss le zadnji dan! miznicah. Z njim in svojo moralo hočejo siimo podpreti svoje nip.Mngc- Stcvilo novih sob, se stanovanjske krize, knkoršnn so jc pok. zala Ionsko loto, ni s'j vero psovanja in obrekovanja v , vet bati. Namer'i . ''rpivšoga kopališke- B' uvoilnikih in telegramih prve in g" zdravnika dr. ^inionitschn se jo upra- ?? druire strani. Vkijub temu svij-nut vi posrečilo pri kbiti prolesorjn dr. E. 'Ji pristno katoliškemu obnašanju ho lo Slajmerja iz Ljubljaue. Cene ostanejo pri- M pa to dni še dalje pisali o vstajeiru bližno isle kakor so bilo v pretečeni so-morale, o prerodu in drugo takšne ti- ':oni rade, žčiuo. katerimi dičijo svoln lvnnv-M. A. C. * General Maister — častni meščan Kamnika. Krasni naš Kamnik, rojstni kraj nuicja popularnega generali pesni« ka, Rudolfa Maistra, jc proslavil petde« r.etictnico svojega velikega in zaslužnega rojaka s tem, da jc prekrstil dosedanjo Veliko ulico, kjer stoji jubilantova roj« stna hiša, v Maistrovo ulico in mu po> dc'il obenem častno meščanstvo. * Gosp. čsl. podkonzul dr. G. Zahor« sky je s koncctn t. m. odpoklican Brezplačna vožnja ia wes'lalsl[c rn | ilarjo. Generalna direkcija državnih žc- Jj | leznlc Je dovolila brezplačno vožnjo od .'esenlc na Gorenjskem do domačega ltra .ia vsem onim rudnrjem, našim držnvlja. nom, ki se zaradi rudarske krize na \Vesttnlskem v Nt ničiji iz inozemstva vračajo v domovino. * Prošnja do železniškega ravnateljstva. Turisti, ki posefajo krimsko, borovniško cerkniško gorovje, zelo pogrešajo primor-, nega vlaka za povrntek v T.Jubljano. Do-č'ni je zn od od pres'rbljeno izvrstno elj v v,a,i0m 5I- 33 oh 5-5il uri zjutraj, monjka IVago^n^pridc^na njegovo mesto "iz"Pra* ,nlic ZVC7'e ln P0""1«* 'večer. Na r.-.zpo- j Velikonočna številka »Jutra*, ki bo imela 24 strani, izide v najmanj 20 pc g. Sicbcr. Gosp. podkonzul dr. Za. !a"°,s,a ,e brzov,n'' 5t- ki se pa usiar- tjsoj izvodih že jutri, v soboto zjutraj. Veliki in mali oglasi se sprejo- naj« nn Borovni-I, majo za to številko v upravi «Jutra», Prešernova ulica št. 54. danes še lasti V Se ob 4- P0!">w»e v Ljubljano, yc$ ^ ven(lar sc ^^ MW0|aj0i da oglase še dopoldne naroCe. !'c g. Steber. Uosp. podkon liorskv ie vzdrževal žc pred vojno ožje stike z Jugoslovani v Pragi, zlasti . ,„ , , - ■ pn JC imci prijateljske zveze s Slovenci. ',0rci, ,vo,lko Pr«godaJ in pa edini popol. Tako sc je naučil prav dobro naseda . popotnlški vlak št. 34. ki odhaja jezika ter je bil v slovenskih ekonom« skih, političnih in kulturnih razmerah izvrstno poučen. Po prevratu jc prišel kot konzularni ataše v Ljubljano in ostal tu štiri leta. G. generalni konzul češko« slovaške republike g. dr. Beneš jc imel v g. dr. Zahorskcm najboljšega sotrud« nika v Liubljani. Dr. Zahorsky ostavlja med nami najlepši spomin. * Vojaška vest. Za vojaškega povelj« nika v Prckmurju je imenovan podpol« kovnik Dcsan I lič, doslej službujoč pri snmhorskcm voincm okrožiu. Dosedanji poveljnik v Prekinunu, podpolkovnik Ncdlč, ie premeščen v Bitolj. * Izpiti železniških uradnikov. Vse žc lezniške dirckciic so prejele tc dni raz,« pis ministrstva saohračaja glede pola« ganja izpita prometnih uradnikov. V smislu razpisa morajo vse žcVzniške po* staje do 1. maja prijaviti v Beograd z Rakeka šole ob en četrt na 10. url zvečer ter dospe v Ljubijr.no ob pol 11. url ponoči, torej prepozno. Svojčas, šo leta 102!.. vozil je z"lo primerni osebni vlak proti večeru z Ral ekn, katerega pa se- Iz Primorja • Italijansko ienitno pravo v Julijski Krajini. S. 1. majem bo v novih pokrajl. nah Italije, torej tudi v Julijski Krajini uvedeno italijansko ženltno pravo. Blst. vene razlike v primeri z doslej veljavnim avstrijskim ženltnlm pravom so: Po italijanskem pravu se zakon sploh ne more razveljaviti, oziroma ločiti, tudi ne, če sta zakonca protestanta ali kakega dru. gega verolzpovcdanja. Razlika v verolz. povedanju nI zakonski zadržek In Je to. rej možna zakonska zveza med kristjani In nckrlstjanl — Židi, muslimani Itd. K velkonočnim praznikom hoste marsikaj rabili, ne pozabite, da dobiste srajce, kravate, samoveznice, nogavičnike, naramnice, vse perilo, dalje najtrpežnejše fine nogavice po ni'ki ceni le pri Frau Luklč, Pred škofijo 16. Iz Liisbijane I p°3ta e,avncm kolodvoru, pi« , „.' , ' ... ,. šejo nam: Pogosto se dogaja, da je Pogreb Miroslava Praprotnika. ki ploti 18 uri nnbirninik na giavncm ko. sc jc vršil včeraj popoldne z Gline k lot!voru tnko p0;ni da ne spraviš vanj ... V.tl.. i. nnl>...l — ... i.*/, ,,rlni(»/nn .. ..... , ^ bi sc, f n' vof A" ne bl m0s'0 ravnateljstvo, sv. Križu, jc pokazal z veliko udccžbo vej; plsemca. Umestno bl bilo, da zopet uvest, tega vlaka ali pa vsaj priklo- občinstva, kolike simpatije je užival po .(a vc6krat brala jn pa> da..... Piti pur osebnih vozov kakemu večerne- kojnik pri vseh ljubljanskih slojih. Pred 4 y samo na ^penkj, označilo nad oni tovornemu vlAku, ki prihaja okolu hišo so zapeli ljubljanski pcvci žalo. I nflblralnikom, kedaj sc zadnjič pobira. «1. uri zvečer v Ljubljano? Saj je tudi na ; -»renjski proii vpeljan tak tovorni vlak, ki je vedno nabito poln. Turisti prosijo ravnateljstvo, naj bi u;oštevalo njih željo ler uvedlo tudi na IržišM progi tok oseb nolovorni vlak. ki bi došel v Ljubljano nekako ob 8. zvečer. stinko TVigrcd sc povrne., nakar sc jo ■ Toko 3cm oddd pism0 ob pol gcstihi razvil sprevod deloma peš dc.oma na n(, ycm _ al; pojdc 2 v].lkom 0b Jestih vozovih skozi mesto. Na čelu sprevoda y 2agrcb. in ob zaključku je stopal močan oddc« j u__ pUr4nova pcienka, Za praznike si lek orožnlštva In vojaštva 7. godbo; vo« j(J hotel 0!c0rajŽ0n po vinu prcskrbeti : .21____ !__I o tlirli ♦»•/NPlln ___■ a . . . . < t jaštvo in orožništvo Je tudi tvorilo sp.cmstvo voza s krsto. Pogreba so jc * Smitra no«reča vslp.l ekspl-zije gra- udeležilo mnogoštevilno bančno uradni« J. Z. mastno pečenko. Sel je In sl izbral na dvorišču semenišča lepega purana ' i V Mcdarski ulici pa ga je prijel stražnik jenec Ignacij Šafar je pri kopanju na __________Vr'u na?"!' 8 kolero ie udaril ob ' ...■■:.■..._.. — —■ siebcr brzojavne napeljave. Granata je z Ljubljanska pera. Gospod A. V/aisar 'Toznim pokom eksplodirala in raztrgala kot Almaviva v tSeviljskem brivcu, je v neprevidnega vajenca na kose. Kos Ša- predo zvečer t pokazal prav dobro 'arjeve roke je pr'1'etol v neko brivnics pevsko šolo in prijetno sredo.io lego svo- 'or lahko ranil pcmofnika ~ ............6«« :»™»«™ . --------- — | y jvicaarsKi uuci pa ga je pnjci siraznin vate. v Deln.cnh na Hrvatskem so je šlvo, zastopniki raznih uradov, mnogo k, je „prC(,ovo,.ii» Jožeta, da sta odšla prosil torek slišala filnn detonacija, ki je dam, vsem na čc'u pa gg. velika župana ig purnnom'na dvorišče nazaj, sama pa vznemirila vse meščanstvo. Pekovski va- dr. V. Baltič in dr. Frid. Lukan, delejat noliciisko stražnico j na policijsko stražnico. u— Pokvarjenkn. 16 letna Alojzija G. hodi rada v kino in na slične žaba« , -, . _ ve. Imela je opravka že s policijo. Dne n,vca, ki Je smrtno poaMreč 1 v Novem ]? m ,gla na ob)sk y stanovanje S»du, se bo vršil v LJubljani danes po- Katarine Košari cstnlce v Hrcnovi pole . ob 2. z glavnega kolodvora po ul{cl - Gospodinja s0 jc stui!ajno nrlha. roBjiosvetskl cesti, odkoder !fl y dfU , sob| To priliko pa je že ministrstva financ d. K. Savnik i. dr, j častniki itd. u— PdgTcb letalekega poročnika Ste- Sodišče g Nepošten blapec. Meseca septembra 1921. sta razburila vranski okraj večjs tatvina In vlom v poslopje trgovca Josipa Turnšeka. Drzen vlomileo je pobral rjuhe, srajce in še drugo raznovrstno blago precejšnjo vrednosti. Vsi sledovi so kazali, da je tatvino izvršil bivši hlapec pri Turnšeku, 36-letnl Frane Petek, ki jo nenadoma izginil iz okraja ter se podal, kakor se je Izkazalo po njegovi aretaciji v Jležico in odtod v Beljak k svoji ženi. Obdolženec je pri sodni razpravi pred celjskim okrožnim sodiščem izpovedal, da ga je k tatvini zapeljal neki Iv. Korošec, ki je bil mesaoa marca pred celjsko poroto obsojen zaradi ropa na 12 let težke joče. Se pred Izvršenim vlomom sta popivala v Polzeli, po izvršenem dejanju pa po raznih krčmah slo-venjgraškega okraja, kjer sta tudi blago razprodajalo. Potek jo bil obsojen na 4 mosece poostrene ječe. g Kot sraka krade nedvomno že ve!-krat kaznovani Jakob Sovič, 80-letnI posestnikov sin iz St. Jerneja pri Konjicah. V soboto dne 12. aprila je stal zopet pred celjskim okrožnim sodiščem zaradi treh deliktov. V dražbi več drugih tovarišev je splezal v dveh različnih nočeh skozi okno zaklenjenega šolsko?« poslopja v St. Je-neju ter pobral 6 okenskih kril z 12 šipami, ki jih je nato razprodajah Selo po trudapolnih poizvedbah so jo posrečilo čez tri tedne Izslediti pravega storilca. Zu Soviča je raz-pečaval šipe delavec Karol KrampuS, ki ga je tudi izdal. Pod tožo dokazov jo krivdo končno priznal, prej pa še ostale šipo pometal v ribnik, okvire pa po-sktil. Ravni tako je moral priznati tat-vino dveh kur, ki so Ju našli pečeno v njegovi posesti. Obtožen Je bil nadalje, da jo spravil v družbi drugih fantov iz tujega gozda voz čresla ter ga prodal. Izgovarjal se je, da je naložil čreslo na očotovem posestvu, kar so je pa izkazalo kot neresnično. Sovič je med domačini kot delamrznož in pijanec na jako slabem glasu. Pri neki kazenski zadevi je dejanje do konca trdovratno tajil, po razsodbi pa je sveto obljubil, da ne bo nikdar več kradel. Z ozirom na vse t« obtežilr.e okolnosti je bil obsojen na fi mesecev težke joče, njegova pajdaša čevljarski vajenec Ferdinand Burkele, na 3 tedne in posestnikov sin Anton Burkele pa na en mesec poostrenega zapora. Za četrtim sostorilcem delavcem Kar olom Ke.mpušem se je izdala tiralica. Sekira In motlka. Dne 2f>. oktobra t028. jo prišlo v Paridolu o polnoči do pretepa med Janežem Križnikom na eni ter Antonom Robičom in I. Kozoletrrai nn drugi strani. Pri tem je udaril Križ-nik Kozolota s sekiro po glavi ter mu poleg težko rano k sreči pretresol samo možgane. Križnik so Jo zagovarjal siccr s silobranom, kai pa se ni moglo dokazati. Anton Robič pa je pri novem prepiru mahal naokrog z motiko in za-del Križnika za tilnik. Ker so je dokazalo, da je storil to še pred Križnikovim napadom s sekiro, se ni mogel zagovarjati s silobranom. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo Križnika na 6 tednov, Robiča pa na 2 meseca poostrenega za- go simpatičnega organa. Serenndo v * Stanje povrunjj. Predvčerajšnjim )o jfrepeljejo pokojnikovo truplo z avtomobl- j^^Ua sraka, ln Ji izmaknila usnjato j. vem aktu pojo zadovo'jivo, dasi se viši- Sava pri Novi GradiFki razdrla naeip. 1000 lom v njegov rodni kroj, v Smlednik, ^eložnlco z 200 Din, ki se jc nahajala nam dosledno izogiblje. V igri je popoln, hektarov oVIrlnne zemlje je pod' vodo. Truplo je prispelo v Ljubljano Selo sino- na'omar| nakar je'hitro izginila. Bila a nadarjen začetnik; zato Je pazil le nase ^'n P.iljice in Sleparski I.ijj so poplav- \ fi, z: nezija. Ta nastopa navadno vsled utru« jenostl spomina. Nemalo velikih in slav. nih mož zapade amneziji. Pripoveduje se na pr., da je znameniti rastlinoslovee Linnč na svoja stara leta čita! svoja lastna dela, ter pri tem vzdihnil: »Ah, kako krasno! Ko bi mogel tudi jaz na« pisati kaj sličnegal® — Podobno se je izrazil tudi Newton ko je v starosti pre jjledoval svoje matematične formule. SValter Scott, sloviti angleški romano« pisec, je par let pred smrtjo slišal pred« našati odlomek neke svoje pesmi. Ko je bila recitacija končana, se je obrnil na sosede v občinstvu z vprašanjem: »Kdo neki je to spesnil?® Navzoči ljudje so se seveda začudeno spogledali in so komaj pozneje pogodili vzrok pisatelje« vega vprašanja. V svojem znanem delu »Bolezni spo« mina* pripoveduje Ribot o nenavadnih slučajih, ki jih je doživel v svoji praksi. .Nekemu uradniku je v pisarni nenado« ma prišlo na um, da bi šel v gostilno. Sel jc in vprašal po svojem obedu. A kako se je začudil, ko so mu povedali, da je obedoval pred pičlo uro in da je obed tudi že plačal. Dalje navaja pri« mer nekega dekleta, ki je zbolela na le« targlji. Spanje je trajalo cela dva ipc« seca. Ko se je dekle prebudilo, ni po« znalo več svojcev. Moralo se je zopet učiti govorice in pisanja ter sploh vsega kakor majhen otrok. V začetku je šlo zelo težko, sčasoma pa se je vse uredilo In dekle je zopet prišlo na »zeleno vejo«. Neki italijanski delavec je živel deset let na Angleškem. Nekega dne jc zgrmel t ogrodjem na tla ter si pri tem pretre« sel možgane. Spravili so ga domov, kjer se je zopet začel učiti materinega je« tika. Ko so mu pozneje povedali, da se ie težko poškodoval v Angliji, se je ljudem smejal rekoč, da ni bil nikoli na Angleškem. Malo pred smrtjo pa se je zgodil velik preobrat, začel Je govoriti perfektno angleški, jezik, katerega je za dvaiset let popolnoma pozabil. So pa tudi zelo žalostni slučaji am« nezijc. Neka mlada mati je ob porodu prvega otroka padla v globoko neza« vest. Pozabila je popolnoma na to, da je poročena In da je rodila. Nikakor se nl mogla sprijazniti z mislijo, da jc omožena In je venomer trdila, da jo mož drži pri sebi le s pomočjo skrivnostnih sil. katerim je zapadla njena šibka na« tura. Sele po dolgih letih, ko je zbolela vdrugič, jc prišla k sebi kot bi se pre« rodila. Zavedla se je zopet svoje pre« teklosti in postala srečna kakor da so se ji odprla nebesa. milj površine, a danes biva tam samo 300 domačinov In par bclokožccv. Zemlja na otoku ni rodovitna. Otok nima rek, In voda na nJem Je redkost. Profesor Brown pa je prepričan, da Je odkrite spomenike Izdelovalo mnogo tisoč ljudi, kl so prihajali na današnji Eastern Island ali Iz krajev danes njegovih propadlih delov ali pa Iz bližnjih otokov, ki so sedaj že tudi Izginili. Izključena pa nl tudi domneva, da so bili prebivalci tega otoka nekoč podaniki danes neznanega nam carstva, o slavi katerega pričajo danes edino še ti tisočletni spomeniki. h prošlosti Tih. oceana Naša mala zemeljska obla hrani v sebi toliko skrivnosti iz davnine, da jih tudi bodoče generacije najbrž ne bodo mogle razvozlati. Ako se ozremo na veliki Tihi ocean z neštevllnlmi otoki In otočlči, se nehote vprašamo, aH so ti otoki bili večno tako pusti In ncobljudenl, kot so danes? Doslei se Je v resnic! smatralo, da Je temu tako, a najnovejša raziskovanja profesorja Macnilllana Brovvna dokazujejo, da teorija o nekem propadlem kontinentu v sredini Pacifika nl ncosno-vana. Profesor Brovvn opira svoje smele trditve na preiskovanja Eastern Islanda, samotnega otoka V Pacifiku. Po njegovi teorlll se Je nahajala pred štirimi do petimi stoletji okoli Rastem Islanda suha zemlja, kl pa Je Izginila s površine radi neke ogromne poplave aH potresa. To potrjujejo razni ogromni spomeniki, kl so jih naši! na Eastern tslandu, velika po-prsja. Izklesana Iz kamna, postavljena na ogromne kamcnltc podstavke, pod ka teriml se nahaja majhen prostor, v katerega so se polagala trupla. Kip! so narejen! Iz posebne vrste kamna. Poleg kl pov so našli tudi mnogo primitivnega orodja, kl so ga rabili prcbivalcl prop-' lega carstva. Našli so cclo kipe, kl imajo na glavi velike, rdeče klobuke, napravljene Iz neke vrste mehkega vulkanskega kamna. Eastern Island gotovo nl bil posebno obljuden, ker ima samo 50 kvadratnih Živ mrlič Kaznjenec, kl se je pred dvema letoma utopil v Nlšavl, se pojavlja v Beogradu. Pred enim mcscccm ie poslala bolgarska policija beograjski policijski direkcij! nekega Mihajla Hristova, zidarja, ki se je na Bolgarskem Izdajal za rumun-skega državljana. Rumunska oblastva pa ga niso priznala kot takega. Sofijska policija je zaslutila, da bo mož najbrže ju-goslovcnski državljan, posebno ker ga je Izdajal način izgovorjave bolgarskih besed. Beograjska policija se je podala takoj na delo In Je razposlala iotografijo Hristova na vse kaznilnice v državi, ker jc mislila, da jc ušel Iz kake kaznilnice, in res ie prišel odgovor od niške kaznilnice, da Je mož, kl ga predstavlja fotogratlja, pod Imenom Mojsllo Stanojevič bil pred dvema letoma zaprt v kaznilnici in pri neki priliki vtonll v Nlšavl. Mojsllo Je sedaj povedal resnico. Obsojen je bil na 15 letno Ječo radi prav zverinskega posilstva nekega šestnajstletnega dekleta ln prišel je v nlško kaznilnico. Tam se je vedel zelo dobro; zato so ga puščali cclo na delo v polju. Mojsllo je nekega lepega dne, ko je čuvaj po kosilu počival, Izkoristil grmičevje ob Nlšavl, rešil se kaznjenske obleke In skočil v Nišavo ter odplaval na nasprotno obalo. Nato Je odšel naglo proti svojemu domu v Stalaču, ki je dokaj oddaljen od Niša. Hodtl Je navadno po noči, po dnevu pa samo skozi zarastla polja, ker je bil še vedno nag. Po večdnevnem takem potovanju |e prišel domov, kjer se Je najedel In oblekel, potem pa odšel na Bolgarsko, kjer se Je Izdal za rumunskega državljana Iz Dobrudže In jc dalje opravljal zidarska dela. Ostal bi popolnoma neopažen, da se nl pokazala pri neki priliki njegova bojevitost, radi katere je prišel policiji v roke. Tako je prišel Mojsllo v roke beograjske policije, četudi je bil proglašen pred dvema letoma v Nlšu za utopljcnca. V Nišu sl namreč niso vedeli razlagati drugače njegove odsotnosti Iz kaznilnioc. j Našli so na obali Nlšave njegovo obleko, kar Je bil za Nlšllje Jasen dokaz, da jc skočil v reko In utonli. Mojsllo bo sedaj poslan v Ječo, da prestane še ostanek kazni in nameček radi pobega. Morda se še enkrat vtopl v Ni-šavi. soče pobožnih liudl. Poročila naglašajo o čudežu sledeče: Scljaku Francescti Zit-te se jc prikazala pri delu na polju devica Marija ter ga povzala, da naj odloži berglje, katere Je seljak nosil že od svoje mladosti. Ko je prikazen Izginila je seljak odložil berglje in pričel hoditi kot bi bil popolnoma zdrav. Seveda jc ta čudež podoben lurdsklm katoliškim racam. X Nov senzacijonalen izum. Iz Francilc poročajo, da so jo nekemu francoskemu gcomciru posrečilo Izumiti aparat, ki Ima obliko čolna In ki sc lahko potopi v morske globine kljub silnemu pritisku vode, kl vlada v velikih globo-člnah. Pri dosedanjih poizkusih jo aparat z neverjetno lahkoto dosegel morsko globino 70 metrov. Uradni poskusi, katerim bodo prisostvovali tudi predstavniki vlade, se bodo vršili v najkrajšem času. Znano Je, da se morejo potapljaški aparati, ki so sedaj v rabi, spustiti le v globino 25 — 35 metrov. Novi Izum pa bo nedvomno ogromnega pomena za pomorstvo. ^obvezno si lahko ogledate novo-došlc vzorce angleškega sukna in kroje pri Drago Schwab, Ljubljana X Dr. Voronov namerava pomladiti samega sebe. Znani utemeljitelj metode pomlajevanja dr. Voronov, koje-ga opcraclje so vzbudile veliko senzacijo po celem svetu, se je odločil k herojskemu koraku. Hoče namreč Izvesti opc-racljo po svoll metodi na samem sebi. Voronov je že dopolnil 60. leto svojega življenja In se torej nl čuditi, da poskuša tudi sam užltl plod svojega dela. V ta namen je sklical te dni v London kon- ferenco zdravnikov In učenjakov ter jim Izjavil, da je pripravljen podvreči se operaciji, da na samem sebi dokaže uspešnost svoje metode. X Carske unHorme v sovjetski Rusiji. Sovjet narodne obrane v Rusiji jc sklenil, da smejo vojaki nositi tudi stare caristlčiie uniforme opremljene s sovjetskim grbom. Radi te naredbe se opaža zadnje čase po moskovskih ulicah mnogo starih uniform samo s to razliko, da imajo uniforme mesto carlstlčncga znaka stjvjetske embleme s srpom lu kladvecem. To novost sta sprejela meščanstvo in armada z zadovoljstvom. X Pošta na severnem tečaju. Časopisje poroča, da so v Ameriki natisnili posebne dopisnice, katere bo odpeljal s sebol Roald Amundscn na svojo letošnjo ekspedlcljo na severni tečaj. Dopisnice so napravljene zelo originalno In Imajo posebne znamke, kl prikazujejo nad zem-Ijevldno sliko zrakoplov, kl leti preko Spltzbergov na severni tečaj. Na znamkah se nahaja napis: »Transpolarna zrač na ckspedlcija. — V spomin na Ainund-senov polet v letu 1924.» X Največje knjižnice na svetu. M;d največje svetovne knjižnice spada najbogatejša pariška Narodna knjižnica, kl ima 3,500.000 knjig. Nato slede \vaslilng-tonska, kl Ima 2,918.265 knjig, ncwyor-ška 2,637.505, londonska 2,500.000, univerzitetna v Cainbridgcu 2,101.000, v Ora vclhagen 2,000.000, berlinska državna biblioteka 1,750.000 In monakovska knjižnica, kl Ima 1,350.000 zvezkov. X Rekordna tolpa avtomobilskih tatov. V zadnjem času sc pojavljalo v Ameriki številne tolpe, kl se havljo s tatvinami avtomobilov. Leta 1922. Jc bilo Izvršenih v Ameriki 1379 tatvin avtomobilov, a leta 1923. celo 4327. V prvih dveh mesecih tekočega leta pa so ban-dltl potolkli vse rekorde, kajti pokradli so 3536 avtomobilov. Tatvine so bile Izvršene na zelo ratlnlran način. Skoda lastnikov avtomobilov se ceni na 300 milijonov dolarjev. Sumi se, da so tatovi odpeljali avtomobile v Kanado, kjer so Jih prodali. X Najdena žrtev «Dlxmudena.» Francoski konzul v Palermu Je sporočil francoskemu ministrstvu za mornarico, da so pred nekaj dnevi našli na vzhodni obali Sicilije truplo nekega člana posadke zrakoplova «Dlxmude», kl se je, kakor znano, ponesrečil ob priliki poleta preko Sredozemskega morja. Truplo Je bilo seveda v groznem stanju, popolnoma razjedeno od morja. Identiteto mrliča so ugotovili na podlagi legitimacije, katero so našli poleg trupla. X Kandidati služinčadl pri francoskih volitvah. Za nove volitve v Franciji Je postavilo svoie kandidate doslej 14 glavnih političnih strank. Olcde kandidatnih list pa ima Pariz posebno sen-zacljo. Tu je namreč postavila svojo listo tudi služinčad: hišni sluge, kuharji, Šoferji In izvoščki. Na tej listi se nahaja poleg kandidatov lz vrst služinčadl tudi: ova odvetnika, dva Inženjerja, 1 trgovski potnik, 1 veletrgovec, 2 mala trgovca In 1 novinar. Glavna naloga teh poslancev bi bila zavzemanje za Izboljšanje socialnega položaja služinčadl. X Najnovejši čudež v bližini Nea-polja. Italijansko časopisje prinaša obšli na poročila, o najnovejšem čudežu, kl -,r je nedavno pripetil v malem mestccu Frignano, kamor roma vsako leto na ti- Roman starosti «Zadnji vai.» Roman. Spisal Ivo Š o r i L Založila »Tiskovna zadruga*. Ljubljana 1924. Strani 213. Cena ? Roman — mislim roman v onem splošnem pomenu besedo, s kr.tero navadno označujemo knjige ki na par sto straneh prijetno zabava člutelja — je postal pri nas redka stvar. Zato čitamo mnogo tujih, posebno nemških ali prevedenih romanov. Pogled na naš književni trg v zadnjih letih ni razveseljiv; večinoma izdajamo dela starejših pisateljev. Hvala Bogu, da imamo vsaj te. Sedanja produkcija ne prinaši doi stalne vrednosti in — priznajmo tudi to — občinstvo se za nova dela ne z' i ima poseno. V splošnem bi označili naš sedanji položaj z besedami: en del občinstva živi od žurnalističnih romanov, ki jih čita od dne do l;e v dnevnikih ali jo-natisih. Drugi del občinstva bo umetniki. Med tema dvema ekstremoma: senzacionalnim romanom in najnovejšimi literarnimi poskusi pa živi tretji del našega občinstva, ki išče romanov in novel, katere človek čita z užitkom, ktr gleda v dogodek žMjenja ljudi in svet, in se naslaja ob lepoti v* bine in oblike, zraven pa nehote preživlja bolesti tn radosti raznih »junakov in junakinj* ln filozofira z njimi o usodi, življenju, svetu, in raznih problemih, ki jih prinašajo dogodki s seboj. Te vrste roiran je ujturila romantika iu za njo realizem in naturalizem. P --em pa je prišla moderna, kl je potisnila zunanji svet v ozadje in nam razkrivala bolj duše, misli in čuvstva in s tem vzela romanu ono zunanje ogrodje, brez katerega si razvajen povprečni čitatelj pravega romana predstavljati ne more. Vsled tega je razumljivo, zakaj čitatelji rajše segajo po delili starejših pisateljev — pa tudi zakaj dobivamo dandanes čira dalje manj romanov te vrste. Dr. Ivo Sorli jo pri nas recimo nekako razumel potrebo časa in ostal sam sebi zvest. Tudi njega je v začetku pisateljevanaja nekoliko motila moderna, pa je spoznal, da lahko po svoje povo marsikaj, kar mu je ležalo na srcu in kar smo tudi mi radi slišali. Tako je nadaljeval nekako tam, kjer je prenehal Janko Kersnik — ta najizrazitejši slovenski realist in najboljši naš učenec Turgenjeva. Novi časi so prinosli novih problo-mov in dr. Sorli se jih je dotikal v svojih romanih od »Soinčnih višav življenja* preko »Človeka in pol* čez »Poti za razpotjem* in daljo (noveli »Sam*, »Disonance*) itd. Za letošnjo Veliko noč pa jo stopil pred nas z novim romanom »Zadnji val*. Na koncu romana izvemo, da je bil prvotni naslov »September* — kar bi se nam zdelo morila bolj primerno. Šorlijevo delo je posvečeno Rogaški Slatini, pisateljevim in njenim tratam, šumam in goricam. Torej roman iz našega znanega zdravilišča. Zgodba je na kratko sledeča: doktor Kočan. mož pri 58tih letih, pa še vedno dobro ohranjen, idealist, ki jo ostal sam, ker mu ja usoda vzela ženo in otroka, si kupi vilo v prijazni Slatini in se po vojni nastani stalno na lepem »Cvetličnem vrhu*, da bi tu mirno preživljal svoje stare dni. Pa pride tja vdova njegovega prijatelja s hčerjo Sta.no, ki vzljubi Košana z vso svojo mlado dušo. Roman je pisarn v obliki dnevnika, s čemur je pisatelju dana prilika, da razvija svoje nazore no le o tem, ampak tudi o drugih vprašanjih sedanjosti. Junak romana je prepričan, da je ta ljubezen v življenju nemogoča in da bi bila nesreča, ko bi se prodal svojim čustvom. V njem zmaguje bolj filozof, ki logično sklepa po stari formuli, bar-ba-ra nego človek, ki živi navadno po logiki srca. Le priznajmo, da ie tudi življenje tako nelogično — in baš to je njegova poezija. Zato bi včasih skoraj želeli, da bi življenje, katerega zadnji val z vso silo pljuska- ob sreo starega samca, zmagalo vsaj za trenutek, da bi začutil! ogenj, ki ga duJS filozofska treznost. Toda prisatelj — oziroma junak ali nejunak — je neizprosen in dosleden v svojih sklepih in Stana sama bije boj do konca, dokler no zmaga in so reši v naročje energičnega moža. ki ji imponira s svojo odločnostjo. Pisatelj pa nam hoče povedati mnogo voč nego samo to: danes živimo v dobi mladih starcev ia starih mladeničev in nič čudnoga ni, da doživljamo romane, kakor jo »Zadaj val*. Sorli je realist, ki gleda življenje, kakor je. zato noče romantično pretiravati, niti pesimistično presojati. Ze v »Človeku in pol*, ko je govoril o realnosti življenja, je napisal: »Ni prav, da jo tako res, reš je pa, da je tako prav — namreč prav povedano.* In tako obda to svojo zgodbo s premišljenim modrovanjem o tem in onem. Dobro čutimo ozračje Rogaške Slatine, njeno poezijo iu krasoto, tihi mir ob robu kipečega življenja in vse tisto, kar jo obdaja: nate narodno vprašanje, razmerjo med kmetom in gospodo, ubijajočo zaspanost malotrškegi življenja, sanjo o solnčnem jugu in resnico o hladnem severu. Tudi o naši neodločnosti in pasivnosti jo govora v tej knjigi. Poleg glavnega junaka ra vidimo tu dr. Hrasta, ki ljubi Stano; toda končno zmaga oni tretji, ki je najbolj poknzal svojo voljo do zmago. Vmes so prepletajo razni dogodki, ki nam rišejo življenje okoli zdravilišča, tako da imamo v tem delu nekak zdraviliški roman, kakor jih pozna več, svetovna litoratura. Pri nas poznamo posebno Šo-noin roman »Kalvarija*. Tako stvari se lepo čitajo baš na letoviščih, ko si želimo prijetnega zabavnega čtira, Soveda je nam pri tem poezija ljubša od filozofije — toda Sorlijeva filozofija je tako življenjska in z dejanjem prepletena, da se radi spuščamo ž njim v premišljevanje in mu radi pritrju)«-mo, dasi bi tu in tam lahko debatirali. S tem pa postane roman to, kar o.o, da bi semenske trgovino proizvajalcem zagotovilo nakup doma pridelanega semena po ugodni ceni. Tako kakor ga danes kupujejo nn?! semenski trgovci iz tujine, saj lako r.jodno bi ga lahko dobivali tudi doma. Naši večji in veleposestniki se nc bodo lotili pridelovanja travnega semena, če se jim no nudi garancij za ugodno oddajo semena. Za taka vpra šanja imajo premalo zanimanja. Mali posestnik ima pa sploh premalo zemljo za take stransko kulture, pa tudi nima danes nobenega zagotovila, da bo ,ri-delano seme lahko odVjaJ. Pridelovanjo travnega semena bi se tudi pri nas dobro izplačalo in bi bi! sedaj čas. da so ga lotimo. Naročev.t-nje iz inozemstva ni le združeno z raz nimi noprilikami. ampak je tudi Skoda denarja, ki ga moramo pošiljati v ino. zemstvo za stvari, ki bi jin ,V.ko doma dobili. Doma bi se lahko It tili pridelovanja trav. ki jih rahimo za • tev raznih detelinih mešanic, kakor 'aške Jjulike, mačjega repa, francoske pa-;tovke in pasje trave. T.ahko pa luii .še drugih trav. 1:! jih rabimo sloma) s temi za posetev travnikov. najdbo začasnih aH pa skalnih, kakor angleško Jjulike, travniške bilnico. lisičjega repa. zlatega ovsa, travniške letovke itd. Večji in veliki posestniki bi se lah ko lolili takega pridelovanja, ker no prizadevajo take kulture nobenih posebnih stroškov niti posebne izveden^-s^i za obdelovanje. Enkrat, poseji.u trave trpijo leta in leta. Treba jih je h po potrebi gnojiti. Veliko travnega semena bi se da'o pa tudi nabrati po obstoVčih "rt, ■!-hib. košenicah, po mejah itd. Treba I o bi le pravočasnega nabiranja. Ce znamo nabirati gobe in druge zdravilne rastline, zakaj hi se ne lotili tudi m-hirania travnega semena? V ljubljanski okolici bi se lahko nabiralo sem? francoske patovke in lisičjega repa. pa tudi raznih drugih trav. Tn tako tudi po drugih krajih. Seveda je treba različne trave no-"'ifi. Ce se kaka dobra vrsta trav na kakem mostu travnika v večji množini nahaja, pustimo lahko taka mesta dozorevati, da potem travno seme osmučemo. oziroma semensko travo požan'emo ali pokosimo. Pri nas smo glede znanja la.zlifiiijh trav še mnčno neuki. Trebalo bi prilike, da se zanimanci potice o vr.; Inosti. vnanjosti in o značilnih oblikah pos> meznih trav, ki bi prišle predvsem v poštev. Tudi pri nas v naši novi državi mo-Tarno priti tako daleč, da se osami svojimo na.polju semenskega pridelovanja. Ce pridelujemo deteljno seme doma. zakaj bi se ne poprijeli tudi -"i delovanja in nabiranja travnega senilna, če ga nam semenska trgovina od- vzame in pošteno plača? Treba ln pri morno organizacijo, ki bi jo morala započeti seveda naša semenska trgovina. Od strani poklicanih činitoljev se bo gotovo vse storilo, da pridemo tudi v tem pogledu naprej. Za vsako novo vpeljavo je treba pobude, v tem primeru pa tudi pouka, da se seznanimo z različnimi travami. Trava je sicer trava, kakor pravi naš kmet, toda v številni trumi raznih trav imamo zelo različne vrste in vrednosti, kl jih jo treba poznati. Predvsem bi kazalo, da bi se priredil tečaj za pridelovanje in nabiranje travnega semena, pri kateri priliki bi se morali interesenti bližjo seznaniti s tistimi vrstami trav. ki bi prišle za semensko kupčijo v postov. Hmeljarstvo v Nemčiji O hmeljarstvu v Nemčiji piše tBerliner Borscnzeitung* nastopno: »Površina s hmeljem zasajenega zemljišča v Nemčiji so vedno izpreminja. Pri visokih cenah se jo hmeljarstvo vodno Sirilo, kar jo povzročilo nadprodukcijo iu nizke cene, ki niti pridelovalnih stroškov niso krile. Na podlagi državno statistike je razvidno, dn je v teku 40 lot imola Nemčija lota 1SS5. največjo s hmeljem zasajeno površino, to je 47.345 b«. Od navedenega1 leta so jo površina stalno manjšala in je v zadnjih predvojnih letih znašala le šo 27.048 ha. L. 1919. — po izgubi Alzacije Lotaringije, Poljsko iu Zapadne Prusije | — se je ta površina zmanjšala na 8030 ha, j a se je do lela 1922. ponovno povečala na I 12.014 ha. j I.etn 1923. jc ploskev s hmeljem zasa-| j onega zemljišča obsegala le 11.011 ha, od j katerih pride na Bavarsko 10.035 ha — I skoro 8S odst. V tekočem letu tudi nI j misliti na izdatno povečanje ploskve. V i jugoslovanskih krajih so bo hmeljarstvo prav širilo, pri nns se pn omejuje. Po-j vprečno di na Bavarskem 1 ha 5 metrskih stotov hmelja, kar bo dalo približno CO.OOO q, medtem ko raio leta 1885. pridelali 850.000 q. | V letih z veliko produkcijo se je nem-\ ski hmelj razpošiljal po celem svetu; se-i daj bo pa treba — posebno če se dvigne ; konzum piva — hmelj uvažati iz ino- zemslva.s Anton Pctričck. - čajna razlika med obema valutama. O tej akciji za pricnačcnje obeh valut se je izjuvil tudi madžarski finančni mi« nister baron Koranyi, kl je dejal: «Ne« dvomno jc, da sc bo trgovinski promet med obema sosednima državama izred« no olajšal, ako ne bosta valuti obeh dr« žav kazali nikake razlike. S tega stališča bi bilo valutno enakost želeti. V inte« resu te valutne enakosti pa nc moremo doprinesti nobenih večjih žrtev, šc manj moremo podvzeti kakšno nasilno inter< vcncijo v interesu vstvaritve tc valutne enakosti. Pod takimi okolnostml jo za enkrat valutna enakost šc samo pobožna želja. Od avstrijske vlade še doslej ni prispela k nam oficijelna pobuda v tej zadevi«. Iz tc izjave s!cdi verjetnost, da bo ideja pricnačenja valut Madžarske in Avstrije zaspala. Najugodnejša prilika za to bi bila gotovo sedaj, pozneje pa se lahko pogoji za pricnačcnje poslabšajo, zlasti ker jc prav mogoče, da bo madžarska krona šc nazadovala. Valutna enakost med Avstrijo in Nemčijo I Madžarska krona, ki se jc lani med« j narodno occnjcvala šc visoko nad av» I strijsko, jc letos tako padla, da jc occ« |njcvanje obeh valut prilično enako, od« nosno madžarska krona jc za malenkost j manj vredna nego avstrijska. | To jc dovcdlo nekatere avstrijske kroge do tega, da so začeli v «Ncuc i Frcie Presse® akcijo, katero svrha ob« j stoji v tem, da sc madžarska in avstrij« ■ fika krona stabilizirata na enaki podlagi, j češ. da gospodarski in iinančni interesi I silijo v to. da se valuti izenačita, in da jc baš sedaj, ko se obe valuti nahajata na enakem nivoju, dana možnost izena« čenja. Laže bi bilo to izvesti tudi radi tc^a, ker temeljita obe emisijski banki Avstrijska nacionalna banka in nova madžarska notna banka na enakih prin« cipih. | Za to idejo se jc zavzelo tudi mad« žarsko časopisje. iTozsdei Hirlap» piše, da so se baje že začela pogajanja med Avstrijsko nacionalno banko in novo madžarsko notno banko glede uvedbe enotne devizne politike obeh zavodov in ! glede stabilizacije obeh valut na enakem tečaju. Ta vest pa se z Dunaja ozna» čuje za netočno. Po nnziranju medna* rodnih strokovnjakov bi bilo, piše dalje omenjeni madžarski list, to zato potreb« no, da bi se olajšala pribava trgovinskih in investicijskih kreditov. Posebno av« strijska trgovina želi to valutno priena« čenjc. Na Dunaju vedo, da ta načrt nc , bo naletel na ovire nc na avstrijski ne na madžarski strani. Nekateri madžar« ski gospodarski krogi menijo, da bo v primeru posrečenja te akcije izginila tc« Tržna poročifa Novosndska blagovna borza (17. t. m.) Pšenica: baška, 79 do 80 kg, 2 odst. 325. Oves: baški 262.50. Turščica: za april 235 do 237.50; maj 240. Fižol: mešani 625. Moka: baza «0» 490; «6», 327.50. Tcndcnca nespremenjena. Zagrebški tedenski sejem (17. t. m.) Sejem jc bil prilično živahen. Dogou domačih volov jc bil večji nego na pro« slih tedenskih sejmih. Cene pa so na« pram prošlim sejmom ostale v glavnem nespremenjene. Telet jo bilo dovolj, to« da večinoma slabšo vrste; radi velike ponudbe so jim cene dalje padle. Ravno tako jc bilo mnogo svinj, in siccr same mršave. Nadalje jc bilo mnogo konj, ki so se slabo trgovali, ker zunanjih kup« ccv ni bilo. Krme jc bilo dovoženo v večjih količinah. — Cene za kg žive teže so bile: voli domači I. 15 do 16.25, II. 13 do 14.50, III. 10 do 12, bosanski voli I. 12.50 do 13, II. 11.50 do 12.50, III. 10 do 11, krave domače I. 13 do 15. II. 12 do 13.50. III. 9 do 41, teleta 12.50 do 15, te« lice domače 12 do 14, svinje mršave 20 do 22.50 Din. Krma: seno 75 do 125, otava 125 do 150, detelja 125 do 150, slama 75 do 100 Din. Konji komad: to« vorni 15 do 17.000, težki 13 do 15.000, lahki 10 do 11.000, kmetski 6 do 7.000, fijakerski 4 do 5.000, jezdni 8000 do iO.OOO Din. Dunajski živinski sejem (17. t. m.) — Goveda: Dogon 410 glav; od tega iz •Tugoslavije 169. Cene nespremenjene. — Svinje: Dogon 1237 komadov. Notirajo: mesnate 23.000 do 27.500 aK, debele 22.000 do 25.000 aK za kg žive teže. Dunajski žitni trg (16. t. m.) Tcnden« ca slaba. Pšcnica jc skoro brez zanima« nja. Banatska pšenica notira 1.63 Kč, ru« munska 1.53 Kč šlep Dunaj. Madžarska rž se trguje po 1.39 Kč. Turščica se pro« daja po 1.30 Kč. Jugos'ovonska turščica dosega ceno 1.27 Kč. Rumunsko proso notira 1.31 Kč. = VeS dunajskih borznih firm pred likvidacijo. Z Dunaja poročajo, da je 14. aprila stopilo v likvidacijo 10 borznih firm. = Pred povišanjem madžarskih železniških tarif. Po vesteh iz Budimpošto pripravljajo madžarsko državno železnico v okviru velikih reform povišanje tarif na zlati pariteti. = Zunanja trgovina Italije v I. 1923. Uvoz jo znašal vrednost 17„228,144.456 lir, a izvoz 11,,058,888.807 lir. Primanjkljaj italijanske trgovinsko bilance za prošlo leto znaša toroj 6„1G9,255.589 lir napram okroglo 0 milijardam 435 milijonom lir primanjkljaja v letu 1922. = Credito Ita liano v Milanu. Iz Milana poročajo: Na italijanskih borzah so opaža nokaj časa mrzlično nakupovanje delnic Credito Italiano, ki so zaradi toga poskočile od okrog 850 na 1050 lir. Povod temu je, da skuša neka finančna skupina dobiti večino delnic. Da se temu izogne, je upravni 6vet zavoda sklenil predlagati delničarski skupščini povišanje delniške glavnice še v aprilu. = Oslabljcnje žitnih cen v Madžarski. Iz Budimpešto poročajo: Ker mlini vobče no sklepajo večjih kupčij, so žitno cene na Madžarskem v prošlem tednu nekoliko nazadovale. Rezorviranost mlinov izvira iz slabega izvoza moke. Izvoz moke je nazadoval zlasti v Avstrijo, največ zaradi tega, kor se je kakovost madžarsko moke poslabšala. = LežiSča platine v južni Atrlkl. Iz Nawvorka javljajo, da so v Transvaah-(Južna Afrika) odkrili velika ležišča platine. (Slavila). Startalo je 41 tekačev, na cilj jih je dospelo 32. Po točkah je zmagala Sparta. Seja LLAP. danes ob 20. v sobi Športne zveze. Nogometna sekcija S. K. Ilirije opo. zarja redno članstvo, da pride danes ob 6. zvečer sigurno v garderobo radi ma-saže. Gostovanje *Prlmorja» v Trstu. Na Velikonočno nedeljo so snldcta na športnem Igrališči) pri Sv. Ivanu v Trstu nogo-mctnl moštvi ljubljanskega S. K. Primor-je ter tamkajšnjega kluba «Edcra». v pondeljek pa nastopi na Igrišču v Skednju Primorje in klub Por.ziana. Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru! Sokol Sokol Ljuljana n. priredi v nedeljo; dns 27. t. m. za vse članstvo in naraščaj obvezen peš-izlet v Išlti Vintgar. Olnn-1 stvo v kroju. Zbirališče pri mostu čez Grubcjev kanal ua "'orlovski cesti, toč- j no ob 7. uri. Odhod točno ob en Četrt na 8. na Ig, povratek peko Škofljice z večernim vlakom. Podrobne odredbe, zlasti glede prehrane, slede. sebe. In stari revež jo jezen odšel — po mežnarja. Iz zvonika ga je opazovalo dvojo bistrili oči stiblijcvoga Mihca. «Vsi domov! Raglje s seboj! Povemo mežnarju, da ne ragl.ja.mo! Saj vemo, kaj bi rad župnik! Da bi za cerkvijo? Nikoli! Ali so zvonovi tam?* In četa tisto leto ni ragljala. Pa eo celo stari ljudje rekli, da je bil jako žalosten veliki teden. Kaj bi ne bil! Niti dan se ni prav začel, niti ni bilo nobenega opoldne in zvečer ne Ave Marije! Res so se gospod nad fantini malo preveč zagnali, niežnar se je pa jezil na sitnega župnika i.n na trmaste pobe in se je na Veliki četrtek popoldne celo napil. ni. Ko so zavladali v Doloh zopet parlamentarni običaji — in to je bilo takoj naslednji Veliki teden — je župnik Matija zopet poveril sestavo čete Štiblijevemu Mihcu. In ta je izkazano mu zaupanje popolnoma opravičil. Kajti delal jo rod, da so jo kar kresalo. Zlasti zjutraj! Med one leno trote. Iti so tisto leto <— entisoSdevet- stoena! — zjutraj zaspali in kljub klicanju niso vstali —- so padli kar trije — sramota! Kožarjev Lojze, Nartetov Blaž in Robnikov Šimen. Ko so Robnikovoga klicali — saj veste, kako te kliče: par kamnov v planke ■ ali pa se krada drv prod hišo poruši, I drugače sn pa sliši ne! — je priletel I stari Robnik ven, — kar so obleke i tiče, je spadal v posteljo — in je Sti-biljevega vjel in mu jih nabunkal! Kaj takega! Pa je prišla pravica! Na Veliko soboto zjutraj. Zastonj so vsi trije zopet prosili za sprejem — četa jih jo ogorčeno odklonila, j Zahtevali so raglje nazaj — Robnikov je imel celo ropotee, čisto nov ropotcc — nobeden jo ni dobil. Od pritožbe si nobeden nI nič obetal in j se tudi pritožil ni. Na Veliko soboto zjutraj, ko jo blagoslovljena grma-da na pokopališču že pojemala — in so je četa imela raziti, se jo izvršila obsodba. Dve lepi raglji in en ropotcc — vse t.o se jo raztrosknilo pred cerkvijo, vrženo iz zvonika. Drva dosti! Ogenj je spet zagorol. Da. kdor no ubogal = Gospodarski stiki z Italijo. Iz Beograda poročajo: Te dni sta prispela v Heograd goneralni tajnik Trgovsko zbor-Dico v Padovi in zastopnik velesejma v Padovi. Ostala bosta nekaj časa v državi, da proučita možnosti čim tesnejših trgovinskih stikov med obema državama. Izjavila sta, da obišče skupina italijanskih privrednikov zagrobški velescjem. Potem bi se ta skupina podala v Beograd, kjer bi so vršil sestanek s tamošnjimi privred-niki. Končno namerava iBta skupina posetiti tudi Ljubljano. = Gospodarski sliki med Jugoslavijo in Madžarsko. Iz Beograda poročajo, da je madžarski trgovinski ataše posetil to dni Industrijsko zbornico, klor jo v imenu svoje vlado pozval našo industrijce, da v čim večjem številu posetijo budimpo štanski velesejem. Obenem je izjavil pred stavnikom zbornice, da bo kmalu prispela v Beograd madžarska komisija, sestav ljena iz 15 strokovnjakov, ki bo ostala r Beogradu okrog 2 meseca in katere cilj je, da regulira vsa ona ekonomska vprašanja, ki se tičejo naše države in Madžarske. = Produkcija vina v naši državi je znašala v letu 1923. po podatkih ministrstva za poljedelstvo in vode okrog 5,115.000 hI. Za domačo potrebo bi zadostovala nedvomno le polovica te količine. Ako bi mogli drugo polovico izvoziti, bi dobili zanjo okrog ene in pol milijarde Din. Toda izgledov za izvoz skoro ni nikakih in tako se bo večina pridelka izpila pri nas doma. Ce je takšno popivanje baš v korist ljudskega zdravja, je zelo dvomljivo. =a Preno3 «Oceanlje» na Sušak. Paro-brodarska d. d. »Oceanija^ bo prenesla po zaključku upravnega odbora svojo centralno upravo na Pušak, kjer bo v najkrajšem času pričela poslovati v lastnih lokalih. ~ Beočlnska tvornlca cementa izkazuje ra leto 1923. pri delniški glavnici 13.5 milijona Din čistega dobička v znesku 4,824,455.38 Din. Obrestovanjo delniške glavnico znaša torej 85 odst. Češkoslovaško - avstrijska pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe, ki so se vršila na Dunaju, so prekinjena in so se češkoslovaški delegati vrnili'v Prago. Poga.anja so potekala počasi in niso dovedla do nikakih pozitivnih rezultatov. Veliko težkočo so obstojale zlasti v tem. ker Avstrija šo nima gotovo novo [splošno carinske tarife. Šport Službene objave LNP. — Iz seje u. o. 9. L m. — Odobri se S. K. »Jadranu« povračilo potnih stroškov v znesku 300 Din za igralca Janoša radi pokalnih tekem 16. marca in 6. t. m. — Na podlagi § 10. opč. prav. se dovoli Igralcu Vidmarju Frlcu takojšnje nastopanje v prijateljskih In mednarodnih tekmah za njegov klub S. K. Jadran. — Tajnik I. Mednarodni nogometni tekmi, ki se vršita na velikonočno nedeljo in pondeljek ob pol 16. na igrišču Ilirije, otvarja-ta klubske mednarodne prireditve v Ljubljani. V obeh tekmah se z gotovostjo pričakuje prvovrstnega športa. Za to jamči i nc samo visoka kvaliteta monakovskega moštva, katerega uspehe v prvenstveni konkurenci Nemčije ter v mednarodnih tekmah smo navedli že včeraj, temveč tudi odlična forma in temeljita priprava našega prvaka Ilirije ter za njo najmočnejšega ljubljanskega kluba Hermcsa. S. K. Hermes nastopi proti Monakovčanom prvi dan, drusl dan, v pondeljek pa Igra S. K. Ilirija. Oba kluba nastopita seveda v najmočnejših sestavah; Iliriji je na razpolago tudi Tavčar, kl je dospel na visokošolske počitnice iz Prage, Hermes pa ojači svoje moštvo z Igrači Pleš II., Gruden In Zalokar, ki so se nedavno vrnili od vojakov ter postavi na ta način istotako zelo soliden tcam. — Za Hermes bo to prva mednarodna tekma, nekaka ognjena preiskušnja zanj. Izglede ima vsekakor ugodne, saj so pokazale zadnje tekme, posebno borba s Primorjem ki jc končala 2 : 0, da je nlegovo moštvo v dobri formi. — Prcdprodaja vstop nic za mednarodni tekmi z monakovskim T. u. SV. v. 1860 se vrši v trgovini J. Oorec, Dunajska cesta tudi v nedeljo in pondeijek dopoldne. Znižane karte za dijake in redne člane klubov se izdajajo samo v predprodaji. — Vstopnice se dobe tudi v trgovini Ahlin v Sp. Šiški. Večina dunajskih klubov odide za Velikonočne praznike v inozemstvo. WAF igra v Frankfurtu. Admira v Mannliei-mu, Sportklub pa v Vratislavl. Slovan gostuje na Poljskem, in sicer v nedeljo v Lvovu proti Hasmonea, v pondeljek v Krakovu proti Wisli. V/acker se udeleži turnirja v Szombatheliju. Ostmark bo odsotna dalj časa. Najprej odide v Inomost, odtod v Celovec ln Beljak, nakar odpotuje v Jugoslavijo, kjer bo Igrala v Novem Sadu. Simmering Igra v Gradcu. Na Dunaju ostaneta od prvorazrednih klubov le Vienna in Hakoali, kl bosta za praznike Igrala proti švicarskemu klubu F. C. Bern. Včerajšnje nogometne tekme na Dunaju. Švedski klub Hammadby je včeraj Igral z Vienno. Tekma je ostala neodločena z 1 : 1 (0 : 1). V prvenstveni tekmi je Hakoali premagala V/AF-a s 6 : 2 (5 : 2). Nogomet na Reki, Prošlo nedeljo je reški klub Glorla porazil Sccleta Ghn-nastlca Triestina s 3 : 0. Le Izborili vratar Tržačanov jo preprečil večji poraz. Cross country za prvenstvo Češkoslovaške. Preteklo nedeljo se je vršila v Pragi cross-country-tckma za prvenstvo Češkoslovaške. Proga je bila dolga 9440 m. Zmagal je član Sparte, znani tekač na dolge proge Nedoblty v času 34:45. Na drugo mesto se Je placlral Šlndler (Soarta) v 34:55. na tretje pa Drozda Velikonočne čestitke naših vojakov Vesele velikonočne praznike žele svojim starišem, slovenskim dekletom ter čl-tateljem Jutra: Beograd, slovenski gardisti: Slavko Mihelin, Lovro Kolnik, Ivan Košir, Franc Menart, Franc Trolia, Josip Rašek, Stan-ko Rus, Avguštin Slabe, Josip Tomažlč, Ivan 2muc, Anton Jcšclnik, Franc Avguštin, Franc Prelesnik, Pavel Pcterucl, Fr. Hren, Franc štrltlh, Valentin Derganc, Alojzij Alič, Lovrenc Bergant, Josip Rant Josip Tušek, Franc Arh, Janez Smuko-vec, Tone Jakšc, Josip Krašovec. Prizren, vojaki 30. pp.: Maks Fllipčič Iz Novega mesta, Franc Skrubelj iz Šmartna pr' Slovenjgradcu, Vajdetlč Mar ko Iz Dol. Podgorc pri Črnomlju, Franc Debev in Anton Kovšca Iz Dolja pri Borovnici, Anton Škrlec lz Dol. Suhadola, Matevž Rosman Iz Karteljeva, Franc Kresal lz Vel. Sevnice, Ivan Varšek z Viča. Debar, 6. četa 12. pp.: Zvonko Taufer, Viljem Witzmann, Albert GrOgclj ln Fr. Polutnik. Gjenovlč. tantje mašinske .podoflcir-ske šole Iz VII. tečaja: Franjo Verhunc iz Podnarta, Franjo Mareš, Fran Pctrič, Josip Makovec, Ivan Belič Iz Ljubljane. Ivan Krcn Iz Zaloga, Karlo Urblč Iz Sevnice, Davorin Podlogar lz Hrastnika, Stanko Oobcc iz Ponikve, Rudolf štol-cer Iz Ptuja, Josip Fllipčič Iz Maribora In Rudolf Rozman Iz Ježice. Novi Sad, vojikl L vazduhoplovne ko. mande I. balonske čete: Viljko Laznlk, Ludvik Namorš, Peter Pire, Joško Pikon Viktor Maloprav, Marjan 2upnek, Franc Mojškerc, Just Oustlnčlč. Tivat, pomorski podčastniki radlote-legrafisti in vazduhoplovcl: Rudolf Kosi, Jakob Jezeršek, Srečko Anton, Janko Pctcrnclj, Anton In Rudolf Arh, Gust Dobrajc, Fran Kovač, Rud. Nalitlgal, Ant. Potočnik, Nace Pirnat in Janko Ober-snel. Mojstrski turnir v New-Yorku. V XXI. kolu jo Capablanca po 30. potezah porazil Retija, Maroezy po 48. potezah Bogoljubova, Marshall po 41. potezah Yatesa, dr. Lasker po 49. potezah Tartakovverja. Partija Edvard Lasker-Ja-novvski je bila po 71. potezah prekinjena, Aljehin je bil prost. Stanje po XXI. kolu je sledeče: doktor Lasker 15, Capablanca 13 in pol, Aljehin 11 in pol, Marshall U, Reti 9 ln pol, Ma-roczy 0, Bogoljubov 8 ln pol (1), Tarta-kower 7 in pol, Yates 7, Edvard Lasker 6 (1), Janovvslti 4 ln pol (2). Zmaga dr. Laskerja je definitivno odločena, ker je treba odigrati samo še ene kolo. Capablanca dobi drugo darilo, za tretjo pa se borita Aljehin in Marshall V zadnjem (XXII.) kolu bodo igrali: Ca pablanca-Bogoljubov, dr. Tartnkovver-Al jehin, dr, Lasker-Marshall, Maroczy-Ya tes, Janowski-Reti, dočim je Edvard Las ker prost. Tujci v Ljubljani Od srede na četrtek je prenočilo ^ Ljubljani 120 tujcev in sicer v hotelu SLON 19, med njimi: Cavalieri Ce zarc, trgovec, Milan; Mirkovič Drago ljub, kemičar, Beograd; Morovetz Ant. monter, Dunaj; Scholz Edvard, tovarni ški direktor, Dunaj; \Viiger Albert, trg. Ulm. UNION 36, med njimi: Klein Josip trgovec, Dunaj; Pire Ivan, trgovec, Trst Reiss Samuel, trgovec, Zagreb; Salat Ivo, trgovec. Trst; Totovič Vladimir, ti govski potnik, Zagreb. LLOYD 14. JUŽNI KOLODVOR 9. ŠTRUKELJ 14. TRATNIK 6. Poleg tega v gostilnah: De Schiava > Stari tišlar 8, Kovač 2. Lastnik In izdajatelj Konzorcij »Jutra Odgovorni urednik Fr. Broiov' Tisk Delniško tiskarne, d. d. v Ljtibljie Ali ste že poslali ^ naročnino za „Jutro' ,,,„, mki b«M4> n*« »k „r>oplso.knl«F I« Jtoiiltw o« r.či.n. vsaka be.s11 pa, [ihcine ln vsakovrstne druge da sama oskrbuje kaksn ' ... I.il.llia Im, aflllnn tn Pnn . lOSOS -------------------- r------------------ „aJceneJSo v zalogi: Lvgen pod ..Pomofi gospodinji" na . rtnlan,Blm T.._____ l. .t—," izdelke Ima stalno ia manJSe posestvo. Ponudbe Ivauc, Bodražlca, Dolenjsko. 6204 Žične mreže ,, ograje vrtov In drevesnic, isuiiovrstue žično tkanine ter litsnetn joijutmlb velikosti Izdeluje Evgen Ivane, tovarna klenih I Kanin in pletenin, Sodraltca, Dolenjsko. 820« Obleke po meri lideluje' najBolIdneJe In po-ccoi modna krojaenica Ja-vob Smerajc, Poljanska cena »t. 12. 821« upravo ,,Jutra". 8263 Mesto blagajnlčarke Pomladno obleke najnovejših vzorcev. površnike v vseh modnih krojih ter vsa druga oblačila za dom, sprehod, eport ln svečanosti, dobe gospodje po cenah, kakor sl jih žele, le pri tvrdkl J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12, 6023 oziroma traf Ikantlnje, ISče \ gospodična. Ponudbe na upr. ______ . _ ,Jutra' pod Šifro ..Zancsljl- ,i,stične posteljno vložke na va 1824". 8736 »enem ali železnem okvirju .______________ Modistka t. Gorjanc A Co., Ljubljana, Br. Potra c«ta St. 27, poleg bolela ,,Tratnik" Prodajalka pridna ln poštena, ISCe olužbo t meSiiul trgovini. — Nastopi lahko takoj. — Ponudbe je poslati na usslnv: Anica Mehle, Pouova vas, poŠta Oroeuplje. 8186 Registrirna blagajna ..National", se ugodno proda, sprejema Kolodvorska 31/11, „Unioii". Kupim voz z valjarji in okvirjem za žago samico. Ponudbo jo poslati na upravo „Jutra" pod „Za žago". S011 Sode kupim večjo množino, novo alt rabljene. velikost od 100 do 700 kg lu sicer lz črne ln pocln-kone pločevine. Najnižje ponudbe ln množino naj se spo. Boljša vijolina ln kitara, se proda. Polzve se: Prule St. 17. Lavrenčič. 8253 Klavir znamke VVIlmann & Pečka. v jako dobrem 6t.inju, so po ugodni coni proda. — iFtotaru se proda popolnoma lahko kolo. Naslov: Pavel Jemc, Ljubljana, Breg 18. 8257 E^r Trgovcem In Industrijcem -w priporoiiamo zohnn in naredilo ] o prisilni pora™ izoun Honhupza kl eta Ušla v liroSuri, katera velja B poStuiao vrel 8 50 Din in ee naroča pri Tiskovni zadrugi v Llubijanl Frofernova ulica Slov. bi. n elin" družba za električno i.idustrljo d. Z 0. Z. Gradi električne centrale ln naprave. —>• Velika zaloga motorjev in električnega materijaia. — Cene izredno nizke. Postrežba točna. Na željo poset Inženirja brezplačno. ajsKa cesta St. 1, ti Maribor, Uetrinjska ulica 51.11, telefon 239. Kompletni stroji za Izdelovanje lesenih Čevljarskih iebljev, se proda, : ro^f Francu MaJdlCu/ trgovcu event. m odda cela tovarua 77«! v najem. Tovarna Je v obra-1 tu ln Je vpeljana po celi JugoslavlJl. Ponudbe Jo po-Blati pod ,,Tovarna" na Aloma Oompany, LJubljana. 8005 Kranju. vs&kovretua popravila slam-plkov ln svilenih klobukov. Postrežba tofcna. 720 Redka prilika! Iva šiller - modiatinja ^ST^STi blaga s 100 odstotnim pop.l-stom, še Vam nudi v trgovini E. Etockl, Kongresni trg 2. I sc;;.1 Gostilna na Strelišču le prlporcča sa nakup In popravila modernih sian nuov po tvornISkib cenah. Btoini-a na Sv. Jakoba trgu — »alti dan. 7U Slike za legitimacij« lideluje najhitreje fotograf Hugon Hib Ser, Ljubljana, Družabnik Zk trgovino ln Industrijsko podjetje obenem, so sprejme takoj. Potreben kapital Uin poj Rožnikom, se bo odala v 200.000. Ponudbe ua .p.'avo najem. Pojasnila daje člau „Jutra' pod šifro ,,1'goduo". odbora ,,DruStva csu-OGtrel-£1116 cav" dr. ivan Lovrenčlč, odvetnik v Ljubljaul, Miklošičeva cesta 8. 812S Vc'1' nnočne nraanlke 1 najlepši in nalboij pripravni na.em Orlg.Wertheim blagajna lSčem trgovino, lokal ali hI- lllu[ ua suiaijetno goro nad se ugodno proda. Ponudbe s° oa Prometnem prostoru. Kvantom. 811B Vilvozorjar trg. Z upravo ,.Jutra" podsliro ™o na naslov .Blagajna". 8020 O o 11 n a r, Mavčiče, prostoru. Kranjem. Rado 8020 (dobe) Prodajalka damsko modno trgovino, Je tzvežbana v prodajanju bluz. oblek tn ploSčev, »o takoj sprejme. Pismene po-Gttfbc na postni predal 88. 3050 Wanderer avto moderno opremUen, v prvovrstnem stanju, sc po ugodni ceal proda. Posredovalcem provizija. Naslov povo uprava „Jutrk". 7817 Po znižanih cenah prodaja rad! preselitve trgovino Marije Rogelj, Ljubljana. Llngarjovk ulica Štev. 4 V zalogi ima razno eukuo, cajge, kotenino. zeflr, esport-cvilib za modroce, kovtre, belo, rjavo za rjuhe, rnoSko ln žensko perilo, kravate ln drobnarije. Zimsko blago pod lastno ceno. Nobeden naj ne Posestvo V najem dam v lepem kraju na Gorenjskem kmečko po-se.-tvo z vsem živim lp mrt-' vlm Inventarjem. — Na posestvu se labko redi 20 glav iilvine. Pouudbo Jo poslati ua upravo ..Jutra" pod Šifro „ Posestvo". 8011 «TrIglav» restavracija v BEOGRADU, se priporoča vsem slovenskim rojakom, ki potujojo v Beograd. 8002 Damske slamnike i ti t a r cl vseh vrst In barv sprejema v popravilo do konca sczlje tovarnar Valentin Maček v Domžalah Stev. 121 7320 Dne 16. aprila 1924 se jo ponesrečil na Triglavu in ob 23. uri. istega dne podlegel zadobljenim poškodbam na Jeseuicak naš tovariš maturant Gore, ki jih je tako ljubil, so mu ugrabile mlado življenje. Ponesrečeni jo bil naš navdušeni pristaš, bivši tajnik in delaven član v različnih krožkih ^Preporoda". Bodi vrlemu tovarišu ohranjen blag spomin! Ljubljana, 17. aprila 1921. Odbor SJSU „Preporoi" Knjige za mladino Fr. Milčinski: ZGODBA KRALJEVIČA v MARKA. Voz. 18 Dio, po poŠti l &O Diu več. J. Sorli: ČIRIMUROL 1'ovest s slikami. Bro.t. 20 Din, ve:. 36 Din. . po pošti l'MJ Uin vet!. Fr. Milčinski: TOLOVAJ MATAJ. Pravljica a slikami, ll.nati«. Cona bro8.18 Din, vez. 2b Din, po poŠti 1 &0 Diu več. . If J. Šorli: BOB IN TEDL Dva neuguaiica. Povest t slikami. Broš. 12 Din, | voz. 18 Din, po poŠti 1'2& Din veti. J. Waschtctova: PltAVIJICE. Z večbarvnimi slikami. Ves. 22 l>io, po poŠti 1-25 Din več. Čika Jova: PISANI OBLAKI. Vel. U Dio, po poŠti 126 Diu voč. Cika Jova: KALAMANDARIJA Vez. 12 Din, po poŠti 1 Din več. Vse te knjige ee naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Prešernova ulica št. 54. V A lil ILO Prodajalka ipretna, b večletno prakso, takoj sprejmo v modno rgovino. Izveibane v modni znmudi ugodne prilike. Samo Uroki za gospodo imajo pred- do 80. aprila. Pii cost. 7011 poštni predal 38. ibmene ponudbe na j------------- 8047 Dobro ohranjen klavir Tehnik centralno kurjavo speci-illziran v tej stroki, a prak- ro, se takoj ^prejme k »......... jemu podjetju. Ponudbe jed p0ve uprava „Jutra". »Kurjava" na Aloma Com-pany, LJubljana. SU02 ..Mignon" se takoj proda. — Amerik, registrirna blagajna in dve omirl (Scbubladka-eten) lz dobe Marijo Terezije in Ludv. XIV. Naslov " 8'JCO Dva prikrojevalca krojaCa) zmožna vsega k on- na veliki Sveže ribe karpe, Bftuke, postrvi ln na mo6ena polcnovka, so dobi Tovarna Sivljensklh potrobflčln, a sl-g.irno ln krasno bodočnostjo, ►o proda ali sprejme družabnik. Pogoji zelo ugodni. — Dopise pod ..Promet" na upravo „Jutra". 8019 Zamenjam ! lepo stanovanjsko h 1 8 o v Grazu proti hlM ali vili s prostim stanovanjem v Ljubljani. Ponudbo pod ..Hi&a ali vila" na upravo ..Jutna" 8252 Novo hišo a 3 sobami, lep vrt, eado- Čast nam je Javiti cenjenemu obfilnstvu, da toBlmo pristno dalmatinsko vino, Cmo po 10 Din, belo po 12 Din ln olivno olje po 30 Din. — Gostilna pri Podobniku, Novi Vodmat — Drafia NinlC. S187 (kdjskega dela s dobrimi Fr. K h a m, nasproti hotela f D«0o?anrl"\v?Sk nosnik, travnlk, njiva, hlev, i peten pn tvraKi . . nrH.,„,m kralu referencami, sprejme takoj ..tJnloa1 >11 po dogovoru konfekcijsko |-- todjetje P. Derendk A Clo., JublJana. Osebne ponudbe med 14,—15. uro t pisarni taonska cesta 8. 7701 8186 klet Itd. v prijaznem kraju (pripravno za letovišče), če- __trt ure od mesta (postajo), prodam radi selitve (tudl z r«ln ro nrnda- I novim pohištvom) po zelo t^eno se proua. ugodni ceni. Polovico takoj, 1 nov dlvan, dva potovolna o«taio po dogovoru. Naslov kovčka. 2 kopirni stlskalul- Schnelder, Dovina. Delavca kl se razume na tago sami-ter na mizarske stroje, sprpjme takoj. Naslov: Josip vengar. strojno mizar, •tvo, Javornik. cl, 1 mala slamoreznlca, 2 ska Bistrica, kuhinjski balančnt tehtnici, 1 mlin za gvlrce, 4 nove kropilnlce, 1 brusilna naprava z 2 brusoma, 1 rezervoar, 3 zračno eosatke za bl-clkclj, 350 ključavnic, kom-8100 pietne Skrinjico vojaških novincev. Naslov povo uprava Sloven-8110 aiejtii ianciil kiobučarna Morija JegllC modlstinja LJUBLJANA, SlomSkova ul, 27 priporočata veliko izbiro domskih modernih slum-niko, v vseh barvah po tovarniških c.euah. Popravila v moderne obliko to to^no avrmjejo v lastni t elavnici po solidnih evitaii. ieoc/a Razpis prostega mesta v zdravilišču LaSko za prl-. ... .o , „ vatne namcSčcnce. — Pokoj- « namcSeence Posesh^o obstojefie lz hlfio ln gospo- Vajenca A kleparsko obrt iz poBtene hlfie, se sprejme. V hifil Ima tudl hrano ln etnnovanje. — Franc GradlBar, Rimska cesti št. 14. 8240 „Jutra". zemljo (od to 10 ha zaraSČe-nrsa gozda) bo dne 28. apr. dopoldne na prostovoljni 8140 drnžbi prodano. Interesenti Prodam: 1 mlattlnico za roPnl pogon. 1 stroj za fotl8kanJe grozdja, 1 veliko gostilniško omaro za led, 1 par umetnih mlinskih kamnov s kompletno opremo, paltna kolesa in ?*J ^idCi°rikJSntJl 8''S2 dlnacljami ln kopeljl toda Ja. Vrh pri KraSnJl. 8-dZ . potnlh stroškov za do- LJublJanl razpisuje eno prosto mesto za zdravilišče Laško s popolno brezplačno preskrbo z dravnteklml or- ifrsi Gremija trgovcev v Ljubljani ki se vrši v ponedeljek dne 28. aprila 1.1. točno ob '/2 8. url zvečer v dvorani „Kazine" v Zvezdi. Dnevni red: 1.) Pozdrav načelnika. 2) Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3.) Foročilo o delovanju gremija v letu 1923. 4.) Računski sklep za leto 1923. 5.) Proračun za leto 1924. 6.) Sprememba pravil 7.) Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti vrši so eno uro pozneje ravnotam z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki pa sklepa veljavno neglede na število navzočih članov. 1892,a Načelstvo. Vajenca ali vajenko "prejme trgovina meSaaega grodi za kmečki vodni mlin, sga na Dolenjskem. — Jermehice, 1 cylindcr (2 m) Malo posestvo s lepo hlSo v LlmbuSu pri Mariboru Je naprodaj. Naslov pove uprava ..Jutra" Maribor pod ..Posostvo". 374 Pouudbe na upravo ..Jutra" 'od ,,Priden vajenee". Isto-,&m so sprejme tudl znnfs-lilvega hlapca za prevažanje ljudi. 8158 Vrtnar prakso v gojitvi cvetlic, 'adja In zelenjave, po možnosti samski, ee ISče Biti Kora posten In prvovrsten. — Ponudbo s priloženimi Izpri-cevali naj se pošljejo na na* »lov: Paro Kotle, Komolac M Dubrovnika, Dalmacija. TStf (iščejo) Za učenca v trgovini « moS. blagom, litem mesta mojega Hletnega zdrave-*a sina. Ponudbe na upravo »Jutra" pod Slfro ..Učenoc '. 8028 Strokovnjak lesne trg. Otožen slovenskega, ltalljan-Bll*pa ln nemSkega jezika, strojepisja ter vseh plsar-6|5kib, skladiščnih ln iagnib foslov, ISče službo. Gro tUdI v Uosno, Dalmacijo In Orno Eoro. Ponudbe pod ..Strokov-BJak" na upravo ..Jutra". 002 Knjigovodja- JHanctst In srbobrvatskl Korfspondcnt, Seli sprerne-•"I mesto. Nastop 1. maja rODudbe se prosi pod Šifro '.ver/Iran In točen" ua A lopa Company, Kongresni trg »L S. 8148 Gradbeni tehnik l^fe mesta kot projoktant, »■jrajo kje na deželi. Absot-Jlral je višjo stavbno Solo v LJublJnnl z dobrim uspehom ima nekaj let prakse v »l«oklh. betonskih (vodnih) Jerndbah In proračunih. — zavaljčni mlin, 1 navaden : mlinski kamen (bel kranjlč) i Vso v najboljšem stanju. — Mirko Weinberger, mlin, Zagorje ob Savi. 8142 3 tovorni avtomobili i Btlsslng, 4tonskl s potnogTi-mistaml obroči, skoraj novi, se. po zelo ugodni ceni pro- | dajo. Ponudbe no: fmpex, i dr. > o z. v LJubljani, Kre-kov trg 10. 8011 Popolnoma nov stroj za Izdelavo streSne opeke (Falzzlegel), prodam. Naslov pove uprava „Jutra". 8207 Posestvo 3 ln pol orala njiv In gozda za 75.000 nin, soma hi-Sa z dvema stanovanjema, z 1 ornlom vrta, pripravne za trf«vlno ali obrt. 45 000 Din Jakob Mlložlč, Smiklavž St. 27, Hočo pri Mariboru. 875 Fotosrrafifnl anarat Na stanovanje s hrano so sprejmeta takoj ali s 1. majem dva gospoda. Naslov pove uprava ,,Jutra". 8148 | Opremljeno sobo k električno razsvetljavo, v brez potnih stroSkov za dobo od 1. do 30. maja 1924, odnosno 2 mesti, prvo od 1. do 15. maja ln drugo od 10. do 30. mula 1921. — Za to mesto prihajajo v poStev lo zavarovanci Pokojninskega zuvoda, ki bolohajo za pro-tiuskim! in revmatičnimi obolenji lažje vrste ln nimajo premoženja. Tozadevne proSnje sa sprejemajo le de dno 24. aprila 1921 opoldne. ProSnje morajo biti oprem-Ijeoe z ubožnim spriS.v<**letn lo a potrdilom zdr&vnika: 1.) o potrebi takega zdravljenja — 2.) o umestaoati idravljenja z ozlroiu na »k upravo „Jutri". Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost in neuravno življenje papeža Aleksandra VI., njegovega sina Cezarja in hčerke Lukrecije Rorgije. Broširano Din 30.—, vezano Din 36, po poiti Din 2,— vc2. CLAUDEE PARRERB: QuSarji zgodovinski roman iz življenja morskih roparjev v XVII. stoletju. Cena Din 20.—, po pošti Din 1.50 več. FR. HELLER: ... < Blagajna velikega vojvode Roman. Cena Din 15.—, po pošti Din 1.50 več. FR. HELLER: _ Prigode gospoda Collsn Šaljiv detektivski roman iz velikega sveta. Čcna Din 10.—, po pošti Din 1.50 več. TI^TF^HIFUJTVTm* i'MII |ll> nBHTflTBMllfBBnWi^"rCTpc''r J ^SBS3Ji Knjige se naročajo pri upravulštvu «,JUTRA Prešernova ulica B-'. tulio, dobro kvaliteto,vilano, satno za tlinport ztuoiau blago, kupuje vedno Guerrino Marcon, Trat Via San Auaataso 10. Obvezno oforto z najniijo cono franko PoBtojna ko atlresirajo na ironiji nasbv ali pa ua liiov. ilarcoti, Utraza (DuienjaUo). 'SaBlUMHBBBBMEBH V nobeni knjižnici ne sme manjkati cankarjev zborni!; Uredil dr J. Olonar Vez. B7 Din, broS. 80 Din, pošt. i'60 Din NaroSa se pri Tiskovni zadrugi j* v Ljubljani [jj BBBOBBBSBBaaBISO Prima Portland Trhnlltki in Dsiiiiaiioskl dobavlja v poljubnih množinah. V zalogi tudi apno. Naročila ep.ejeina: Petrič. GosilasvetskiPcesta !5;l. III Telefca 343, 4 o.i »Hlpolit je mrtev? Pa kaj ml pravite? Je-li mogoče, da jc mrtev? In kako? Napaden? Žrtev umora? Tudi Edmorid?« Prefekt iznova zmaje z rameni. «Dc.istvo, da kličete Fauvillea z njegovim krstnim imenom, dokazuje, da ste spadali k njegovim intimnim. Pa če tudi dopuščam možnost, da niste bili udeleženi na njegovem umoru, bi vendar iz novin v zadnjih štirinajstih dneh bili mogli do-znati, za kaj gre.« »Nikdar nc čitam novin, gospod perfekt!« «Kako? Vi vendar ne boste trdili...« «Ceprav nc izgleda verjetno, jc vendar res. Jaz neprestano delam, neprestano sem v svojih znanstvenih raziskovanjih in niti najmanj sc ne zanimam za ono, kar se dogaja izven. Že mesece in tnescce nisem vzel cnc same številke katerihkoli novin v roke. Evo, zato zares nisem ničesar vedel o smrti Hipolita Fauvilla.« »Poznali ste ga pa?« «Dobro sem ga poznal v drugih časih, pa potem sva se razločila.« «Zaknj?» «Rodbinski razlogi.* »Rodbinski? Ste morda v sorodu z njim?« «Da, Hipolit je bil moj bratranec.« «Bratrancc? Toda ... saj ste potem ...« Prefekt pravočasno utihne. Potem nadaljuje: «Doženiva to! Fauville in njegova soproga sta bila potomca dveh sester, Elizabete in Ar-mandc Roussel. Tc dve sta imeli šc nekega bratranca Viktorja ...» »Da, to je bil Viktor Sauverand, ki se je v inozemstvu oženil in je imel dvoje dccc. Prvi sin mu jc umrl pred petnajstimi leti, drugi sem jaz.« Dcsmalionovo presenečenje je vidno. Ce govori mož istino in če jc res sin onega Viktorja, čigar civilnega stanja policija doslej ni bila mogla dognati, in ker je Fauville mrtev, njegova žena pa, rekel bi, dokazana morilka njegova,... potemtakem jc policija danes aretirala definitivnega in zadnjega dediča Kozme Morningtona ... Toda iz kakšnega razloga nudi on sam sedaj policiji takšne prepričevalne dokaze?.., »Zdi se mi, gospod prefekt, da vam moja izjava daje misliti, Morda vam dokazuje, kakšna pomota se je zgodila z mojo ne-upravičeno aretacijo?« Izražal so je povsem mirno in enostavno, navadno, z velika vljudnostjo, vendar mu prefekt ne odgovori, marveč ga tta. mesto tega vpraša: »Vaše pravo ime je torej...« »Oaston Sauverand!« »In zakaj ste si nadeli napačno ime Humbert Lautler?« Vprašani je vidno nejevoljen nad tem vpašanjem, potem pa odgovori po kratkem pomisleku: »Gospod prefekt, to je povsem zasebna zadeva in pravica...« Desmalions se nasmehne: »Odgovor je bolj srednji. Ravno tako bi lahko odgovorili na moja nadaljnja vprašanja, zakaj se skrivate, zakaj ste zapustili svoje prejšnje domovanje v Ruc de Roule in zakaj ste si pustili pošiljati svojo korespondenco?« »Vse to je res, toda to so povsem privatni akti, za katere odgovarjam samo svoji vesti. Ne dopuščam vprašanj o njih.« «Isti odgovor daje vaša tovarišica, ki jc tudi osumljena.« »Kdo?« «Gospa Fauville.« Gaston Sauverand vzklikne na sličen način, kakor prej, kakor ranjena žival, plane, obstoji in na obrazu se mu zrcali isto presenečenje, obenem pa prestrašenje, ki se mu jasno izraža v vseh potezah.« »Kaj, kaj? Kaj pravite? Ana Marija! Pa saj ni res, saj ni res!« Desmalions prispe, si ogleda jetnika in se s tihim glasom razgovarja z Webrom, ki mu poroča vse podrobnosti aretacije. «Dobro,» pravi prefekt, «potrcbno je bilo tako. Sodaj ju imamo oba sokrivca, govoriti bosta morala prej ali slej in vse sc bo pojasnilo. Upora torej ni bilo?« «Nikakršnega, gospod prefekt!« «No, vseeno, paziti treba!« Aretirani ni spregovoril bescdicc. Ko pa razvidi, da je tukaj sam prefekt policije, dvigne glavo in vpraša v vljudnem tonu: »Prosim oproščenja, gospod prefekt, prosim vas, da me blagovolite informirati o razlogih moje aretacije. O tem nimam niti najmanjšega pojma, zakaj iu kako. Zdi se mi, da so vaši agenti sami žrtev nekakšnega nesporazumljetija, ki je sicer strašno, ki sc pa da vendar šc popraviti. To osvobodilno hesedo si želim, da, smem jo zahtevati...» Prefekt zmaje z rameni in pravi: »Osumljeni ste sokrivde rta umoru inženjerja Fauvillea in njegovega sina.« »Hipolit je mrtev?« Ta krik aretiranca jc bil tako spontan, tako resničen in pristen, prišel jc očividno tako iz globine in je izražal tolik strah in obenem začudenje in presenečenje, da so se prisotni kar stresli. Z gluhim glasom, poltiho, ves v nervoznem razburjenju ponovi aretirani: Centrala za SHS ŠSrcse? šivaSm stroii« S©4a!msv& €©., &8ew York 709/a Predaja na obroke dia^Bj&fel.il^Bbimjoi.o ^sl J.® i Zshtevajto cenik! MINA! Za lužjo voljo, nikar no pozabi kupiti Gi jumpcr pri II priporoma hotel Južni kolo-dvor-Mikllč, Kolodvorska 43 6«z nltoo pristna štajersko b zeljsko vino po 8 Djn za liter Sočasno so priporoča tudi Jer.izalcmee, Pikrčan, črni Otelo za Bla okrvne in druga prvovrstna štajerska in dolenjska vina. i85/n kolarnike, brezglavnike, žlčnikc za strcSno lepenko in krovnikc, krepin-stifte, iCciarje in tapetnike, fcmkatur e kaveljčke, poreznike s pol-okroglimi glavami, sponke za brzojavno žico, kotnike z zarezo, /biče za čevlje a vdrto glavo, londonske zbice s polokroglo glavo, cvikovce za pete znamke „P", in raznovrstno vlečeno in žgano žEco I izdelujem in razpošiljam na veliko in malo ic od 100 kg dalje po najnižjih cenah l86Sa S SIMON PIRC, KROPA (Slovenija) I ____„__ ................. m samostojna moč, popolnoma vošča srbohrvaščino, slovenščine ter nemščine Niso izključeni tudi upnkojeui ali odpuščeni uraduiki. Oferti naj bodo lastnoročno pisarn in naslovljeni Da poštnn-ležeče Celje, pod Daslovom „Tovarnliko podjetje". 1793 a Tam dobiš: volnen jum-per od Diu 88 — uaprej. Svilen jumper po Din 180, l60, 3*6, 410. Ktamin in opal bluze od Din 134-—. Zunanja naroČila paltao oMotio m [jsj] um m v slovenščini in nemščini, zmožno samostojnih pisarniških del, spre me za takojšnji nastop večje trgovsko podjetje. — Ponudbe je poslati na poštni predal štev. 102, Ljubljana. Predpogoj je slovenska in nemška stenografija. 1SC1 /i Sn motorni površniki po aeHo nitki fa cenah v obiseiini intfuslriji A, KUNC Ljubljana Sv. Petra cesta 27 poleg hotela Tratuik priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih LiubS.asia, Gosposka ui. 7 I. Feaadiiska Podoficirska šola ,Kralja Aleksandra I', v Beogradu sprejema gojence iz civila in stalnega kadra. Kandidati iz civila morajo izpolniti naslednje pogoje in predložiti sledeče dokumente: 1.) Da je državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovenccv, kar dokaže z domovinskim listom. 2.) Da ni mlajši od 17 in ne stareji od 21 let, kar dokaže z krstnim listom. 3.) Da jc dovršil najmanj ljudsko šolo, kar dokažo s šolskim spričevalom. 4.) Če kandidat ne prihaja neposredno iz šole, mora dokazati z nravstvenim spričevalom, da je dobrega vedenja in da ni sodnijsko kaznovan. 5.) Da ima dovoljenje od staršev ali varuha, da sme vstopiti v šolo. 6.) Da ni oženjen, kar dokaže s potrdilom od cerkvene oblasti. Kandidati iz civila prijavljajo se za šalo preko komande vojnega okraga, na čijem teritoriju 'žive. Oni iz Beograda neposredno komandantu šole. Kandidati morajo izjaviti z lastnoročno napisano prošnjo, da pristanejo na vse pogoje predpisane v „Uredbi o podoficirskim šolama'-in priložijo prošnji vse zgoraj navedeno dokumente. Prošnja in vsi dokumenti morajo bili kolekovani po novem zakonu o kolekovanju. Prošnje z dokumenti je odposlati ali prinesti čim preje tako, da so bodo lahko pravočasno vrnili v eventuelno dopolnitev, a najdalje do 28. aprila 1024. Kandidati so morajo oicono prijaviti k zdravniški preiskavi in k sprejemu dne 5. maja 1324. ob 1 uri zjutraj v kasarni Beligradaka, ulica St. 38 v Beograda Vsi kandidati imajo pravico na brezplačno karto za vožnjo. V to svihc .se morejo pravočasno obrniti na komande svojih vojnih okrugov, za izdajo potnih objav. V slučaju, da kateri od kandidatov no bo »prejet v šolo, dobil bo od šolske komande brezplačno karto za po«-tek na svoj dom. Prva »lovenflka ladjedelaloa priporoča svoje prvovrstne = športne čolne = (Kielboote) na veBla, jadra ali motor. Na sahtevo slike in cenik na razpolago. Sprejemajo se vsa popravila to stroke. Cene brezkonkuroučnol Istotam nakap meeesnovega lesa in desk, 6 do 6 m dolgih. 1783 a Sprejema dumske elamniko v prek rojevanje in vsa popravila Zaloga Spaterie oblik tor vseh po-treoSčiu za modistko Postrežba točna Cono najnižje. v normalnih dolžinah in v debelinah nad 30 cm I» in IIa kupimo v vsak množini iranko vagon, najraje na progi Zidani most - Brežicc. — Ponudbe z navedbo cene, množine in kraja, kjer so hlodi lahko ogledajo, na 1863 a iu. pesadijsirc psdoficipska šola c u grehu sprejme fo leto 500 yajera. Za sprejem v to šolo potrebni so sledeč dokumenti: a) Domovinski list, da jo državljan kralje vine Srbov, Hrvatov in Slovencev; b) krstni list; c) šolsko izpričevalo; e) nravstveno izpričevalo o lepem vedenje d) dovoljenje staršev, da sme stopiti v šolt Vse te dokumente in lastnoročno pisan prošnjo poslati ali prinesti je vojnemu okrugi v katerem živo. Vsi kandidati se morejo priglasiti v šoli Zagrebu dno 5. maja ob 8. uri zjutraj. Za prihod v šolo in vrnitev imajo kandida pravico na brezplačno vožnjo po železnici i ladji. Vsi ostali pogoji so razvidni pri vojnem okrugn. Iz pisarne IV. Pešsdijske podoficirske šolo broj 761 od 4. marca 1924. 1111 toda po izredno nizkih cenah ga dobito pri tvrdki Mit.,] želj &i Kaj šel j (bivša preskrbovalnica) Ljubljana, Turjaški trg št. 1 Velika zaloga najrazličnejšega ma-manufakturnega in galanterijskega blaga ter usnja vseh vrst. Vsak si naj ogleda. Krojači in preprodajalci poseben popust! št. 855 od 28. februarja 1924 v Beogradu. EKSPOZITURE?] PODRUŽNICE: i Konjice Meža - Dravograd Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica Telefoni: 139, 146, 458 Brzojavi: Trgovska