ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerical Printing of All Kinds
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čitalelji v: CHICAGL NEW YORKU. DETROITU.
sploh po in izven Amerike
Vol, xxxvm.—leto xxxviii.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK,) JUNE 20, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 119

CHRISTINE МАСШ
Po dolgotrajni bolezni je ^rla v Women's bolnišnici istine Machi, rojena Doles, let- Stanovala je na Ji	St., prej pa je dru-
a živela dolgo let na Luck-^ Ave. Rojena je bila v ajTi, Pa_ Bila je članica dru-v boj St. 53 S.N.P.J. in A Janeza Krstnika št. 71
soproga John, ml	Doles, brata Frank
Pn«, 1, ® sestri Mrs. Frances ell in Mrs. Mary Smole ter
v	^°S^eb se vrši
gp , ° zjutraj ob 8.45 uri iz po-
Marije v^ h'	^
in naf ^^Gbovzete ob 9.30 uri
^ iia pokopališče Calvary. ^THEW ZNIDARŠIČ
10.45 uri
Matv,!?	svojemu domu
let .+ Zmdaršič st., star 72 stanujoč na 1146 E. 72 St.
Trehn-^^	Jezero" pri
je prišel ?
let Pri ^ 1910. Delal je 35 1949	^lotor Co. do leta
član drnž^^ upokojen. Bil je S.N.pj	Lipa št. 129
Tuk
'-ојепа^^СоГ^^ soprogo Anno, Anna p • otroke Mrs. Bland ;	Mrs. Pauline
kov, dva
%ovini h	v stari do-
Več	dve sestri ter
v sredn	Pogreb se vrši
novega	9 uri iz Qrdi-
1053 E Rp^°p®^"ega zavoda, ob 9.30 ' ^ cerkev sv. Vida šče CaiiT^^^ "^to na pokopali-ђа	'1'^uplo bo položeno
c^.^rtvaski oder po 5. uri no-
ZAPADNA NEMČIJA z ZAPADOM! KANCLER ADENAUER V LONDONU
LONDON, 20. junija—V britansko prestolico London je prispel z letalom iz New Yorka kancler zapadnonemške vlade Konrad Adenauer. V Londonu bo imel politična posvetovanja s predsednikom britanske vlade Anthonyem Edenom. Z britanskim zunanjim ministrom MacMillanom se je že razgovarjal v New Yorka. Kakor v Ameriki, tako je tudi v Angliji Adenauer naglasil, daje mesto Zapadne Nemčije samo med Zapadom, ta Zapad pa je trdno med seboj povezan.
Kancler Adenauer je prepri--*
can, da bo hladna vojna preje ali slej končana.
Najvažnejše za zapadni svet pa je vprašanje, ali in kdaj bo šel Adenauer v Moskvo,
Kancler Adenauer ruskega povabila kratkomalo ni odbil. Dejal pa je, da bo šel v Moskvo le pod gotovimi pogoji in če bodo ugodne prilike narekovale ta obisk. Rusi morajo torej izpolniti nekatere pogoje, še predno bo Adenauer odpotoval v Moskvo.
Kancler Adenauer je nekaj teh pogojev že postavil:
V Sovjetski zvezi je še vedno več kakor devet tisoč nemških vojnih ujetnikov, katere mora Moskva vrniti in mora biti še za čas njegovega obiska vse pripravljeno, da se ti vojni ujetniki v resnici tudi povrnejo.
Moskva ne snie siliti Ade-nauerja, da ta formalno prizna sedanjo vzhodno nemško vlado. Adenauer jo smatra le za lutko v ruskih rokah.
Moskva ne sme siliti Adenau-erja, da formalno prizna seda-
nje nemško-poljske meje. V tej točki verjetno tudi Rusi ne bodo popustili ničesar na ljubo Ade-nauerju. Iz bivše Vzhodne Pru-sije se je moralo po porazu v zadnji vojni na milijone Nemcev izseliti v Zapadno Nemčijo, v te kraje pa so se naselili Poljaki, to pa z rusko pomočjo in z rusko vednostjo. Poljaki smatrajo svojo mejo do Nemčije za končno, zapadni Nemci pa je niso nikdar priznali, V vseh svojih političnih razgovorih v za-padnih prestolicah se je Adenauer dotaknil tega vprašanja in povdaril nemško stališče, ki ne priznava sedanje nemško-poljske državne meje.
Graduantinja
Pretekli teden je graduirala iz Ohio State univerze Miss Sonja Jakulin, hčerka Mr. in Mrs. Martin Jakulin, 616 E. 123 St. Prejela je red Bachelor of Science v učiteljstvu. Poučevala bo na šoli Speech Correction. Čestitamo!
$300,000,000 NOSI PORNOGRAFIJA
Demokratski senator Estes Kefauver je začel obširne preiskave, odkod ameriško mladinsko zločinstvo. Prišel je na sled družbi, ki se je pečala s prodajami umazanih slik, pornogra-fičnih filmov in spolzke literature. Ta trgovina je imela zveze po vsej Ameriki in nese $300,-000,000 letno.
Kefauver je zaslišal neko raz-poročenko Mary Tager, doma iz Californije, ki je bila od sodišča že obsojena, ker je pošiljala na ameriški vzhod pornografične
sUke in literaturo. S svojim bivšim možem sta zaslužila pri tem nečednem poslu na dan $3,000 do $4,000 in sta v kratkih mesecih lahko naložila na banko $750,000.
V tej nečedni trgovini se udejstvujeta tako ameriški film, kakor ameriška televizija. Prišlo je tudi na dan, da se študentje in študentke na ameriških visokih šolah kaj radi dajo nagi slikati; eni proti nagradi, drugi zopet samo, da dobijo zastonj fotografijo.

Ko
I'ODRŽAJ
окгг
'og л? ^ soboto popoldne
^ češnje"n! Podrzaj obi-8сц „ . ^ drevesu na dvori-Schaeffef doma na 6707 se je odlomila lestve	naslonje-
Oadel in * . ?	Podrzaj
dovai da • pesrečno poško-gel ejjQ poškodbam podle-Sinai	pozneje v Mt.
Drepelian	kamor je bil
je bil 61 1 f ^ nesreči. Star ^tača	j® bil iz Za-
pfig., isnji gori, odkoder Bil je X, ^ ■'^"leriko leta 1909. ® N.p J ^.^*^^^^štva Naprej št. 5
Pri a" ■	zadnjih 17 let Electri
"^ukai
therine	soprogo Ca-
°troke'	Kaučič, tri
John ini	^&%ct Krivačič,
ka,	Edward, dva vnu-
^ "еВДоГг.^Mislaj
Se Vrši	Lojz. Pogreb
iz СгнГ zjutraj ob 8. uri
Vidi
^Palig^e
trie Co.
zapušča
NESREČA JE VEDNO ZA PETAM
Sv.
novega pogrebnega za-62 St., v cerkev Pokot)ai:v?^ ^'^0 uri in nato na Položen	Truplo bo
coj n« t Mrtvaški oder no-G. uri.
Najhujša /je bila tista, ki je zadela 17 francoskih letoviščar-jev v kanalu rtied Francijo in Veliko Britanijo. Na bivšem ameriškem čolnu, ki je v zadnji svetovni vojni služil za izkrca-vanje čet, je šlo kakih 30 potnikov iz francoskega pristaniškega mesta Caen na izlet v Anglijo preko kanala. Čoln se je prevrnil, potniki, ki so bili nedaleč od francoske obale, so bili sami sebi prepuščeni. Mladi dobri plavači so priplavali nazaj na obalo, 17 starejših pa je pred
očmi gledalcev na obali utonilo. *
Neki Harris, ki je bil nastanjen v hotelu Empire na Prospect Ave., je omahnil preko okna tretjega nadstropja. Pre-nešen v bolnico je nekaj minut kasneje izdihnil .
k
Richard Madej je nastopil službo voznika pri podjetju Heckman Biscuit Co., na Miles Ave. Takoj prvi dan službe je bil dvakrat napaden in oropan.
Drugi dan je službo zapustil.
#
Cesto se zgodi, da policija zasleduje pobegle kriminalce, ki se zatečejo v stanovanjske hiše, pa se od tam z orožjem v rokah
branijo. To je bilo v New Yorku, ko je 125 mož policije lovilo Augusta Roblesa, pa je streljanje trajalo poldrugo uro predno je bil Robles ubit, ranjena pa tudi dva policaja. Enak slučaj se je dogodil tudi v Bostonu, kjer je neki zločinec, Walter McTighe dobil zaklonišče v stanovanjski hiši, odtod pa streljal na policijo. McTighe je bil ubit, dva policaja ranjena.
V bližini Leipsic, Ohio, je vlak družbe Baltimore — Ohio zadel osebni avtomobil, v katerem je bilo šest mladih oseb, med njimi dva otroka. Bili so iz tamošnjih bližnjih naselbin, in
so bili vsi na mestu mrtvi.
#
V Italiji so priredili dirkalne tekme z motornimi kolesi med progo Milan—Torronto. Izredno visoko število nesreč je bilo pri teh dirkah—trije mrtvi, štirje težko ranjeni.
IN ODPUSTI
NAM NAŠE DOLGE . . .
Domislek je ameriški. Je v zvezi z javnim in privatnim zadolževanjem. V San Franciscu zborujejo Združeni narodi. Kako so narasti! javni dolgovi Amerike ravno v zvezi z mednarodnim svetom! Amerika pred prvo svetovno vojno javnega dolga spričo malenkosti v kolikor je obstojal, sploh ni poznala. V Ameriki se pa tudi privatno zadolžujemo. Leta 1929 smo bili javno in privatno zadolženi za 214,-000,000,000 dolarjev. Leta 1953 so znašali ameriški javni in privatni dolgovi skupaj že $682,800,000,-000.
Ko gre za javne dolgove, se sme do julija 1955 samo federalna vlada zadolžiti do višine $281,000,000,000. Do te višine je skoraj že zadolžena! In posamezne države in občine in razni javni odbori?! In odpusti nam naše dolge, to stoji v očenašu. Ali smemo pristaviti še drugo, da kakor mi odpuščamo drugim?
Francija je bila in je ena od evropskih držav, ki je dobivala in dobiva od Amerike veliko podporo. Ista Francija je na drugi strani še danes druga najmočnejša kolonijalna država, ima skupno s kolonijami okrog 84,000,000 prebivalstva. Evropska Francija sama ima 43,000,000 ljudi. .
Pa poglejmo, kako je teh 43,000,000 ljudi v Franciji zaposlenih:
9,761,500 je starih vojnih veteranov, invalidov, vdov in sirot, ki vsi živijo od javne podpore. 8,397,000 francoskih otrok se vzdržuje od javne podpore; 11,761,000 je takih, ki so navezani na "social security," in 2,226,-000 takih, ki ne morejo živeti brez javne podpore, če sedaj seštejemo vse te milijone in sto ter desettisoče Francozov v evropski Franciji, pa imamo pred očmi, da šteje Francija le 43,000,000 ljudi, je, če še odštejemo javne uradnike, le peščica Francozov, ki produktivno dela. Francija se zadolžuje. Kdo bo pa njej odpustil njene dolge?
Vile rojenice
ZDRU2ENI NARODI ZBRANI V SAN FRANCISCU;
ZASEDANJE BO TRAJALO CEL TEDEN
ALI GRE LE ZA PARADO IN POMP?"^
ALI ZA IDEJO SODELOVANJA?
SAN FRANCISCO, 20. junija—Danes se je otvorilo zasedanje Združenih narodov in to v proslavo desetletnice, odkar je bila ta organizacija poklicana v življenje. Med važnimi zunanjimi politiki je prispel v San Francisco kot prvi sovjetski zunanji minister Vjačeslav Molotov na čelu močne sovjetske delegacije. Prvi govornik bo ameriški predsednik Eisenhower, ki bo nastopil danes popoldne. Bivši predsednik Harry Truman bo govoril v petek. Za desetletnico Združenih narodov se sta vi j a vprašanje, ali bo šlo na teh zborovanjih le za gotove formalnosti, ali pa se bodo iskala pota resničnega sodelovanja med narodi.
"Če ostanemo mi ameriško**
ljudstvo brez smisla za kompro-^
mis; če označimo vsako pogajanje za barantanje z mirom; če imamo vedno pred očmi, da je vojna neizogibna; če gledamo na vsak sovjetski predlog kot na past, zanko in zvijačo; če mi smatramo to, kar.bi bilo enemu lahko koristno, že v naprej za škodljivo drugemu, potem smo se mi Amerikanci samo izkazali, da nismo sposobni za pogajanja." To je trditev demokrata Adlaia Stevensona in se nam zdi, da jo lahko uporabimo za zborovanje Združenih narodov, na katerem bosta imeli glavno besedo Sovjetska zveza in Združene države.
Predlog senatorja Wileya
Za zborovanje Združenih narodov je prišel republikanski senator Alexander Wiley, v republikanskih vrstah znana zunanjepolitična osebnost, s temle predlogom:
Ruskim in kitajskim političnim voditeljem, kakor tudi članicam Združenih narodov naj Združene države pripravijo eksplozijo vodikove bombe, vse skupaj pa povabijo k tej eksploziji, da bodo ti udeleženci na lastne oči videli, kaj pomeni eksplozija vodikove bombe. Senator Wiley je prepričan, da svetovni komunisti še ne morejo videti strašne posledice, ki jih povzroči eksplozija vodikove bombe, pa radi govorijo o vojni. Komunisti v Pekingu se z vojno igrajo kakor z žveplenka-mi okrog eksplozivne snovi, pa se ne zavedajo, da pride nad njih lahko hujša eksplozija, to je eksplozija vodikove bombe, ki zna zrušiti ne samo njihovo civilizacijo in kulturo, marveč podkopati temelje človeštva. Taka konkretna manifestacija z eksplozijo vodikove bombe bi
vse članice Združenih narodov ^prisilila, da bi te države v resnici mislile le na mir.
Za spremembo statuta ZN
Združeni narodi, kakor tudi njihovi odbori in pododbori, imajo svoja pravila. Med temi odbori je najvažnejši Varnostni svet Združenih narodov. Ta odbor ima svoja pravila, v teh pravilih pa je važnih dvoje določil. Prvo se tiče na stalno članstvo petih velesil, to je Združenih držav, Velike Britanije, Francije, Sovjetske zveze in Kitajske; drugo določilo pa se tiče znane pravice "veta," to je, da član tega odbora h kakemu predlogu stavi svoj ugovor, pa vsa stvar zaspi že v odboru. Preko Varnostnega sveta morajo iti predvsem politični predlogi, če naj sploh dospejo pred plenum Združenih narodov kot takih. Sovjetska zveza se je po navadi te pravice posluževala. Ta pravica naj se sedaj ali odpravi, ali pa vsaj omeji.
O spremembah pravil Združenih narodov se je mnogo govorilo tudi na ameriški strani. Ameriška delegacija bo prišla s konkretnimi predlogi, pa je vprašanje ali bo uspela ali ne. Z gotovostjo je namreč računati s tem, da se Sovjetska zveza pravici veta ne bo odrekla. Če pa se bo otvorila o tem vprašanju že takoj od početka debata, potem bodo težke debate o drugih predlogih, ki se tičejo res pravega delovanja Združenih narodov.—Bivši ameriški predsednik Harry Truman je bil povabljen po Beli hiši, da gre na zborovanje v San Francisco. Truman je ta predlog odklonil; ko pa je povabilo ponovilo glavno tajništvo Združenih narodov, se je Truman vdal in bo govoril v petek, vendar le kot ameriški privatnik.
Zadnje vesti
še vedno gorko z najvišjo temperaturo 88 stopinj, najnižjo 65 stopinj je napovedano za danes. V soboto je bilo 92 stopinj, včeraj 90 stopinj.
Razmeroma močno vTočino je pripisovati valu, ki pritiska iz gorkega juga držav ob zalivu Mehike. Doli na jugu so imeli včeraj in to v Texasu silne nalive, v Oklahomi celo tornado.
V	Texasu se je dogodila nesreča, ki je redka. V mestecu Wanak se je družina skrila pred nevihto v klet, pa je tja vdrla voda in trije otroci so utonili.
V	Arizoni so imeli včeraj vročino 101 stopinja.
V	Chicagu so danes podpisali nov dogovor v družbi Goodrich Co. in delavskimi unijami. Družba razpolaga z devet tovarnami gumija, kjer je nameščenih okrog 15,000 delavcev. Grozila je stavka. Z novo pogodbo je stavka odstranjena.
V	Kttsburghu bodo danes je-klame od svoje strani odgovorile na delavske zahteve po povišanju plač.
V	Detroitu je 70-letni Jack Clabb odskočil iz letala s pada-om. Nahajal se je v višini 2,500
čevljev. Na zemljo je pristal zdrav in je celo prepričan, da starost 70 let ni previsoka za padalca.
V ARGENTINI VLADAJO VOJAKI!
Iz New Yorka
I
Mrs. Rose Prpovich, ki je ži vela preje v Clevelandu, potem pa se preselila v Baldwin, L, I., New York, se je vrnila v Cleveland. Prijatelji jo lahko obiščejo na domu sestre Mrs. Antonia Svetek, E. 200 St.
Vile rojenice so se oglasile pri Mr. in Mrs. John Cech, 1428 Coit Rd. in pustile zalo hčerko-drugo v družini. Materino dekliško ime je bilo Alice Artel, ter je bila poznana pianistinja pri mlad pev. zbor S.D.D. Ponosni oče je pa poznani aktivni kulturni delavec. Tako sta postala Mr. in Mrs. Anton Artel, ki sta praznovala pred kratkim 40 letnico zakonskega življenja, v drugič stari oče in stara mama. Čestitamo!
BUENOS AIRES, Argentina, 19. junija — Argentinska vojska je ostala pri zadnjem uporu oddelkov mornarice Peronu zvesta. Diktator Peron je objavil ukaz, da kopna vojska prevzame v svoje roke državno upravo nad argentinsko republiko.
General Franklin Lucero je po zadnjih vesteh tisti, ki bo dejanski poglavar države. Njemu gre za to, da se notranja revolucija konča in da se država
ohrani pred državljansko vojno. #
Telefonske, brzojavne in prometne zveze z Argentino so še vedno prekinjene. Iz poročil iz sosednjih držav bi se dalo posneti, da je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. Število ranjenih naj se suče okrog tisoč; prvotno število mrtvih, ki je bilo označeno s 156, je sedaj poskočilo na 360.
Vlada je prijela tri glavne vo-
ditelje upora; gre za vojaške osebnosti. Dva sta pod ključem, eden je napravil samomor.
Peron je nastopil zoper tiste tudi v njegovih lastnih vrstah, ki uganjajo nasilja. Položaj sam na sebi je še vedno nejasen.
JAPONCI NAJ PLAČAJO!
TOKIO, 15. junija—Mirovna pogodba z Japonsko je pustila odprto vprašanje, koliko vojne odškodnine naj Japonska plača Filipinom. V zadnji svetovni vojni so Japonci napadli in izro-pali Filipine. Med Filipini in Japonsko je prišlo sedaj do sporazuma, da plačajo Japonci zaokroženo vsoto $800,000,000 kot celotno vojno odškodnino. Fili pini bodo dobili $550,000,000 v gotovini in v blagu, $250,000, 000 pa v obliki posojila.
MORAJO IZ MOSKVE!
New York, 19. junija—Trije ameriški oficirji, ki SO бШ Ж službi pri ameriškem poslaništvu v Moskvi, so na povelje sovjetske vlade zapustili Moskvo in prispeli v New York. Ali gre za kršitev diplomatskih jredpisov, morda za špijonažo, morda za privatno življenje omenjenih oficirjev? Ko so prispeli v New York, so bili oblegani z vprašanji, zakaj in kako, pa so se ognili vsakemu točnemu odgovoru z običajnim "brez komentarja."
NAPREJ S TEHNIKO!
LOS ANGELES, 19. junija— V mestu so zaključili s svojo konvencijo privatni detektivi. Na zborovanju je padla trditev, da bo prišlo se tekom enega leta s pomočjo atomske sile do iznajdbe, ko bomo lahko imeli razgovor na daljavo sto milj in to brez sedanjega aparata, iznajdba sama pa bo istočasno prenašala sliko dotičnega, ki govori. Torej neke vrste sedanji telefonski aparate, ki bo opremljen z neke vrste televizijo.
Graduirala na institutu
za bolničarstvo
Prošlo sredo je graduirala iz Frances Payne Bolton School of Nursing na Western Reserve univerzi Mrs. Carol Yassine, rojena Batich, ki je prejela red Bachelor of Science v bolničar-stvu. Kot bolničarka je graduirala pred nekaj leti iz Huron Road Hospital sole v bolničar-stvu. S 1. julijem nastopi službo na fakulteti bolničarske šole Huron Road bolnišnice. Njen mož zdravnik Zouheir Yassine je rezidenčni načelnik ortopedi-ke v mestni bolnišnici у Akron, O. Mrs. Yassine je hčerka poznanih Mr. in Mrs. Louis Batich st. iz 16006 Holmes Ave. Čestitamo ji na uspehu!
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by
THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town;
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za eno leto) ___________________________________________________$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev)__________________________________ 6.00
For Three Months—(Za tri mesece) ______________________________________ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)
.-$12.00 _ 7.00 - 4.50
For Six Months....(Za šest mesecev) _________________________
For Three Months—(Za tri mesece) _________________________ _
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.

10 LET ZDRUŽENIH NARODOV
(1)
Leta 1945 so ustanovili v San Franciscu mednarodno organizacijo Združenih narodov. Preteklo je torej deset let, odkar je bila poklicana v življenje ta važna mednarodna organizacija. Župan mesta San Francisco je po desetih letih obstoja te organizacije čutil potrebo, da povabi Združene narode zopet v San Francisco. Združeni narodi so se temu povabilu odzvali in danes so začeli praznovati desetletnico ZN zopet v San Franciscu.
San Francisco! Morda je nekaj simboličnega, tudi ko gre za mesto na zapadni strani zapadne poloble, Združenih držav, dalje proti zapadu pa je neizmerni Pacifik, ki nas privede v Azijo, najmočnejši kontinent z najštevilnejšim prebivalstvom sveta, kontinent, ki se probuja, ki je bogat, ki pa bo imel veliko trgovino, veliko izmenjavo zemeljskih dobrin in ki bo v bližnji in daljni bodočnosti, brez vsakega dvoma imel v človeški zgodovini važno vlogo. Tisti, ki so leta 1945 izbrali ravno San Francisco kot zibelko in rojstvo mlade mednarodne organizacije Združenih narodov, po našem mnenju niso šli v San Francisco samo slučajno. Nam se nekam avtomatično zastavi vprašanje zakaj se na zapadni polobli tako strašno razvija Los Angeles. Ali je Atlantik, ki je vezal in veže Bvropo z zapadno poloblo, izgubil na veljavi, ker je na veljavi izgubila tudi Evropa?
Gre torej za mednarodno organizacija, mednarodno sodelovanje, težišče, laEko bi rekli, pa je prenešeno v kraje okrog mogočnega Pacifika. Vsekakor pa tudi v tem slučaju gre za mednarodnost.
Nam se tudi zdi, da mi ameriški Slovenci, četudi smo do kosti Amerikanci, ameriški državljani z vsemi pravicami in dolžnostmi, v nas samih čutimo gotove spremembe. Svet se nam razširja, na drugi strani zožuje. Razširja v kolikor vsled silnega razvoja radia in televizije, železnic in letal, obveščevalna in prevozna sredstva prenašajo našo fantazijo, kakor tudi nas same v najbolj oddaljene kraje. Obiski v stare kraje so se pomnožili, kakor še nikdar do sedaj. V isti sapi, ko pa izgovarjamo Slovenijo ali Jugoslavijo, izgovarjamo tudi Veliko Britanijo, Francijo, Italijo ali Nemčijo in že nekam vsakdanje imenujemo te države in ta ljudstva, kakor, da bi jih do dobra poznali od nekdaj. Ce pravimo, da se za nas svet razširja, je to dejstvo; je pa tudi dejstvo, da se spričo današnje tehnike ta svet za nas zožuje. Dogodek se pripeti kjerkoli na zemeljski obli, le da je kraj količkaj prometen, pa imamo spričo radijske in televizijske službe v naši domači hiši, v naši družinski sobi njegovo sliko, kakor da bi se bil dogodil prav pri našem sosedu. Velikanske spremembe!
Mi kot Amerikanci se bomo ob desetletnici Združenih narodov na kratko spomnili tistega Amerikanca, ki se je trkal na prsa, da je Amerikanec takrat, ko se je boril za svobodo, in tistega Amerikanca, ki se trka na prsa in pravi, da je glavna naloga Amerike danes v svetu.
Kadarkoli spremljamo dogodke in jih hočemo pravilno razlagati, se nam tudi zdi, da so tudi veliki mednarodni dogodki nekam naravni in nič umetnega. Če so naši predniki leta 1776 dne 4. julija na glas zavpili, da nočejo biti več pod kolonijalnim gospodstvom, niso mogli istočasno povdarjati neko mednarodnost. Ce se kak narod hoče v bodoče organizirati in izživljati v lastni narodni državi, ne bo povdarjal mednarodnost, marveč narodnost. Če so se po vzgledu Združenih držav uprle španski in portugalski kolonijalni oblasti današnje države Južne Amerike, tudi njim ni šlo za kako mednarodnost, nasprotno za narodnost.
S političnim razvojem gre tudi gospodarski razvoj. Sicer samostojno politično življenje ne bi imelo prave vsebine, če bi temu političnemu samostojnemu življenju ne dali sredstev, da sploh živi. Besedo ima gospodarstvo. Pa tudi v gospodarstvu samem, opažamo danes, da gremo iz nacionalizma v internacionalizem. Tehnika postaja mednarodna in tehnika preobrazuje današnje gospodarstvo. Kdo mora torej ostati zaplankan s kakim kitajskim zidom?!	L. C.
Urednikova pošta
z obiska v Clevelandu
RED LODGE, Mont.—Po dolgi zimi si vsak želi malo spremembe in počitnic za nekaj tednov, čeprav imamo sedem dni doma tudi počitnice, seveda to velja samo za moške, ker me ženske imamo vedno delo, čeprav ne težko, pač pa 365 dni v letu. Kot prej omenjeno radi počitnic sva se tudi midva s soprogom odpeljala 27. aprila proti Beautiful Ohio, to je v Cleveland na obisk k sorodnikom in prijateljem.
Pri vseh sva bila zelo prijazno sprejeta. Vedno sva želela enkrat biti navzoča na njih priredbah, še posebno pri pevskem zboru Triglav, pri katerim so vsi najini sorodniki. Priredili so koncert pod vodstvom Antona Šublja, na klavir je spremljala Vera Slejko. Videli smo prizor s petjem Deseti brat vasuje pri predicah. Bilo je res nekaj nena-vadenega za naju. Ko stopimo v dvorano v spremstvu Frances, žene mojega brata, naju ustavi prodajalka vstopnic. Nisem mogla najti besed, ko je nama pripela šopek rdečih nageljnov v pozdrav gostoma iz Montane. Podarila sta jih Ella in Carl Samanich. Oba sta zvesta pevca zbora Triglav. Hvala!
Ko se zastor dvigne, je Jack Jesenko poedravil navzoče, in se zahvalil za tako lepo udeležbo. V prvem delu so zapeli pevci in pevke, ki jih je okrog 30 ali več. Ne zveni mi, Pozdravljam te gorenjska stran ter več drugih lepih pesmi. Potem je zapel mdj brat Chas. Žakelj pesem En starček je živel. Pel je tako lepo, da je na ploskanje gledalcev moral še enkrat na oder in ponovit; v resnici je navdušil vse poslušalce.
Po odmoru se je pričel drugi del sporeda. Deseti brat vasuje pri predicah, prizor v lepih narodnih nošah. Predice so prepe vale lepe slovenske pesmi, poleg petja so bile vse zaposlene vsaka s svojim delom, ene so šivale, jtrikale, moja sestra in hčerka sta klekljali. Margaret Žakelj (Loucka) je pridno vrtela kolo vrat ter pela solo, zelo tužno pesem, Rožmarin se je posušil. Tako tudi Ruth Abott (Jesenko). Od zunaj se je shšalo fante, ki so peli pod oknom ali na vasi. Med drugim pogovorom na preji vstopi deseti brat Martinek, z malo cigančico siroto Jerico, ki je zelo ljubko pela Ciganska sirota. Vsa čast mladi deklici, tu rojeni Beatrice želežijik za tako lep nastop. Tako je tudi Jack Jesenko izvršil svojo vlogo, kot deseti brat. Poslušalci smo v resnici vsi navdušeno in z radostjo spremljali ves program. Videla sem več rosnih oči, posebno meni ni bilo mogoče zadržati solz pri vsem tem veselju in zabavi.
Žal, da pri nas v Red Lodgu ne moremo pri najboljšem prizadevanju kaj takega priiediti na odru, vzrok, ker ni več dosti Slovencev tukaj. Čeprav nas je mala skupina, skušamo vsaj enkrat na leto prirediti mali pro-?ram s par pesmami in plesom, Povšter polke in čevljarske polke ne pozabimo, in to je na jugoslovanskem festivalu meseca avgusta.
Udeležila sva se tudi koncer-la pevskega društva Planina, katerega so priredili 8. maja v Maple Heightsu, Ohio. Tudi ti t)evci in pevke so navdušno peli lepe slovenske pesmi, čestitam.!
Obiskala sva tudi starega inanca in prijatelja Anton Ter-bovca na St. Clairju, on je še ■zmeraj poln smeha in vesele narave, tudi izgleda pri najboljšem zdravju.
Tem potom se želiva najlepše zahvaliti vsem prijateljem, katere sva obiskala v spremstvu najinih sorodnikov. Povsod so bili zelo prijazni in postrežljivi. Hvala Carlu Samanichu in
Johnu Kavčiču, ki sta nama kazala premikajoče slike, tudi nekaj iz stare domovine. Druge je vzel John Kavčich v tej deželi, še celo iz Red Lodga, ko se je ustavil pri nas lansko leto na potu v ellowstone Park.
Čudno se mi je zdelo, ko sem videla mojo figuro hoditi po vrtu. Hvala tudi Elli Samanich za vso postrežbo tisti večer. Najsrčnejša hvala moji sestri Annie in soprogu ter sinu Marion za vso postrežbo in naklonjenost, kakor tudi nečakinji Annie in soprogu, ter Ruth in soprogu. Seveda še posebna hvala bratu Chas. Žakelj ter soprogi Frances in nečakinji Margee in soprogu Frank Loucka, pri katerih sva imela stanovanje in hrano za časa najnega obiska, katerega ne bova pozabila. Kakor vedno, je snidenje zelo lepo in veselo, toda težka je ločitev, pač pa smo vsi rekli: na svidenje.
Da pa ne bo kdo mislil, da pri nas ni za živeti, pa ni tako. Tudi Montana je lepa, kadar potujete v Yellowstone Park, ustavite se v Red Lodgu, saj glavna cesta pelje skozi naše mesto. Meseca julija in avgusta boste videli tudi pri nas lepe cvetice in zelene hribe, zdravo podnebje ter čisto gorsko vodo. Res imamo pozno spomlad, včasih še meseca maja pride sneg, toda cvetja in zelenjave imamo poleg tega vedno dosti.
Res Beautiful Ohio je bila v maju vsa v cvetju, kar bomo mi tukaj imeli ta mesec.
Končno pozdravljava vse prijatelje in sorodnike v Cleve-potu v Yellowstone Park.
landu in drugod po Ameriki, kakor tudi vse čitatelje Enakopravnosti.
Mary in Kaytan Erznoznik
Dekleti si želite dopisovati
Iz Maribora smo prejeli od dveh* deklet pismo, v katerem pišeti, da ste dobili na gimnaziji študijo o izseljenštvu. Zato bi se radi dopisovali s tukajšnjimi Slovenci. Njuni imeni sta: Вогећа Zakrajšek, Grajski trg 1/11,Maribor, Jugoslavija;, in Karmen Zorč, Gospejna ul. 6/1, Maribor, Jugoslavija.
Z obiska v domovini
Z obiska v stari domovini sta se prošlo sredo vrnila Mr. in Mrs. Joseph in Carolina Cukaj-na. Prinesla sta več pisem za rojake od sorodnikov in znancev v domovini, in kdor pričakuje kakšno, sporočilo, se lahko zgfasi na njunem domu na Evergreen Ave., pri Bishop Rd.
ga slovenskega mojstra Plečnika bo letos v glavnem dograjeno novo letno gledališče.
ni. Ljubljanski festival bo mogočna kulturna manifestacija v okviru neštetih drugih spominskih prireditev ob 10. letnici osvoboditve Ljubljane. Poleg ljubljanske Drame, Opere, Slovenske filharmonije, Ritmo-sim-foničnega orkestra ljubljanskega Radia, znanega Slovenskega okteta, Slovenskega partizanskega pevskega zbora in akademske folklorne plesne skupine "France Marolt" bodo sodelovali še Tržaško slovensko gledališče, Državni simfonični orkester iz Zagreba, solisti zagrebškega Radia, balet Narodnega povorišta iz Beograda ter folklorni ansambli 'Tanec" iz Skopja, "Kolo" iz Beograda in-"Lado" iz Zagreba. Na njem bodo nastopili najboljši jugoslovanski dirigenti ter koncertni in operni solisti.
Kakor bo Ljubljanski festival pester in obsežen, saj bo od 11. junija do 14. julija 28 koncertnih in folklornih večerov, tako bo tudi po kvaliteti na doslej na nedoseženi višini. Vsekakor bo to uspela revija jugoslovanskega kulturnoumne-etniškega ustavarjanja po osvoboditivi.
Slovenska izseljenska matica je za naše rojake, ki se nahajajo na obisku v rojstni domovini rezervirala več sedežev za domače gledališke predstave, folklorne prireditve in nastop Slovenskega okteta, ki ga naši rojaki že dobro poznajo, saj so mnogi že navdušeno ploskali njegovemu kvalitetnemu podajanju slovenske narodne pesmi.
Mila šenk.
Kaspiško morje se suši
Morska . gladina Kaspiškega morja je od leta 1932 do leta 1945 padla za 1.77 metra, a od leta 1945 naprej je vsako leto nižje. Padec gladine tega veli kega jezera so povzročile v največji meri velike pregrade na Vlogi, ki zmanjšujejo dotok vode.
OBVEŠČANJE AMERIŠKE JAVNOSTI O DELU VLADE
Tedenska televizijsko prena-šana tiskovna konferenca predsednika Eisenhowerja je opozorila na zelo pomemben delokrog vlade, in sicer na obveščanje ameriške javnosti o delu te vlade.
Ker lahko prideta vlada in javnost do pravilnih zaključkov samo na podlagi dejstev, je nujno, da so informacije svobodno dostopne. Jasno je, da narekuje državna varnost določene omejitve. Pa tudi v okviru državne varnosti je mnogo vladinega dela—vzemimo samo delo časnikarjev—posvečenega obveščanju predsednika po eni in javnosti o tem, kaj dela in misli predsednik, po drugi strani.
Že to, da je predsednik pravilno obveščen, je pravzaprav težka naloga. Vsako jutro prebere v obliki zgoščenega pregleda, ki ga pod nadzorstvom tajnika za tisk Jamesa Hagertyja pripravi eden izmed uradnikov Bele hiše, glavne jutranjnike z vzhodne obale. Kasneje v teku dneva mu predložijo v enako zgoščeni obliki večernike in časopise iz oddaljenejših krajev.
Predsednik Eisenhower ima še izza svojih vojaških dni rajši ustmeno informiranje. V ta namen se sestaja ob ponedeljkih s svojimi obrambnimi svetovalci, ob torkih s člani kongresa, ob sredah z gospodarskimi strokovnjaki in štabnimi člani Državnega varnostnega sveta, ob četrtkih z Državnim varnostnim svetom samim in ob petkih z vlado. Poleg tega dobiva ves teden informacije iz dnevnih pregledov obveščevalne službe, od številnih obiskovalcev, na posebnih sejah z ministri, iz pismenih poročil in iz čitanja, ki ga opravi ponoči.
Zaradi tekočega obveščanja je predsednik Eisenhower tako izčrpno informiran, da je postala njegova tedenska tiskovna konferenca eno izmed najuspešnejših sredstev rednega sti-
ka med vlado in ljudstvom. Ker zdaj te tiskovne konference ш-majo za televizijo, zahtevajo seveda temeljito tehnično pripi^' vo. Predsednik Eisenhower po* rabi n. pr. zgodnje jutranje ure ob sredah za to, da se pripravi na srečanje z zastopniki tiska ш radia.
Če že zahtevajo toliko pripre' televizijsko prenašane tiskovne
konference, pa njoramo da ne zahtevajo mnogo
vedetii manj
tudi redne tiskovne konferenc^ ki jih prirejata zunanje in o rambno ministrstvo ter ložnostne konference drugih ministrstev. Poleg tega ima vsa ko ministrstvo tiskovno ose Tudi vsak časopisni poročev ima svoje posebne vire inform^ cij, nekatere na najvišjih v a nih mestih.
Stiki in razgovori, ki jih jo dopisniki z glavnimi uradni^' jim omogočajo, da mišljenje, ki odloča pri ob vanju politike. Včasih prid® nesporazuma, če novinar zlo^ bi nezapisani zakon, ki pravi, ne sme objaviti vesti,	^
dobil zaupno. Ali pa časnih objavi vest, preden jo je dop no objaviti. Včasih se zgodi, je objavljena vest, ki tudi vir informacije, ki bi M" ostati tajen.
Določene obveznosti P° njenem nezapisanem kode pa ima tudi vlada. Važne in macije ne sme dobiti dopisnik, temveč istočasno ^ Če je bila informacija omejitvijo, da sme biti ooj Ijena šele določenega dne, P^^ poročevalec to zlorabi, poročevalci na datum objave so več vezani.	. ^
Ta način krojenja temelji na nezapisanem ® nem kodeksu, se je dobro o sel. Ljudje so obveščani ' in izčrpno. Naloga novinarj^^^^ da nepristransko pretrese stva in jih čim bolj nepris r sko tudi objavi.	m
Counc"
Iz borbe v okupirani Ljubljani
Ob III. Ljubljanskem festivalu
Kakor smo vam že poročali bo v dneh od 11. junija do 14 julija v Ljubljani II. Ljubljanski festival.
V Ljubljani se je že pred dvema letoma porodila misel, da i bi s kulturnimi prireditvami privabili večje množice domačih in tujih izletnikov, da obiščejo Ljubljano. 2e predlanska in lanska festivalna prireditev, katere se je udeležilo tudi mnogo naših rojakov iz ZDA, Argentine in evropskih držav, je dokazala, da imajo Slovenci vse umetniške pogoje in med sodelavci Turističnega društva sposobne organizatorje. Vendar pa Ljublja na nima primernega prostora za glasbene in gledališke nastope na prostem, ki bi bil zadosti velik, akustičen in tudi estetsko ustrezen.
Po uvidevnosti Ljubljanskega mostnega ljudskega odbora pa se tudi te ovire odpravljajo. Le-1 tošnji III. Ljubljanski festival, ki ga prireja na novo ustanovljeni zavod "Ljubljanski festival," bo prirejen v prenovljenih Križankah. Po zamisli genialne-
Milana smo poznali kot dolgi-na z rahlo namrščenim obrazom, v kratki zimski suknji, ki je na njern kar visela. Vedno je imel polno glavo načrtov—skratka, obveščevalec in pol. Mnogokrat je premišljeval o tem, kako bi mogel prisluhniti pogovorom gospode iz različnih plavih in belih gard. Kako naj v svojem načrtu uspe? Saj ni muha, da bi priletel v sobe, kjer so sejali in naklepali. Po dveh dolgih letih neutrudnega prizadevanja pa se mu je le posrečilo, da je prišel do skrivnosti belih vrhov. Bil je srečen.
'V hladnem aprilskem jutru leta 1943 je Milan stal na vrtu frančiškanskega samostana. Od navdušenja mu je prekipevalo srce. Na visokem zvoniku je plapolala naša zastava. Toda kaj bi s čustvi, ki so silila na plan!
Tovariš iz Varnostno-obve-ščevalne službe OF je nekajkrat na teden prihajal na razgovor in po poročila. Stotine malih lističev je romalo tisti čas iz rok številnih obveščevalcev do vodstva VOS-a. Večinoma so bili napisani s tiskano pisavo in vsaj tisoč tiskanih črk je bilo treba vestno nanesti na majhen košček papirja. Ti listki so skrivali velika dela obveščevalcev VOS. Mnogo tajnih prepletov, maski-ranih nakan, okupator jevih načrtov je prihajalo po tisočih poteh še toplih, v naše roke. In ena od žil, ki je neprestano utripala,
je bila tudi Milanova.
+
Belogardisti so imeli več živahnih centrov. Najdejavnejši med njimi pa je bil prav gotovo Rokodelski dom v Komenskega ulici. Tu so se sestajali voditelji narodnega izdajstva—vodstvo Slovenske ljudske stranke. Tu je bilo poveljstvo Slovenske legije, kurirji in propaganda. Nad
tem važnim sovražnim središčem je budno bdel obveščevalec VOS. Odpirala pa so se mu tudi vrata v druge postojanke, kot na primer, pisarno vaških straž, tako zvani Center "U 7" na Miklošičevi 7, v plavogardistično pisarno v Gledališki ul. 11 in drugam.
V 1943. leta je postajal položaj itahjanskega nadušljivca vse težji in usoda bele garde vse bolj negotova. Milan je premišljeval, kako bi posvetil izdajalski druščinL Takrat sta se sestajala z Maksom v Tivoliju, za Ljubljanico ali pod Gradom. Prisrčen stisk roke je pregnal negotovost in že sta bila v ognju razgovorov o bližnji bodočnosti. Milana smo sicer večkrat pošteno krotih, da ne bi njegova mladostna nepremišljenost povzročila škode nam in njemu. Vendar smo njegove zamisli z zanimanjem proučili. A to, kar je tistega julijskega dneva 1943 predlagal Maksu, se nam je zdelo sprva le preveč predrzno, neverjetno in neizvedljivo.
Toda Milan je bil trmast. Znal je svoje predloge podkrepiti z analizo, analizo pa z dokazi. Takole sta sklepala z Maksom. ki se je kmalu ogrel za Milanovo misel. Ko bodo Italijani odšli—o tem sploh nista dvomila—se bo bela garda morala povezati z Nemci, ali pa začeti nekakšno svojo "ilegalno vojsko." Če bi se uresničil prvi načrt, bi vsa sovražna sila in vse postojanke, ki so jih beli natresli po pokrajini, še vedno ostale trd oreh našim brigadam. Če pa bi se beli sli "ilegalo," nekakšne bele "gošarje," bi bil obračun z njimi lažji. Milan je že odkril načrte za ilegalne bataljone, ki bi jih tako imenova-
nsK®
no poveljstvo Jugoslova^^^g vojske ustanovilo ob ItalU® g razsulu. Poročal pa je , j.jii oklevanju in previdnosti s
klerikalnih lisjakov. Se - „
očilu z ^
avgusta 1943 beremo nasle ^ ^
lahko v njegovem poročilu z
nasleđn^^
'V razgovoru je javil, da so vesti, ki jih rajo komunisti o P''* Nemcev, dosegle svoj pri liberalnih legijah: y ski in Narodni, ki na P°^^]{0 masah odhajajo v hribe-bo Ljuljana prepuščena moobrambi katoliškega^ ^ ka. Če pridejo Nemci, možnost v resnici obstojii .j, bi se ljudje, ki so pri' N® eksplonirani, umaknih Ljubljane, drugi pa ostali na svojih mestih-da je to Smersujevo Vojaški krogi pa izj^^^^jjlt da je najboljši celoten bega v hribe."
•il
Iz takšnih in sličnih Р°{^^д sta Maks in Milan upra^^'^gj. sklepala, da bo do ilegaln® ske prišlo le tedaj, če bodo že od blizu pričakovali že. "Treba jih je izvabiti kenj in potolči, prej pa ^ poslati obvestilo, da so že tu." Tako sta utemeljila in Milan svoj predlog. . ^
Čudna pota je moral ta predlog. Neštetokrat ^ spremenili njegovo vsebin® obliko. Vodstvo VOS ga je jelo v odločilnem trenutki' kaj ur pred sejo vojaških j( litičnih voditeljev bele gar eden najpomembnejših med ^ mi, polkovnik Vauhnik, dohi
vodstva VOS lažno poro
iČilo.
so se Angleži izkrcali na = nozahodni in severovzhodni' ^
ski obali. Sporočilo je nosii^^^j.
poveljstva Jugoslovanske
ske. Poslal pa mu naj bi 2* (Dalje na 3. strani)
ENAKOPRAVNOST
BTRAB В
IZ BORBE V OKUPIRANI LJUBLJANI
(Nadaljevanje s 2. strani) veljnik vseh Mihajloviču vdanih oborožencev v Sloveniji major Karel Novak.
Ob kapitulaciji Italije, 9. septembra 1943 zjutraj, so pričeli v Rokodelski dom prihajati naj-yišji odličniki bele garde. Prišel je z dolgim in resnim korakom predsednik SLS industrijalec Avsenek Ivan, tajnik Smer-su Rudolf, ing. Sodja Jože, Križ-man Andrej in drugi. Pojavil se Je podpolkovnik Peterlin, za njim podpolkovnik Krener,- od rlichovih stražarjev pa stg, pri-drsala neločljiva Casar in Ze-bot. Polkovnik Vauhnik je prišel med zadnjimi. Milan je opazoval obraze in skušal iz zaskrbljenega Peterlinovega vede-Križmanove napetosti razbrati, kaj naklepajo. Premiš-jeval je, kaj bi jim še napletel.
Prejšnji večer je s pretvezo spravil kurirja iz Novega me-s a, da je odšel iz Ljubljane, oedaj pa.... t?
^ Seja se je vlekla v nedogled. _ em bolje,"^ si je mislil Milan.
urirji, ki čakajo v pisarni na Miklošičevi cesti, bodo odšli. , '.epe seje bodo beli zvedeli še-e jutri." A v tem ga že pokliče en od vodstva. Tone Duhovni ,	naj takoj pripe-? kurirja Kopača. Milan je do-Zl vedel, da jo je Kopač ubral am v šiško. Srečala sta se že lana v Rokodelskem domu,
0	je praznil svoj običajni polič. ° je sklenil nejajkrat obiti
1	^Ljubljane okoli Tromo-vja m Frančiškanov, potem
P se vrniti s poročilom, da Ko-
kr?	treba iti tri-
° •" vratih ga namreč
%;***% ibbd: m Cw*r.
mu pismo z naročilom, naj
v Semeniško ulico.
Milo	stražarska "izba."
nik n P°ji^sni, da ga je Duhov-
Mib-i ^ iiujnim naročilom na
Ne^%mozama&.
ma	pismo, se ji-
' zdelo važnejše.
ovitek, faj v rokahki ga drži škim i. ^°rda povelje Va-
najo VhT'	rav-
učinifr. ! vprašanje kako je "omkovala naša "bomba" o an-
skoki^^- ^k'^eanju? V nekaj
odpre*^ ° naposled pismo le razočaran zopet čilo .vsebovalo je le sporo-dnrv! Prineso v Rokodelski 'le e vojaške zemljevide.
da	^ je Milanu zdelo.
Pač	po maslu. Ko-
—povelje iz Roko-
delskega doma takrat, ko so se kurirji iz različnih postojank že razgubili iz Ljubljane. Toda skrbelo ga je vendarle. Kaj neki so gospodje sklenili? Saj so njihovi sklepi pomembni za vse naše ukrepe v borbi z belo gardo. In če ne bo znal odgovoriti? Kaj neki bodo dejali tovariši, ki v tem trenutku zaupajo vanj?
Sicer pa to ni bil edini zapleteni dan v njegovem življenju. Že prej ga je davil strah, ko je s ponarejenim ključem odpiral blagajno z zaupnimi dokumenti. Vsak šum je v takem trenutku bobnel in zdelo se mu je, da odmeva razbijanje srca celo skozi dvojna vrata. Ni bilo vedno lahko zadržati trepet rok, ko je izročal pismo, ki ga je prej odprl. Ali bo Smersu z begajočim pogledom za debelimi naočniki opazil, da se je v zaupno dopisovanje vmešala roka Varnostno-obveščevalne službe?
(Dalje prihodnjič)
Človek-ptica
Smučanje na vodi se v zadnjih letih že uspešno uveljavlja, kot zelo priljubljena športna disciplina. Na velikih morskih obalah so že od 1951 leta velike prireditve in celo svetovna prvenstva v smučanju na vodi in prav tako tudi v skokih.
Pred kratkim je Amerikanec Bern Crery napravil poseben poskus. Razen smuči, ki jih je imel pripete na nogi, si je naredil še posebno razpeto platno, podobno zmaju, kakršnega si naredijo otroci. To platno si je pritrdil s posebnimi pripravami na svoje telo in začel z novo vrsto športa, ki ga lahko imenujemo tudi akrobacija: skoki in poleti nad vodo.
Prve nastope, v katerih je prikazal svoj novi šport "človek-ptica," je izvajal na reki Sacramento. Privezal se je za motorni čoln, ki je imel moč 250 konjskih sil. Ta ga je vlekel po vodni gladini s hitrostjo 70 kilometrov na uro. S pomočjo zmaja se je v trenutku, ko je čoln presegel hitrost 70 kilometrov na uro, lahko odlepil od vodne gladine in odletel v zrak. Kot ptica je najprej letel po zraku 5, potem 10 in končno kar 20 metrov nad vodo. Največja višina, ki jo je dosegel, je znašala 30 metrov nad vodno površino. Takrat pa se mu je pripetilo tole: motorni čoln je zavil, on je obdržal še prejšnjo smer in naenkrat se je znašel nad gozdom, ki je bil 15 metrov oddaljen od obale reke.
Podobne podvige je večkrat
ponovil pred več tisoč gledalci, ki so občudovali njegovo, štiri hietre dolgo in tri metre široko platno. Ta "zmaj" omogoča Creryju, da se lahko v zraku obdrži tudi več minut, seveda pa je za to potrebna tudi velika fizična moč in kondicija. Med poletom mora zelo dobro obvladati ravnotežje. Najnevarnejši del poleta pa je ponovno spuščanje na vodno površino. Če bi pri hitrosti 70 kilometrov na uri in z 10 metrov višine priletel na vodno gladino, bi bilo to, zelo verjetno, življenjsko nevarno. Manj nevarnosti pa je, če bi se pokvaril med poletom njegov "zmaj," ker je Crery tako spreten in vedno prisoten, da si pravočasno odpne smuči in skoči v vodo tako, da je za življenje čim manj nevarnosti. Med poletom imajo najtežje delo telesa roke in vsaka večja utrujenost lahko povzroči izgubo ravnotežja ter tako seveda tudi smrtonosen padec.
BASEN O VLJUDNOSTI
Družba ježevcev se je v mrzlih jesenskih dneh stiskala skupaj, da bi drug drugega obvarovali pred zmrznjen jem. Toda kmalu so prebridko občutili, da jih bodice neusmiljeno zbadajo in so se spet razmaknili.
Čim jih je potreba po toploti spet pripeljala skupaj, se je ponovilo zopet tisto drugo zlo , . . Tako so se ježevci prerivali sem in tja med obema nesrečama, dokler niso našli tiste znosne razdalje, da so mogli najbolje vzdržati.
In to razdaljo so imenovali: vljudnost in dobre manere!
For Your Vacation . . . Welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
Dominik and Agnes Krasovec,
Proprietors
Rt. 1, Box 248
Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5
GENERALI PRED SODIŠČEM
Sajgon, (AFP) Južnoviet-namska vlada je sporočila, da bodo postavljeni pred sodišče zaradi izdaje trije generali in en polkovnik. To so bivši gene-rilni inšpektor vietnamskih oboroženih sil general Ngujen Van Vij, ki je obtožen hujskanja na državni udar, polkovnik Ngujen Tujen, bivši poveljnik cesarske garde, katerega obtožuje, da je sodeloval pri državnem udaru, general Ngujen Hu Tan in general Le Van Vi jen, ki sta obtožena izdaje.
Obtoženi so tudi številni pripadniki ločine Bin Ksijen. med njimi bivši generalni ravnatelj policije Lai Huu Sang in politični svetnik generala Lo Van Vijena.
V bojih, ki so trajali od 28. aprila do 8. maja med silami narodne vojske in uporniške verske ločine Bin, Ksijen. je po nepopolnih podatkih padlo 215 ljudi, ranjenih pa je bilo 1,500. Porušenih je 8,000 hiš.
Agencija France Presse poroča iz Sajgona, da je revolucionarni svet, ki podpira Ngo Din Dijema, danes poslal ipredfeedntiiku Fkancosket repu-blike, predsedniku narodne skupščine in predsedniku sveta republike, predsedniku ZDA, predsedniku ameriškega kongresa in vladam 41 držav brzojavke, v katerih jih obvešča, da je vietnamski narod strmoglavil Bao Daja in izrazil svojo podporo Ngo Din Dijemu za uvedbo republikanskega režima in sklicanje izvoljene narodne skupščine.
Prilika za prodajalca
Imamo^ izvrstno priliko za mladega moža, ki želi napredovati na polju, ki skokoma napreduje. Mi govorimo o transpor taci j skemu biznesu v kolikor se tiče gotovih produktov, v katerih mi specializiramo. Ti so v glavnem kolesa in obodi za kolesa, ki se sedaj premi-njajo v novo opremo za feume brez tubov, in vedno večji biznes v za-vorih, v glavnem zračnih zavorih.
Mi se nahajamo v biznesu še od 1. 1908 in zastopamo mnogo znanih družb. Vse prijave za delo bodo zaupno sprejete. Pokličite
MR. JONES na PRosp«ct 1-2424
ali pa pišite na
MR. E. M. JONES c/o The MOTOR RIM Manufacturers Company 1825 E. 24 St., Cleveland 1, Ohio
QUALITY AT A PRICE—EASY TERMS
StAKICH FURNITURE CO.
JAMES p. STAIdCft Prop. 4 IVanhoe 1-8288	: 16305 Wafer^o Road
■	( o' :	» '■ ■ . .
STORE, HOTJRS;.Monday; Thursday,, Fjida^9 A.M^,t<) Д P.M. Tuesday-Saturday 9. A.M. to 6'P.^il. -f- Wiedne^dcty	to 12 Noon
PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT —
'
:
flj^ 'J
II
A шШшј
đotkuiA (lidMb-
XODAY'S June bride is a canny young creature. She realizes that financial security is one of the most important ingredients of a happy marriage. So naturally, one of the most appreciated gifts she can receive is a U. S. Savings Bond—the gift of security.
A Savings Bond is a present with hfutur*. It cams extra dollars as it grows older (3% interest, compounded semiannually, when held to maturity). And with the earning power of Bonds extended to a full 19 years and 8 months, they can pay back $i .80 for each $i .00 originally invested I
So give the gift of security. Give a U. S. Savings Bond.
Suggestion for Juno brldogroomu
One of the easiest and surest ways to provide financial security for
your new family is through the convenient Payroll Savings Plan. This Plan does your saving /or you—and invests that saving in interest-earning Series E Bonds. Sign up today at the pay office where you work for the Payroll Savings Plan.
Want your intorost paid ; a# current Income t invest In 3% Series H
United States Government Seriei H Bonds are new current income Bonds in denominations of $500 to $10,000. Redeemable at par after 6 months and on one month's written notice. Mature in 9 yean, 8 months and pay an average of 3% per annum if held to maturity. Interest paid semiannually by Treasury check. Series H may be purchased through any bank. Annual limit: $20,000.
Th9 U. S. Qovernment does not pay for thU ađvtrtišing. Thš Treatury Department thatUUt for their patriotic donation, the Advertieing Council and
Nevarnost kačjih ugrizov
Na tem planetu živi z nami okrog 2,500 vrst kač. K sreči je med temi nekaj manj kot 200 vrst strupenih. V Zedinjenih državah je samo okrog tri ducate vrst strupenih kač, ki spadajo v tri glavne vrste: klopotače, mokasinke in koralne kače. Največ jih je v gorkejših krajih te dežele, toda nekaj jih eksistira v vseh državah naše Unije.
Kače so na splošno koristne živali, ker uničijo velike množine raznih mrčesov, miši in drugih škodljivcev. Žal, da uničujejo tudi mlade ptiče in ptičja jajc^, kar jim ne moremo šteti v kredit.
Vse kače so na slabem glasu, ker je ugriz nekaterih vrst kač smrtno nevaren. Na vsem svetu umrje letno okrog 40,000 ljudi vsled kačjega ugriza. Največ človeških žrtev je v tropičnih deželah, toda tudi v Zedinjenih državah umrje letno par tisoč ljudi vsled kačjih ugrizov. Mnogo več žrtev kačjih ugrizov pa je med domačimi živalmi, kot konji, kravami, ovcami, psi itd. Ljudje so pri svojih poslih v prosti naravi bolj previdni in, če so ugrizeni od strupenjač, ^pi skušajo pomagati z zasilnimi ukrepi, nakar iščejo zdravniške pomoči.
Zasilna pomoč proti kačjemu ugrizu je še vedno ista, ki je že dolgo v veljavi: prevezati prHič-no trdo ugrizeni ud nad rano ter z ostrim nožem razširiti rano, da zastrupljena kri prosto izteka, in pospeševati to z izse-vanjem. Potem pa kar najhitreje mogoče iskati zdravniško pomoč. Zdravstvene avtoritete pravijo, da pitje žganja proti kačjemu ugrizu ne pomaga, ampak situacijo najbrž še poslabša, ker pospeši kroženje krvi in s tem razširjenje kačjega strupa po vsem telesnem sistemu.
Povprečni ljudje, posebno prebivalci velikih mest, na splošno ne ločimo strupenih kač od nestrupenih ; zato je najbolj priporočljivo, da se izogibljemo vseh.
Kače so boječe živali in se najrajši izognejo neznani situaciji, toda, če so nenadoma vznemirjene ali ustrašene, napadejo domnevnega sovrašnika, pa naj bo človek ali žival.
Za gozdarje, lovce, piknikarje in taboriščnike na prostem je vsled tega priporočljivo, da nosijo hlače in visoke čevlje. Suh-Ijad za kurjavo naj nabirajo podnevi. Ne posegajo naj v podzemeljske luknje, v dupline dreves in pod grmičje, dokler se niso prej s palico prepričali, da ni "sovražnika" tam. Ne sedajo naj na suha, na tleh ležeča debla dreves, dokler jih niso dobro pogledali. Hoditi tesno ob visokih skalah je tudi nevarno, ker v skalnih razpokah se morda sončijo strupene kače.
V	letošnji spomladi je v Zedinjenih državah prišel na trg lek proti kačjemu ugrizu, ki je skoro stoprocentno uspešen proti kačjim ugrizom skoro vseh vrst. Le proti ugrizu koralne kače ni dovolj uspešen. Ta serum proti kačjemu ugrizu se imenuje "anti-venin" in ga prodajajo vse boljše lekarne. Dobi se v torbici ali škatli, ki vsebuje poleg seruma tudi vbrizgalno iglo in navodila, kako se rabi. Ta priprava je za enkrat precej draga; stane namreč $12.50. Mnogi lekarnarji v krajih, kjer je nevarnost strupenih kač velika, tudi poso-jujejo take "škatle" lovcem, ribičem, piknikarjem in drugim proti mali dnevni odškodnini.
V	zvezi z gori navedenim je zanimivo, da v nekaterih deželah
DELO DOBIJO MOŠKI
sveta sploh ni kač; niti strupenih niti nestrupenih. Te srečne dežele so baje: Icelandija, Irska, Čile, Nev/ Zealandija, Madagascar, Cuba, Jamaica, Puerto Rico, Haiti, ter otočja Polinezije, Ка-narov, Orkney, Shetland in Cape Verde.
—NElW ERA. glasilo ABZ
HIŠE NAPRODAJ
HIŠA NAPRODAJ
v Daytona Beach, Fla. Zaradi smrti moža moram prodati hišo poceni—za $6,500. Tudi pohištvo. Vse novo.
Za pojasnila pokličite VU 3-3608
Hiše naprodaj
Zidana hiša za 2 družini na
Bulevarju. Zelo lepa.
Blizu E. 140 St.—hiša za eno družino, 6 sob, garaža, plinska gorkota. Samo $13,500.
Blizu Bulevarja in E. 140 St.— Lepa hiša za 2 družini, po 4 in 4 sobe. 2 nova forneza na plin. Cena zmerna.
Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY 960 EAST 185th STREET KE 1-5030
MOŠKI DOBE DELO
za 1. in 2. šift TOOL MAKER DIE SETTER PRESS HANDS MORRISON PRQDUCTS INC. 16816 Waterloo Road
BIZNES NAPRODAJ
Dva pogrebna lavoda Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
CENAH, KI JIH
VI
DOLOČITE pokličil*
ApRDINAt^SONS
PUNIS^^piRECrpiU
PRODA SE GOSTILNO
z D 1 in D 2 licencami. Radi, bolezni se proda po zmerni ceni. Dober promet.
Vpraša se na
5705 ST. CLAIR AVENUE

ENAKOPRAVNOST
Razprodaja vsega blaga!!
Gremo iz trgovine!!
Poslopje bo prodano in naša pogodba bo potekla, zato se moramo po 26 letih izseliti!
25% IN VEC POPUSTA NA VSEM
V zalogi imamo:
•	Razno vrtno orodje, vodne cevi za škropljenje, gnojila.
•	Varniše ler barvo za zunaj in znotraj—Pratt & Lamport znamke.
•	Kuhinjsko posodo, enajmalirano, aluminiasto, Revere-ware.
•	Krožnike, skodelice za kavo in drugo porcelanasto posodo.
•	Vsakovrstne kozarce—posamezne ali v setih.
•	Namizni pribor—nože. vilice in žlice—tudi v setih.
•	Ženske nylon nogavice, moške in otroške nogavice, moško spodnje perilo in razne druge take potrebščine.
•	Vsakovrstne metle, "dust mops„" okviri za slike, igrače, električne žarnice in svetilke za kuhinjo, stenska ogledala po posebno znižanih cenah, preproge za kuhinjo, različne krtače za čiščenje in na stotero drugih predmetov, ki S3 jih rabi pri gospodinjstvu.
Ne zamudite te prilike! Vse blago je prvovrstne kakovosti!
Nikjer ne boste kupili ceneje!
Razprodaja se prične danes, 20. junija
in traja dokler ne razprodamo vse zaloge.
Dum Variety Store
15605 Waterloo Rd., vogal E. 156 St.
ILKA VAŠTETOVA
UPOR
ZGODOVINSKI ROMAN
(nadaljevanje)
"Hm, hm! Nekoliko preveč bledi smo danes, ali ne, plemenita gospodična? Morda smo slabo spali po—he!—po včerajšnji snubitvi—he?"
Bledi obrazek pred njim se je brž pokril z živo rdečico. Velike oči pa so starega hišnega zdravnika in prijatelja pogle dale resno in očitajoče.
"Ni prav, da se norčujete iz mene, gospod doktor!'
"Norčujem ? Bog obvaruj! Prav resno me skrbi, da je ome njena zadeva pregnala še zadnjo rdečico z lepih ličec naše Ize. Toda nikakor ne razumem, zakaj. če vam snubitev ne prija, drago dete, je pač ne sprejmete in konec. Če vam pa mož ugaja —priznati moram, da sem se jaz nekoliko zaljubil vanj—nu, potem je odločitev spet v vaših rokah. Ali ne?"
Iza je povesila pogled.
"Da. Ampak—"
"Nu, ampak?"
"Prav tega ne vem—"
Chicago, m.
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
REAL ESTATE
FOR SALE — Nice Resort — Union Pier, Michigan; 65 miles from Chicago. All modern con-venciences. If desired, cpn be used all year 'round.
Call • HYde Park 3-9349
La Grange Highlands— NEW 3 BEDROOM DE LUXE RANCH HOME
Attached heated garage; birch cabinet kitchen; tile bath; Vž acre lot; IVž block to Parochial school and church.
$19,500 Small down payment For appointment call JOHN JESSE — Builder (Homes Built to Order)
WUlow Springs 2708
DOMESTIC HELP
Suburban Home needs COMPETENT YOUNG GIRL — General housework. Assist with children. Own room - bath. Good wages. DP welcome.
ORchard 3-3654
GENERAL HOUSEWORK—Light laundry, cooking. Care of 1 year old child. Responsible refer-. ences. Live in. Good salary.
WHitehall 4-4245
"Če vam gospod Langer ugaja ali ne?"
"Ugaja mi že. Vedno sem ga rada imela, že ko sem bila majhna. Ampak to ni—to ni—ni—"
"M-hm! Ljubezen mislite, ali ne, , plemenita devica? Hm. Star sem in meni bržkone ne bi verjeli, če bi slabo govoril o prelepi gospe Veneri. Nu, pa vam vendarle takole povem: Kot zdravnik sem med zakonci sreča val omenjeno spoštovano gospo prav pogosto. Pri sklepanju zakonov pa je bila dostikrat odsotna. Oglasila se je v hiši šele tedaj, ko je bilo za njen sprejem vse lepo pripravljeno: harmonija v delu in vsem hotenju, srčna dobrota, pošteni značaji in kar je še drugih takšnih lepih, v srečnem zakonu potrebnih reči, ki so trajnejše kakor tisti strastni plamenček, ki sfrli in—ga ni."
Tistega večera Iza zopet ni
mogla zaspati. Še dolgo so ji let, ko je z velikim domačim zvenele zdravnikove besede v psom tekala po prostranem ušesih . . . Torej ljubezen ni po- grajskem vrtu, hodila z očetom trebna za zakonsko srečo? Oh, po temnih senčnih gozdovih in ne, to pač ne more biti res! Ka- z varuško Manico preko zore-ko naj bi živela z možem, do ka- čega polja in dehtečih travni-terega je čutila zgolj spoštova- kov . . . Pozimi pa se je z oče-nje, ne pa tistega toplega ču- tom vozila na saneh ure daleč stva, o katerem je sanjala, da jo do sosednjih gradov na obisk k bo prešinilo, kadar stopi pred sorodnikom in znancem.
Chicago, m.
HELP WANTED
COUPLE — You will have your own 3 room apartment. Woman to do housework and cooking. Man to do general work and gardening. Man may work part time or steady. Good pay. 4 in family.
Glencoe 824
BUSINESS OPPORTUNITY
POPCORN AND CANDY SHOP — Established 30 years. Near theatre, on busy shopping district. Owner will sacrifice.
Hudson 8-1537
CARDS — Variety; transfer corner; bus stop; sale price, gross sales per year.
CLiffside 4-1776 weekdays
GROCERIES — CIGARETTES — NOTIONS — Good going business. Reasonable. 4 rooms.
Call — CAnal 6-9556
TAVERN AND LIGHT LUNCH — In Cicero manufacturing district and good home trade.
Call — OLympic 2-1181
CONFECTIONERY toys, drugs, dairy products, school supplies. Must sell account of illness. Business established 15 years.
EVerglade 4-9076
BAKERY — New fixtures and building. Very good location Future excellent. Will assume all debts.
MUndelein 6-6740
Pick Pocket Proof Wallet
The only wallet on the market which gives absolute protection against Pickpockets and Loss.
More than 25 Million People in the U.S.A. had their pockets picked.
DON'T LET THIS HAPPEN TO YOU
• THE PROTECTO WALLET is foolproof and Patent No. 2,693,164 is issued on the Safety Locking Device and the Warning Noise. The wallet is actually locked to the lining of the pants pocket and it is impossible for a pickpocket to take it out of the pocket without the owner of the vallet feeling or hearing it. That is the protecticm.
Cost of Wallet $2*^^ prepaid
including 10% Governmenl Excite Tax
Please advise what color wallet you want: whether blue, brown, saddle color or lizard finish.
Send Check, Cash or Money Order to:
Premium Sales Co.
339 W. Schiller Street Chicago 10, 111.
njo "on"—edini, pravi, njej na-menjjg^ za katerega je doslej IjubosRino hranila vse svoje bitje . . . Langer — nu, on ji je bil pač izmed vseh očetovih znancev najsimpatičnejši. In hvaležna mu je bila za vse nesebične prijateljske usluge, ki jih je storil še pokojnemu očetu in potem njej, siroti, če je pomislila nanj, jo je prešinilo toplo zaupanje in nekakšen občutek varnosti kakor pri nobenem drugem človeku na svetu. Ampak—to vendar ni bila ljubezen! Ljubezen — tisti strastni plamenček, "ki sfrli in—ga ni," kakor je rekel nekoliko robati doktor Jevnikar.
Toda Jevnikar je bil iskren in odkrit človek. Poznal je ljudi. Malokdaj se je zmotil v oceni njihovih značajev. Kljub temu 4ii Izi z nobeno besedo prigovarjal.
Pač pa jo je čez nekaj dni podražil :
"Nu, čestita devica, kdaj pričakujemo gospoda ženina?"
In v njegovo in—svoje začudenje je Iza mirno odgovorila:
"Prihodnji teden."
Pa se je svojega odgovora skoraj ustrašila ... Ali se je res odločila, da postane Langer-jeva žena? Ne, ni se še odločila.
In vprašujočim očem starega hišnega prijatelja je glasno odgovorila :
"Včasih se mi zdi ta možitev popolnoma nemogoča. Sama sebi se zdim preotročja za resnega moža, kakršen je gospod Langer. Ampak potem pride zopet ura, ko čutim, da je to moja usoda in se zaman borim proti njej. Nočem več razmišljati o tem. Kadar pride Langer, mu bom odgovorila—kaj, tega ne vem. Mogoče: da, mogoče: ne."
Zdravnik je od strani ostro premeril bledi, lepi obrazek, po-kimal in dejal:
"Hm. Da. Skoraj bi bil pozabil: Moja žena vas vabi, da se udeležite z nama vožnje na saneh. Peljemo se na Posavje, kjer moram obiskati bolnika. Ne bo vam škodilo, če se nadihate nekoliko svežega zraka!"
Hvaležno ga je pogledala in hitro vstala.
"Takoj se odpravim, dobri stric doktor."
Drveči konji—sani — sonce preko zasneženega polja — svež zrak — duh po zemlji!
Ali je živel med ljubljanskim zidovjem človek, ki si je toliko želel vseh teh krasot kakor ona ?
Včasih se ji je zdelo, da bo morala umreti zaradi hrepenenja po lepotah, ki jih je uživala v svobodi svojih prvih otroških
Vse to se je v mestu zanjo strašno izpremenilo. Namesto prostranega gradu in vrta in gozdov in travnikov in njiv—le tesno mestno stanovanje, nekaj mračnih sob. Ali nista njeni sestri umrli, ker sta zaman hrepeneli po toplem soncu in čistem zraku ?
Ko je čez teden dni stal Langer pred njo, z obličjem, ki sta ga ožgala toplo dolenjsko sonce in ostra burja z domačih poljan —tedaj se ji je srce stisnilo v domotožju.
"Iza?"
"Da, z vami pojdem," je skoraj neslišno zašepetala.
Langer ju so zažarele oči, da je Iza brž povesila pogled. Srce ji je divje utripalo od strahu.
Toda Langer, energični, robati Langer, je samo dvignil njeno belo ročico k svojim ustom in jo rahlo poljubil.
"Bog mi daj moč. Ga vas v vašem zaupanju ne bom nikoli razočaral!" je rekel preprosto in stvarno dostavil: "če vam je prav, se poročiva čez tri mesece s tiho svatbo zaradi vašega žalovanja."
Izina bleda lica so živo zaža-rela. Nemo je prikimala.
Da ji pomaga preko zadrege, je preskočil na gospodarske zadeve:
"Na Starem gradu sem vse uredil, kolikor se je dalo. Najemnika sem ugnal v kozji rog. Privolil je v vse izpremembe in mi izplačal polovico dolžne najemnine, polovico plača prihodnji mesec. Mislim, da sem ravnal v vasem smislu, če ga nisem preveč pritisnil. Z denarjem je v teh časih res težava pri takšnem človeku, kakor je vaš Ga-linger. Res so mu Francozi lansko leto rekvirirali skoraj vso
živino, domalega vse žito, razen dveh vse konje—ampak mnogo je s svojo nerodnostjo in počasnostjo sam zakrivil. Drugi smo živino pravočasno odgnali v gozdove, prav tako konje, žito pa poskrili. Res pa je, da ima zdaj zopet poln grad domačega vojaštva, o katerem pravi, da je glede rekvizicij še mnogo hujše od Francozov. Ta trditev kaže —po mojem mnenju-^labega Avstrijca."
Tako govoreč je izvlekel Lan ger iz usnjenega kovčka mošnjo, segel v frak še po listnico ter začel vestno naštevati denar na mizo. Dodal je šop bankovcev in pojasnil:
"To pa je denar za les, ki sem ga prodal dvema kmetoma iz vašega gozda. Mislim, da sem prav storil; razredčitev je bila gozdu na tistem kraju potrebna."
Pogledal jo je, kakor da išče njenega soglasja. Ona pa, ki v svojem razburjenju niti ni pazila na njegove besede, si je že to liko opomogla, da se mu je spro ščeno nasmehnila in odgovorila.
"Gotovo je vse prav in najbolje tako, kakor vi odločite. Jaz se na te reči prav nič ne razumem. Prav lepa vam hvala!"
"Ne zahvaljujte se mi, Iza! Preveč me je sram, da vaših zadev nisem že prej uredil. Nu, nekoliko me bo opravičilo v vaših očeh dejstvo, da sem moral biti v preteklem letu v svojem domu gospodar in gospodinja in svoji
MORE THAN A BUnON
Л badge of service --wear it proudly!
Join Your Red Cross
Don't
smoke game or bees out of hollow trees.
HelpRwit
WOODS FIRES
^^<><><><><><><><><><><><><><>0000000000000000000000000<>00000000000<'
TISKOVINE
IZDELANE V TISKARNI
Enakopravnosti
so LIČNB IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
•Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena Se priporočamo društvom, -trgovcem, obrtnikom In posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.

ma otrokoma oče in mati. Pa so mi tudi ti prekleti — oprostite!— Francozi dali toliko opravka in skrbi, da sem se zelo težko odtrgal od doma še dolgo potem, ko so nas zapustili. Tudi s kmeti sem imel težave. Ne vem, kaj jih je obsedlo. Prijemlje se jih menda jakobinski duh, ki so ga Francozi prinesli k nam."
"O, niso Francozi vsega krivi. Razmere same so tako žalostne da ponekod ljudje obupavajo in
se upirajo vsem dajatvam ш dolžnostim!"
Presenečeno jo je pogledal. Zdelo se mu je, da sliši njenega pokojnega očeta. Bila je njegova ljubljenka. Mnogo svojega znanja in mišljenja je stari polučenjak in človekoljub prelil vanjo.
"Vi zagovarjate upornike, Iza?"
(Na dalje prihodnjič)

V blag spomin
ob četrti obletnici smrti našega ljubega očeta
ANTON GUBANO
ki je zatisnil svoje mile o^' na dan 19. junija 1951>
Pred štirimi si leti vzel od nas slovo,
za vedno legel v hladno si zemljo. ^
In danes prišel zopet je spominski žalni čas, ko misel na Te spet združuje nas!
Spomin na Te je naš zaklad,
saj vsak od nas Te imel je rad,
Pri Bogu zdaj se veseliš,
a v srcih naših Ti živiš!
žalujoči:	.
FRANK, ANTHONY in ROBERT, sinov PAULINE por. ROSE. hčerka
Cleveland, Ohio, dne 20. junija 1955.
1894
1955
Naznanilo in zahvala
Globoko potrti in žalostnih src naznanjamo vsem rodnikom, prijateljem in znancem, da je po dolgi in mučm bolezni umrl naš dragi soprog, "bče, stari oče in tast
John Chaperlo
Previden s sv. zakramenti je zatisnil svoje dobre oč' na dan 19. maja 1955. leta.
Rojen je bil 5. decembra 1894. leta v vasi Kal pri s** Petru na Krasu. V Ameriko je prišel leta 1913.
Pogreb se je vršil 23. maja 1955 Iz pogrebnega *3' voda J os. Žele in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete Holmes Ave., kjer je za mir njegove duše bila darovana sv. maša zadušnica. Potem pa je njegovo truplo bilo prepeljano na pokopališče Kalvarija in tam položeno k večnemu počitku.
V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvaMmo čč. duhovščini fare Marije Vnebovzete za obiske pokojnika na domu med njegovo boleznijo, za opravljene molitve v pogrebnem zavodu, za opravljene verske in cerkvene obrede in za spremstvo na pokopališče.
Našo toplo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so ob oder pokojnika položili tako lepe vence cvetja ter mu s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast.
Srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše ter tudi vsem, ki so darovali za naše osebne družinske potrebe
Hvala vsem, ki so prišli pokojnika kropit, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti pokopališče. Posebej se zahvalimo članom društev: št. 142 SNPJ, Kras št. 8 SDZ in Fraternaj Order of Eagles 2221, ki jim je pokojnik pripadal, za lepo slovo od svojega sob rata.
Srčna hvala številnim prijateljem pokojnika, ki sO prišli na pogreb iz oddaljenih mest izven. Clevelanda.
Toplo se zahvalimo pogrebcem, sorodnikom pokojnega, ki so nosili njegovo krsto.
Hvala vsem, ki so na dan pogreba dali svoje avomo-bile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče.
Iskrena hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje. Kakor tudi vsem, ki so nam med boleznijo in v dnevih smrti bili na pomoč s svojo naklonjenostjo in z dejanjem.
Hvala osebju pogrebnega zavoda Jos. Žele in sinovi za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.
Dragi naš, počivaj v miru v lepi ameriški zemlji i" lahka naj Ti bo njena gruda!
Tako radi bi Te ohranili med nami, saj »mo Te vsi ljubili, kot si Ti nas ljubil. A kruta smrt je neizprosna# kar vzame, nič več nazaj ne da. Srca naša s polna žalosti in povsod Te pogrešamo. Spomin na Te pa ohranimo v svojih srcih do konca dni, ko tudi mi pridemo tja, kjer si Ti!
Žalujoči:
ANTONIJA, soproga
DOROTHY por. ZITKO, TILLY por.
VRTOVSNIK, hčere FRANK, CHARLES, zeta FRANK, CHARLES, vnuka I V starem kraju zapušča mater
FRANCO, sestre ANTONIJO FIDEL in JOHANO SMRDEL Ostalo sorodstvo tukaj in v stari domovini.
Cleveland, Ohio, dne 20. junija 1955.