YU ISSN 0416-2242 ijuDijan-meteordoškega zavoda napovedujejo, da se bo vreme proti koncu tedna poslabšalo in da bodo Slovenijo zajele padavine in ohla-____ SLOVESNO V POGONIKU V sklop partizanskih napadov na prometne zveze v Sloveniji sodi tudi znana akcija, ki so jo partizani izvedli 20. septembra 1944 v Pogoniku pri Litiji. V spomin na ta dogodek bodo v Pogoniku in Litji izvedli vrsto prireditev, osrednja proslava pa bo v nedeljo, 23. scptembrg, ob 11. uri. Tedaj bodo v Pogoniku odkrili spominsko obeležje, slavnostna govornika pa bosta Viktor Avbelj, predsednik predsedstva SR Slovenije, in generalpolkovnik Franc Poglajen-Kranjc. V Krškem zvezne tekme oračev Bogat tridnevni spored Jutri in v soboto bodo Krčani prireditelji enaindvajsetega zveznega tekmovanja oračev. Pokrovitelj je slovenski izvršni svet Uradna otvoritev tekmovanja bo v soboto ob 8. uri na obratu Žadovinek, 3 kilometre pred Krškim ob odcepu za avto cesto, sam začetek tekmovanja pa je napovedan za 9. uro. Za tekmovalce se pričenja delo že jutri, ko se bodo pomerili v teoretičnem znanju. Ponavadi je posebno med kmetovalci največ zanimanja za tekmovanje v oranju in spretnostni vožnji. Kaj videti bo v soboto domala ves dan: od devete do 15. ure. Domačini, predvsem Mercator, krški Agrokombinat, bodo nedvomno potrdili sloves dobrih prirediteljev: v nedeljo ob 12.30 uri naj bi bil v več kot 500 letnem Krškem pravcati kmečki praznik s povorko. V tridnevnem sporedu bodo prikazale svoje delo pionirske strojne sekcije šolskih zadrug, raketarji in še kdo. Od jutri dalje bo delala vse tri dni v krškem Delavskem domu posebna informacijska pisarna. St. 38(1571) Leto XXX NOVO MESTO četrtek, 20. septembra 1979 Cena: 6 din '3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI »Apetiti” dušijo gospodarstvo ^°spodarska zbornica: čimprej pravično urediti ekonomske odnose s tujino in ukrotiti, prevelike .apetite" na negospodarskem področju, kajti nelikvidnost trka na duri . Izvršilni odbor Medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko Ie 14. septembra obravnaval teze za spremembo režima, ki uravna ekonomske odnose s tujino, ter rezultate v gospodarstvu za Prvo polletje 1979. Skrbi predvsem to, d? gospodarstvu ob vse v^ji nelikvidnosti primanjkuje denaija, negospodarstvo pa tega ne °bčuti. s »Lahko smo zaskrbljeni, ker sredi Ptembra začenjamo razpravo o za spremembe sistema, ki prijajo vrsto novosti v devizni režim, J bi morali že trdno vedeti, na kaj hko računamo v prihodnjem letu. »aj večina delovnih organizacij že cPa pogodbe s tujino in planira za leto 1979, pa vse skupaj sloni na predvidevanjih." Taka je bila ocena ob tem, da so teze sicer podprli in menili, da bi jih z nekaj popravki in dopolnitvami morali čimprej uresničiti. Navajali so vrsto primerov dolenjskih izvoznikov, la so se ob zdaj- šnjem neustreznem sistemu znašli v težavah. Z obširnejšo analizo stanja izvoza in uvoza v vsaki dolenjski delovni organizaciji bodo ekonomske odnose s tujino ponovno obravnavali. Ob oceni poslovnih uspehov v prvi polovici letošnjega leta pa so menili, da je potrebno ob dejstvu, da je med 176 gospodarskimi organizacijami v štirih dolenjskih občinah polletna bilanca pri 9 kolektivih negativna, pozvati izvršne svete občin, naj pripravijo in predložijo (Nadaljevanje na 4. strani) V Ribnici slavila 9. brigada Mladi nadaljujejo tradicije NOV — 9. brigada je varovala tudi Kočevski zbor med zasedanjem — V Srbskih Moravicah je grobišče 22 padlih borcev in starešin 9. brigade Proslava 37-letnice Zapadno dolenjskega odreda in 36-letnice 9- slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade je bila 15. ^Ptembra v Ribnici. Udeležili so se je preživeli borci teh enot, Predstavniki občin in družbeno-političnih organizacij občin Ribica, Kočevje inGrosuplje, delegacije ZZBhrvatskih občin Delnice ® Vtbovsko, predstavniki 18. divizije, Ljubljanice armadne oblasti ter vojaških enot iz Novega mesta in Ribnice. O zgodovini oz. bojni poti 9. borcev. V bojih je. bilo polovico brigade in Zapadno dolenjskega odreda, iz katerega je bila 12. septembra 1943 v Kočevju ustanovljc-na 9. brigada, je na svečanosti govoril medvojni komandant 9. bri-Sade Alojz Bele. Od ustanovitve do Lonca vojne je brigada prehodila 3600 km dolgo pot. V brigadi je bilo _ daljši ali krajši čas 2.000 ranjenih, mrtvih pa okoli 200. Odprli Krkin obrat _vSrbiji Nov primer medrepubliškega sodelovanja: pre-delava zeli v Svrljigu Minuli petek so v Svrljigu pri Nišu odprli nov obrat Krkinega tozda Zelišča. Tovarna bo predelovala zdravilne zeli in gozdne plodove; v njej bo zaposlenih blizu 100 ljudi. Naložba je veljala nekaj več kot 52 milijonov dinarjev. Denar so poleg Krke pričevali sklad za nerazvita območja SR Srbije, Niška kreditna banka in izvajalec. Računajo, da bo že prihodnje leto za več kot 100 milijonov dinarjev skupnega dohodka. Več kot polovico bodo izvozili. Območje Svrljiga slovi od nekdaj po zdravilnih zeliščih in surovinah za farmacevtsko proizvodnjo. Novomeška Krka je tam pred 13 leti ustanovila od-uPno postajo. Zaradi povečala odkupa so začeli razmišljati jj. dostojnem obratu, s čimer . ?n'anjšali transportne stroške ZaPoslili prebivalce Svrljiga, ki doslej morali s trebuhom za Kruhom v tujino ali velika mesta. V novem obratu bodo čistili, rezali in mleli razen zelišč tudi sadje in zelenjavo, predelovali gozdne plodove, zlasti gobe, zbi-:aU in ohlajevali polže, pripravljali in pakirali nairazličneiše čaje itd. SREČANJE BORCEV DEVETE - V Ribnici so se srečali v nedeljo borci 9. brigade. Spregovoril jim je tudi nekdanji komandant te brigade Alojz Bele. (Foto: J. Primc) V imenu enote, ki nadaljuje tradicije 9. brigade je spregovoril Vukoje Mrdakovič, kije obljubil, da bo ta enota zvesto negovala in nadaljevala tradicije. Borce brigade je pozdravil še predsednik občinske skupščine Ribnica Stane Kromar. PRIPRAVE NA NOVO SREDNJEROČNO OBDOBJE Na torkovi seji črnomaljskega izvršnega sveta je beseda tekla o analizi poslovnega uspeha v letošnjem prvem polletju. Govor je bil tudi o oceni uresničevanja družbenega plana občine v obdobju 1976 - 1979. Posebno pozornost pa so posvetili predlogu smernic za pripravo družbenega plana občine za naslednje srednjeročno obdobje. Člani izvršnega sveta so se seznanili tudi s pripravami na sklepno vajo akcije „Nič nas ne sme presenetiti". ^EDELAVA BLIŽE K SUROVINI - Gostje so si v novem Krkinem obratu z zanimanjem ogledali ^tje šipka, naravne surovine, s katero je bogata okolica Svrljiga. (F oto: Katja Štimac) Medobčinski svet ZK za Dolenjsko kritično ocenil gospodarske rezultate • S I DOKLOVA ZA LAS I | OB MEDALJI • • • Med tremi novomeškimi ude-! • leženci mediteranskih iger v; • Splitu je prva startala telovadka { j Jasna Dokl. Lahko zapišemo, da • ; je imela veliko smole, saj se je v ; : ekipnem delu prvenstva našim • • dekletom izmuznila medalja za: • borih 0,20 točke, v mnogoboju 5 • pa je Jasna zasedla četrto mesto, j S Tudi tu je bila zelo blizu bro-1 : nastega obličja, saj jo je od trebe-: • uvrščene Španke delilo le 0,15 S j točke. 1 MMMMHMammmHMHMIHIMn SPET POJDEMO BRAT — Na kmetih so najlepša tri opravila: žetev, košnja in trgatev. Če pa bi se ta tri postavila ob bok, bi skoraj zagotovo končali v zidanici Fran Levstik, ki se tudi ni otepal kozarca, je zapisal, da ga „Dolenjec ne pije nikoli tako rad kakor jeseni, nikoli se mu ga tako malo ne smili. ” In stari Boječ v znamenitem Popotovanju iz Litije do Čateža je pisatelju tudi pojasnil dolenjske vinske lastnosti: „To je tako. Kako bo človek jeseni brez vina? Zakaj pa sem trpel in guzo napenjal? Poleti je voda dobra; jeseni bi je ne pil za ne vem kaj. Vsacemu najbolj prav služi tako, kakor je vajen. Vse leto sem upal: zdaj sem dežja prosil, zdaj sem se ga bal, posebno v strahu bil za voljo toče; pa bi'še ne smel vedeti, kakovo slast ima? E, pojte, pojte! ” Starega Bojca in Levstika že dolgo krije zemlja, njune besede pa so vsaj na Dolenjskem ohranile veljavo do danes, ko vneto pripravljamo vinsko posodo. Spet pojdemo brat. Bitke ne dobivajo le štabi gospodarskih organizacij na tem območju namreč še vedno posluje na meji rentabilnosti. Po mnenju sekretarja medobčinskega sveta ZK Lojzeta Šterka bi morali biti komunisti pobudniki za učinkovito izkoreninjenje žarišč najrazličnješih slabosti. Pa ne samo to, doseči bi morali, da bi razprave pritegnile slehernega zaposlenega, ne pa se zoževale na strokovne kolegije, delavske svete in sploh ostajale v ozkih krogih. „Ob premajhni budnosti je marsikaj ušlo z vajeti in kontrole, že samo ugotovitev, da se je število zaposlenih povečalo bolj, kot je bilo napisano v načrtih, pove, da imamo opraviti z ekstenzivnim gospodarjenjem,” je poudaril Sterk. Ludvik Golob je menil, da bi morali bitko za stabilizacijo zastaviti tako, da bo to splošno ljudsko (Nadaljevanje na 4. strani) Na svečanosti so počastili z enominutnim molkom spomin na padle in umrle pripadnike obeh pratizanskih enot. Delegaciji sta položili tudi venca k spomeniku padlim v Makoši in k spomeniku v Ribnici. V kulturnem delu programa so nastopili: delavska godba iz Ribnice, nonet ,.Vitra” (ki je zapel tudi Pesem 9. brigade ..Komandant naš tovariš Mile in komisar naš Franci v boj nas železni vodita ..moški pevski zbor .Lončar” iz Dolenje vasi, harmonikarski orkester Glasbene šole Ribnica, folklorni skupini iz Dolenje vasi in iz osnovne šole Kočevje, recitatorji osnovnih šol Ribnica in Kočevje ter člani dram-dce sekcije vojaškega kluba. V domu JLA pa so za to priložnost pripravili razstavo fotografij o bojni poti ZDO in 9. brigade. J. PRIMC PRIZNANJE BORCEM - V imenu enote, ki nadaljuje tradicije 9. brigade, je Vukoje Mrdakovič podelili priznanja in skromna darila narodnemu heroju Vinku Robeku (na fotografiji), ki je bil tudi namestnik komandanta brigade; komandantu Alojzu Beletu in komisaiju Franciju Kolarju. (Foto: Primc) Medobčinski svet ZK na Dolenjsko je 17. septembra v Novem mestu na seji, ki so se je udeležili tudi člani njegove komisije za družbenoekonomske odnose, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šali in podpredsednik republi&e skupščine Ludvik Golob, sprejel oceno sprotnih in zaostrenih gospodarskih tokov in pozval komuniste v vseh štirih občinah dolenjske regije, da se še bolj zavzeto in odgovorno vključijo v stabilizacijska prizadevanja. Razpravo na tej seji so odprli na hodka, pri čemer zaskrbljuje poda- polletne rezultate, ki kažejo, da v tek, da namenja dolenjsko gospodar - poslovanju še marsikje škripa, delno stvo za lasten razvoj komaj 7,9 zaradi objektivnih in delno zaradi. odstotka ustvarjenega dohodka ali človeških razlogov. Slabosti so pri več kot 3 odstotke manj, kot je pridobivanju in razporejanju do- republiško povprečje. Kar polovica Hud krvni davek Kozjancev Jutri in v soboto prireditve v čast 35*letnice Kozjanskega odreda, borcev in aktivistov — Desant nad Silovcem Letošnji prireditelji shoda borcev Kozjanricega odreda in aktivistov v Brežicah se bodo za konec tedna vsekakor izkazali. Osrednja slovesnost bo v soboto ob 10.30 uri v Silovcu nad Sromljami. Za slavnostnega govornika je napovedan predsednik republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Janez Vipotnik. Pozornost obiskovalcev bo prav gotovo pritegnila velika vaja teritorialnih enot Pred- viden je namreč pravcati padalski desant Predsednik brežiške občinske organizacije Milan Kostevc je za to priložnost pripravil kratek oris kozjanskega narodnoosvobodilnega boja. Po naslovu torej skromno, v resnici pa 75 strani obsegajočo knjižico, ki je doslej nedvomno najobsežnejši prikaz hudega krvnega davka in trpljenja Kozjancev v boju z okupatorjem in njegovimi hlapci. Kot je uvodoma z rdečimi črkami poudarjeno, je Kozjansko dalo naši borbi preko 7.000 borcev za svobodo, od tEga jih je 1.237 padlo, 419 jih je bilo ustreljenih kot talci, 572 pa jih je umrlo v tujini Prireditve se pričenjajo jutri s celodnevnim pohodom mladine s Kozjanskega v Sromljah. Zvečer ob 19. uri bo tam skupni taborni ogenj borcev in mladine. A. Ž. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Vitka palača ob new-yorški Vzhodni reki in debela kupola osrednje dvorane svetovne organizacije gostita predstavnike malone vsega človeštva, ki so se zbrali na 34. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. Dnevni red je obsežen, kakor je v navadi, kadar zaseda svetovni parlament Na njem so nekatera življenjsko pomembna vprašanja razvoja in mednarodnih odnosov nasploh - toda nihče si ne dela kake posebne utvare, da bo mogoče na sedežu Združenih narodov to pot doseči kaj izjemno presenetljivo novega. Zaseda svetovni parlament Za opazovalce bo predvsem zanimivo videti, kako se bo v veliko dvorano Generalne skupščine prenesel duh nedavno končane šeste konference predsednikov držav ali vlad neuvrščenih dežel v Havani. Tu so zastavili najširši program dejavnosti tako na političnem kot na ekonomskem področju, ki naj spremeni odnose in prideva k temu, da bi bil ta svet varnejši, bolj pošten in manj pristranski za veliko večino ljudi Havanski šesti vrh neuvrščenih je kajpak še vedno predmet poglobljenih analiz in ocen in to še toliko bolj, ker je bila pravkar minula konferenca neuvrščenih po splošni sodbi doslej najbolj razburljivo sračanje tretjega sveta. To je bU precej očiten spopad med dvema pogledoma na stvar neuvrščenih, med katerimi je vendarle prevagal zmernejši, treznejši Generalna skupščina Združenih narodov bo v nekem smislu nadaljevanje razprav iz Havane, čeprav zdo verjetno neobremenjena z nekaterimi temami, ki so v kubanski prestolnici minule dni tako zelo burile duhove - položaj Egipta v neuvrščeni družini in status Kampučije na primer: Prav zato se bo lahko svetovni parlament toliko bolj posvetil tistim najbolj usodnim vprašanjem, ki so na dnevnem redu že nekaj let: predvsem novemu mednarodnemu ekonomskemu redu in vedno globljemu jezu, ki deli razvite od nerazvitih, zadregam okoli razorožitve in drugim. Za neuvrščene prihaja to zasedanje ob pravem času, saj bodo lahko nastopili na njem s havanskimi sklepi in skušnjami, programom, ki je dovolj akcijski, da bo lahko konkretno prispeval k razpravam ob Vzhodni reki. Združeni narodi so kajpak še vedno , in bodo bržkone taki ostali še lep čas, zelo nepopolno delujoč mehanizem, v katerem prevladujejo interesi velikih. To Se posebej velja za njegove osrednje organe, kakršen je, denimo, Varnostni svet, v katerem imajo velike sile pravico veta, ki ga drugi nimajo. Toda tudi tako nepopolno telo vendarle lahko prispeva svoj delež k boljšemu sožitju med narodi in jim, četudi vseskozi v omejenem obsegu, pomaga k hitrejšemu razvoju ter napredku. To pričakujejo tudi od tokratnega zasedanja Generalne skupščine. OBISK MALIJSKEGA PREDSEDNIKA Predsednik afriške republike Mali general Moussa Traore, ki je prišel k nam s soprogo na povabilo predsednika republike, se je sestal s svojim gostiteljem v Splitu. Državnika sta v svojih pogovorih predvsem izrazila zadovoljstvo nad sklepi šeste konference neuvrščenih na vrhu in se dalj časa zadržala pri dvostranskih odnosih med državama. Te sta ocenila kot dobre, pri čemer sta menila, da bi kazalo še posebej hitreje razvijati gospodarsko sodelovanje. To namreč krepko zaostaja za političnim, kar bo treba popraviti MaU in Jugoslavija sta navezali stike že zelo zgodaj po razglasitvi malijske neodvisnosti in predsednik republike Tito je bil v začetku šestdesetih let prvi tuji državnik, ki je obiskal to zahodnoafriško deželo po razglasitvi njene neodvisnosti. JANEZ ČUČEK DRŽAVNIŠKI OBISK - predsednik Tito in malij&i predsednic Mousso Traore med igranjem dižavnih himen pred vilo Dalmacija v Splitu. (Telefoto: Tanjug) Kako zajeziti rast »aparata”? Samoupravne interesne skupnosti, ki zaposlujejo že 6.000 ljudi, so od občinskih uprav prevzele del nalog, kljub temu pa seje število upravnih delavcev v 8 letih povečalo kar za 95 odstotkov — Parkinsonov zakon očitno velja — vsaj pri nas Znano je, da smo do srede lanskega leta na vrat nanos ustanavljali samoupravne interesne skupnosti, nato pa tako rekoč čez noč začeli kritizirati njihovo delovanje. Najglasnejši kritiki so bfli isti ljudje, ki so se prej najbolj goreče zavzemali za Siljenje mreže SIS, ki so pisali zakone o njihovem ustanavljanju in jih s predpisi usmerjali na pot institucionalizina. Po kratkem oklevamu je Uidi občinska in republiška državna uprava priznala, davsa dela, kijih je prej opravljala za družbene in nekatere druge dejavnosti, prenaša na SIS, s ten pa je nanje, razumljivo, začela prenašati tudi svoj „stil dela. In tako so se neizkušeni organi SIS naenkrat znašli pred mnogimi zapletenimi finančnimi in administrativnimi deli in bili, kajpak, prisiljeni pohiteti z organiziranjem lastnih strokovnih oziroma administrativnih služb, v katerih so zaposlovali predvsem ljudi iz državne uprave, s tem da so jim zagotovili večje osebne dohodke. Tako imamo zdaj v naši republiki nad tisoč SIS, v njihovih strokovnih službah pa dela okrog 6000 ljudi s povprečnim mesečnim neto OD nad 10.000 dinarjev. Hkrati se je povečalo število zaposlenih v upravi - pogosto z utemeljitvijo, da ima zaradi ustanavljanja SIS mnogo več dela — in sicer od 9.308 v letu 1970 na 18.199, to je za 95,5 %, v letu 1978. Kritika pretiranega zaposlovanja v SIS in državni upravi je upravičena, vendar gre tu samo za posledice, ne pa za vzroke odstopanja od ustavne zasnove SIS. Ni prav, da vse SIS trpamo EC NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Delovne skupine centralnega komiteja ZKS vztrajno hodijo ob občine do občine, od organizacije združenega dela do organizacije združenega dela, da bi vzpostavile živahen in ustvarjalen dialog o ukrepih za boljše gospodarjenje in samoupravljanje. Preštevilni vtisi s teh srečanj govorijo v prid tolerantnega pogovarjanja, čeprav tudi možate kritike. Nihče ne dobi ,perice", a tudi črne pike ne. Končno gre za to, kot je večkrat poudaril France Popit, da si ljudje med seboj pomagamo. In je dodal, naj bodo na odgovornih mestih takšni ljudje, ki so delavoljni in pre- Tovariška pomoč dani humani družbi socialističnega samoupravljanja. 'Potem bo tudi napake lažje odpravljati, saj ne bodo storjene ,/analašč , marveč bodo predvsem splet morda pre-majnega poguma, samoiniciativnosti in tudi nepopolnega znanja o tej ali oni zadevi. Toda zoper takšno doslednost centralnega komiteja ZKS objektivno deluje tudi način obnašanja nekaterih upravno-administra-tivnih struktur, ki vse zdaleč niso „skrite“ v organizacijah združenega dela. In prav zato je potrebno tudi Zvezi komunistov odkrito povedati, da prihaja v organizacije združenega dela raznosortni apali, ki hočejo po papirnati poti ugotavljati skladnost početij temeljnih organizacij združenega dela „s stabilizacijskimi ukrepi SFRJ‘\ pri tem pa je treba povedati, da je cela vrsta temeljnih or-ganizacrj, ko vedo zgolj iz dnevnega časo- pisja, kaj je narava stabilizacijskih prizadevanj. Do njih še zdaleč namreč niso prišli organizirani napori akcije, ki jim mora pojasniti, kaj nosi s seboj stabilizacijski paket, zato je novinarjeva osuplost velika, ko denimo v petnajsih večjih slovenskih gospodarskih organizacijah odkrije, da so prepuščene zgolj svoji samoiniciativnosti ter ustrezni državni kontroli nad nečem, o čemer ne vedo kaj prida veliko. In še na nekaj je treba opozoriti: medtem, ko skupine CK ZKS pomagajo sproti razreševati nakopičena neskladja, se je v nekaterih partijskih organizacijah ,.nižjega ranga“ razpasla navada, da se sledi delovni organizaciji na njeni poti „zmot in poskusov11, ko pa je mera pdna, sledi tako imenovana energična akcija, ki ima ponavadi za posledico grenak priokus „čistk“. Pojava sta ekstremna, nista prevladujoče, vendar terjata ukrepanje. Odgovornost tistega, ki spreminja Zvezo komunistov v ,,priga-njaško-policijsko“ organizacijo je velika, tako velika, da o tem najbrž ni treba izgubljati besed. Enako velja za pravobranilce samoupravljanja, ki so pomočniki vsem dobrim naporom za boljše gospodarjenje ter samoupravljanje in torej ne zbiralci obrazcev, ki se ponavadi nikoli več ne vrnejo v združeno delo. In prav zato je recimo toliko bdj za pozdraviti usmerjenost slovenske SDK, in pravobranilcev, ki vse bolj pogosto prihajajo s svojimi ugotovitvami naravnost pred delavce. Temu se reče pomoč. MILAN MEDEN v isti koš, kritiziramo pa predvsem tiste, ki niso niti zainteresirane za to, da bi odstranile nastale pomanjkljivosti. Obenem s konstruktivnimi kritiki so se javili tudi taki, ki „ribarijo v lnem” in si prizadevajo razvrednotiti samb idejo samoupravnega interesnega organiziranja ter načelo svobodne menjave dela. Več kot jasno je postalo, da s splošnimi kritikami in samo z opozarjanjem na posledice pretiranega zaposlovanja razmer ni možno izboljšati. Zato smo v naši republiki že začeli proučevati in odstranjevati prave vzroke tega pojava, ki so tudi zunaj SIS. Na pobudo predsedstva CK ZKS zdaj pristojni organi proučujejo predpise o SIS in njihovo praktično usklajevanje z ustavo, zakonom o združenem delu in zakonom o osnovah svobodne menjave dela. O pretiranem naraščanju administracije v SIS so razpravljali tudi nasejah zbora republiške skupščine, ko so proučevali osnutek zakona o nekaterih SIS v družbenih dejavnostih. Tako naj bi za sleherno SIS natančno opredelili predmet svobodne menjave dela in zagotovili, da se bodo v njih dogovarjali o programu, obsegu storitev in višini sredstev za svobodno menjavo dr*. ie n da bodo njihove skupščine o tem odločale kot nekakšni novi organi oblasti. Proučujejo pa tudi odnos med strokovnimi službami SIS in državno upravo, zato da bi pravilno razmejili pristojnosti. Menijo, da bi večino del za potrebe SIS morale opravljati sedanje ustanove in službe, kakor tudi strokovne službe uporabnikov in dajalcev storitev. Odgovorni organi v SIS pa bodo morali čimprej tudi sami kritično proučiti svojo vlogo in oceniti svoje delo ter predlagati, kako ga izboljšati. Dokler ne bodo našli novih rešitev — po dogovoru na republiški ravni — ne bodo smeli ustanavljati novih SIS in ne zaposlovati novih delavcev v njihovih strokovnih službah. Ustavili so tudi odobravanje sredstev za OD in skupno porabo v vseh SIS, ki so izplačevale večje OD, kot bi jih po družbenem dogovom smele. VINKO BLATNIK Teroristični streli v Frankfurtu Protijugoslovansko stično podzemlje znova oživlja - tako bi bilo mogoče sklepati po zadnjem zahrbtnem napa®) nasilnežev skrajne protijug0" slovanske politične emigracij6 * Frankfurtu. Ob koncu minulega tedna so namreč štirje oboroženi nap*' dalci streljali na goste v zna'«"’ zbirališču jugoslovanskih dela* cev na začasnem delu v Zvezi" republiki Nemčiji, gostišču kan grilT' v Frankfurtu. . Pod streli teroristov je fcdahjf 38-letni delavec Šalih Mesim«** iz Travnika, več drugih pa je bi*0 ranjenih. Policija je prijela napj dalce, ki po doslej objavljeni’ podatkih pripadajo protijugos*0, vanskemu podzemlju. . Dan kasneje so v restavracij ,.Balkan grill“ podtaknili in gostišče je pogorelo. Zahw nonemška policija trdi, da dos* nima na voljo dokazov, ki lahko povezali streljanje in P17 žar. Koliko je v tem resnice, c kajpak pokazala preiskava, ki * je začela. Za tako sposobno p° qjo, kakršna je policija Zvezj' republike Nemčije, najbrž ne*1 težko, da se dokoplje do vseh.z preiskavo in kasnejše sojen/ potrebnih podatkov. Kaj bos,(r rila, bomo še videli. Medtem nam ostaja, da ugola vimo nekatera dejstva. Predvsem je nesporno, daM zahodnonemška policija d°v0j dober pregled nad dogajanje"] podzemlju na svojem ozeiWT To še toliko bolj,ker se gibljef. njem tudi ljudje, katerih der, nost je naperjena izključno p1® zahodni Nemčiji in njenim ur>“ nim institucijam - ne tako *e<1 ko pa tudi nekaterim nikom. V skladu s tem je kajpak Pf vsem zanesljivo, da zahodnj nemška policija tudi precej toj no ve, kaj se dogaja v tistem de“ tega podzemlja ki je izrazi*1 protijugoslovansko usmerjen® Stara resnica, da dejavnost ozemlja neke države, v tem p* metu Zvezne republike Nemčij proti drugi državi, v tem primi Jugoslaviji, vselej obromehjj interese obeh, velja tudi to Vprašanje je samo, kaj bodo U*| rezni organi ZR Nemčije stori’ da temu stopijo na prste. J ■ ■ TELEGRAMI LONDON - Kot gost britanskih sindikatov je v London dopotovala jugoslovanska sindikalna delegacija, ki jo vodi Mika Špiljak. Delegacija s tem vrača obisk britanskim sindikatom, katerih delegacija ji' bila pri nas na obisku pred dvi-ma letoma. BRUSELJ - V Bruslju se je /.ačel ,,usodni del“ pogajanj ob vstopu Španije v liCJS Delegaciji, ki jih vodita irski zunaji minister Q'Kcnnedy in španski minister za odnose z EGS Calvo Sotelo, sta začela pogajanja o vzpostavitivi carinske zveze in o trgovinskem režimu za industrijske proizvode, o vprašanjih, ki veljajo „za najlažja'1 v zajetnem dosjeju razširitve sodelovanja EGS s Španijo N Al ROBI - Ob koncu 17-dnev-nega afriške turneje po Liberiji, Slonokoščeni obali, Nigeriji in Kamerunu sc delegacija ameriških poslovnih ljudi, ki jo vodi bivši ameriški vele poslanik v OZN Andrew Young, mudi v Keniji. Kot je bilo sporočeno bodo Young in člani njegove delegacije govorili s predstavniki kenijske vlade ter s kenijskimi poslovnimi krogi o možnosti za ekonomsko sodelovanje med ZDA in Kenijo. Iz zadnjega PAVLIHE 1J6DIINIK : /djMYicy>fa4d>.. ^/MiAfoJb*' M lojns&uu AadtfJČruM-fea/ - Franc*l|, ali tudi pri po n Sinku! V. DOLENJSKI LIST MRTVE RIBE 'V KOI konec poletja, so v K večjim dežjem še naš tolažijo, da poginjajo vode. Kaže pa, da bo tudi dmgod. (Foto: Jo GROZDJE NAJ LE DOZORI Med vinogradniki je nenadoma vzniknilo prepričanje, da bo akcija „Nič nas ne sme presenetiti“ prava voitllj- Zato so se med njimi razširile govorice, da morajo zaradi akcije čimprej potrgati grozdje. Seveda so take govorice iz trte. izvite, Sff/ takega priporočila nihče ni izdal. Zato naj vinogradniki le še pustijo grozdje, da do konca dozori, če je tako potrebno. Kruh še za tri stotnije delavcev Zužemberška Iskra hiti uresničevati dogovor o razvoju Suhe krajine _ Sejmišča NOVO MESTO: Pripeljanih 265, prodanih pa 150 prašičev. Cena pujskov od 750 do 1.150 din, starejših prašičev od 1.160 do 2.000 dinarjev. BREŽICE: Naprod ta na tem tekmovanju vsekakor kazan. IZKUŠNJE ODTEHTAJO ^ Pozornost gledalcev pri selniškem taborniškem domu r posebno pritegovalo hitro obl*; čenje. Uspešen gasilec morab* predpisano oblečen, kajpak naglici. Če bi šlo zares, gumb n bi bil pomemben, na vanju pa je. Na diki: ®'fl\ veterani pri delu. (Foto: Zele nik) kultura in izobra- ževanje Stari običaji - mlada srca V metliški občini ohranjajo folklorne običaje mladinci Folklorna skupina „Ivan Navratil", ena redkih svetlih zvezd na metliškem kulturnem nebu, seje minulo soboto po dolgem času v novem kulturnem domu s spletom belokranjskih ljudskih pesmi in plesov znova predstavila domačemu občinstvu. Noge mladih plesalcev ob spremljavi tamburaškega ansambla, °boji so člani mladinskega kluba, le redkokdaj zaplešejo na domačih ueh. To pa nikakor ne pomeni, da so ti amaterski kulturniki pri svojem delu pasivni. Nasprotno. Mnogi nastopi po domovini, a tudi onkraj TOeja, v Italiji in Avstriji, pričajo, da Je njihovo delo ustvarjalno in Plodno, saj je obrodilo mnogo sadov. I2 nastopov in tekmovanj prinašajo priznanja in nagrade. Zato ni čudno, saj je tudi samostojni nastop , J graj koloe" minulo soboto navdušil gle< alce. Mnogi so se z žarečimi obrazi spomnili mladih let, ko so se tudi sami zavrteli v narodnih nošah. Močan aplavz pa je bil največja nagrada za trud, ki so ga mladi Metličani vložili y plesne korake, brenkanje na tamburice. Domače občinstvo najraje izreče negativno kritiko, a tudi s pozitivno ne skopari. In slednjo so folkloraši prav gotovo zaslužili. Spodrsljaji v njihovem kratkem obdobju delovanja so jim seveda dovoljeni, spodrsljaji, ki se jih morda zavedajo le oni in kijih občinstvo še zazna ne. Tam, kjer so napačno stopili danes, jutri ne bodo več. Zato se bodo toliko vztrajneje vrteli po stopinjah svojih prednikov, kakor že vrsta generacij pred njimi. M. BEZEK SLABA PRESKRBA Letošnje poletje se Viničani spet Pritoži jejo, da v njihovem kraju Preskrba močno šepa. Tako se Pogosto zgodi, da v Vinici ne dobiš nrieka, kruha in nekaterih drugih Svil, če se v trgovino ne odpraviš navsezgodaj. Poleg tega bi pri Preskrbi Vinice v poletnem času morali u po št ega ti tudi, da sedaj v kampu preživlja dopust precej turistov, ki verjetno tudi niso navdušeni, če morajo po liter mleka in pol Me kruha v Črnomelj. SLOVESNOST V garniziji Zadnjo soboto so v črnomaljski garniziji počastili spomin na 37-let-c° ustanovitve Gubčeve brigade, v vrstah katere se je borilo deset narodnih herojev, okoli 500 borcev pa J e izbojevalo vrsto zmag s sovražnikom. Na spominski slovesnosti so med komuniste sprejeli pripadnike JLA, prizadevnim vojakom pa so podelili značko vzornega vojak in pohvale. Navzoči smo bili tudi belokranjski pionirji in mladinci, ki smo z borci in vojaki preživeli lepe trenutke ter poslali pozdravni telegram tov' Titu- MAJA JANKOVIČ MAŠA ROTH in HELENCA VUKŠINlC OŠ Črnomelj 80 let Marije Sevšek Pestro je življenje naših žena in mater. Še posebno velja to za Marijo Sevšek, ki je bila rojena 28. avgusta 189 v Prigorici - Dobrepolje v družini TiseL Kot dekle je delala nekaj časa v Tržišču pri Krmelju, kjer se je spoznala z železničarjem Janezom Sev-škom, in se kasneje z njim poročila. V zakonu se je rodilo 8 otrok. Družina je preživljala vse togobe delavskega razreda v letih med vojnama. V jeseni 1941 so začeli nemški nacisti izganjati slovenske ljudi iz območja Brežic in Krškega, pa tudi iz območja Tržišča, Krmelja in Šentjanža. Na ta območja se je v letu 1941 prostovoljno priselilo 12.000 kočevskih Nemcev in Slovencev. Družina Sevšek je z očetom, mamo ter sedmimi otroki pobegnila z Vrhka in prišla na materin dom v Prigorico v Dobrepoljah, spomladi 1942 pa v Zeljne pri Kočevju. Oče se je zaposlil kot rudar. Vsa družina se je po prihodu v Željne vključila v delo in akcije OF in NOB. Mama je skrbela za otroke in moža, ki so postopoma odhajali v partizane. Mož in oče otrok je 1955 umrl, otroci pa so še danes prizadevni družbeni delavci Mama Marija živi pri sinu v Zeljnah in je letos 28. avgusta praznovala '80 let. Ima že osem vnukov in deset pravnukov. Vsi, ki jo poznamo, ji čestitamo in ji želimo še veliko zadovoljnih let! P. ŠOBAR pisma in odmevi JESENI USPOSABLJANJE DELEGATOV Klub samoupravljaleev v Ribnici pripravlja za jesen akcijo usposabljanja vseh delegatov za oba zbora občinske skupščine in delegatov za skupščine SIS. Usposabljanje bodo skušali čimbolj strniti, poudarek pa bo pretežno na odnosih in pretoku informacij med delegati, skupščino in delegatsko bazo. , i Iz peljali bodo | tudi razpravo o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter skupaj s kočevsko občino razpravo o inovacijski dejavnosti, njenem pospeševanju in normativnem nagrajevanju inovacij. NOVI RADIOAMATERJI Radio klub Ribnica je dobil pet novih radiomaterjev. Izpit C razreda sta namreč pred kratkim uspešno opravila Andrej in Jakob Lukič, na mladinski delovni akciji „Brkini 79" pa izpit E razreda še Vojko Štanfelj, Mira Anzeljc in Iztok Tomšič. Tečaj za te kandidate je v Ribnici vodil eden najstarejših radioamaterjev v Ribnici, znan pod šifro YU - 3 UK F. M. G-č BOLJŠE CESTE Cesto v dolini Grahovice, \ zaenkrat edino prevozno pot zaradi del pri Sp. Vodalah na začasno zaprti cesti ob Mirnu je občinska cestna služba marsikje razširila. Pod Bošta-njem so že zabetonirali nov most. Ker se po tej cesti še v večji meri kot običajno prebijajo avtobusi, je za osebna vozila prevozna le ob določenem pasu, kot je označeno. Cestarji posodabljajo tudi cesto proti Blanci Tokrat je na vrsti odsek med obema Brezovima. Novi most ni odpravil gneče Novo mesto se še duši zaradi prometa — Kandijsko križišče je preobremenjeno — Stranske posledice Vsak dan zjutraj in po 14. uri se nabere kolona vozi na obeh vpadni-^ v Novo mesto. Manjša gneča je dnevih, ko je prepovedana vožnja 02il z lihimi 'ali sodimi števili na oncu- Miličniki se v križiščih sicer trudijo, da mora biti na odgovornem mestu predvsem sposoben človek, kajti pregovor pravi, daveč škoduje neumen prijatelj, kakor pameten sovražnik. Iz bogatega poročila tov. Kardelja na Zboru naj ob zaključku povzamemo še naslednjo misel-»Toda, če bi Nemci tudi prodrli na osvobojeno ozemlje, ne pozabite, da je naša dolžnost, dolžnost izvoljenih odposlancev slovenskega ljudstva in nosilcev njegove oblasti, pokazati ljudstvu, da je ta njegova oblast bol) čvrsta od sovražnikovega železa. Mi nismo uradniki. Mi nismo občinski možje in s kroglicami izbrani poslanci za paria-mente brez pravic. Naši odbori OF, naši NOO, ki jih heste kmalu izvolili, so bojna telesa. Oni organizirajo ljudsko oblast, toda oni so tudi štabi naše osvobodilne borbe. Zato sovražite birokratizem, sovražite papirnato uradovanje ...“ Zadnji stavek je ob današnjem naraščanju birokracije in birokratizma še vedno zelo aktualen. Zasedanje zbora je zaključil JOSIP VIDMAR, kije med drugim poudaril, daje zbor položil temelje našemu neodvisnemu narodnemu življenju in naši bodoči narodni oblasti. priredil:, J. PRIMC POTA IN STHf »Romski dan” v Jerebovi poročajo UBOGI „FlCKI" - v noči na ^boto je neznan vlomilec vdrl v ®ebni avtomobil Jožeta Progarja iz Ljubljane. Fičko je bil par ikra n pri vasi Hmeljčič, vlomilec pa je nasilno odprl vrata in odnesel kasetofon in zvočnik ter tako oškodoval lastnika 2a 3.000 din. PO TREH KOLESIH - Marija Sak iz Trnja pri Brežicah je minuli vikend parkirala osebni avtomobil Pred Čateškmi Toplicami, pa ji je neznanec ukradel rezervno in prednje desno kolo. Ali se je odpeljala domov na treh kolesih, ni znano. plesalci brez glasbe - v torek ponoči so sedaj že ugotovljeni vlomilci iz prostorov novomeškega Plesnega kluba ukradli gramofon in zvočnik. V prostor so prišli skozi okno. Na srečo so bile ukradene stvari plesalcem kmalu vrnjene. OB VERIŽICO IN URO - Vlomilec pa je v četrtek obiskal tudi stanovanjsko hišo Zdenke Kotar iz Uobove. Skozi nezaklenjeno stra-ruščno okno se je splazil v notranjost m odnesel zlato verižico z vgrajeno uro. Rotarjeva pa ni bfla jtolgo brez ukradenih predmetov, Kajti našli so jih pri 29- letnem Dušanu Radosavljeviču, ki je tako utemeljeno osumljen vloma. Se to: Radosavljevič-je bfl v času dejanja začasno izpuščen iz KPD Dob, kjer prestaja kazen. OSTAL BREZ PRSTA - Prejšnji torek se je v črnomaljskem Beltu zgodila delovna nesreča, pri kateri * je poškodoval 22-letni Jure Drazenič. Slednji je s sodelavcem razbijal odpadle zavorne bobne, pri tem pa mu je odtrgalo kazalec desne toke. Draženiča so odpeljali v novomeško bolnišnico. PODLEGEL POŠKODBAM - O hudi delovni nesreči v novomeški tovarni zdravil „Krka“ smo že poročali. Dodajmo še vest iz novomeške bolnišnice, da je v torek ponesrečenec Iv ica Topič pogodbam podlegel. Gradišče: konj pristal na strehi čeprav imata promet in Konjereja kaj malo skupnega, sta bua prejšnji torek povzročitelja ene najbolj nenavadnih nesreč na dolenjskih cestah. Nič hudega sluteč se je prejšnjega torka okoli ene popoldan peljal 24-letni Jože Brodar proti Novemu mestu, vendar je moral vož-hio končati že pri Gorenjem Gradišču. Z dvorišča Marije Žužek je namreč na cesto planil Konj, kije vse dotlej mimo zobal knno v hlevu- Štirinožec (verjet-n° dresiran v preskakovanju ®v*r) je avtomobil preskočil, endar ne brez ..kazenskih °čk“. Poškodoval je namreč ^nika, da so ga morali odpelja-h v novomeško bolnišnico, konj Pk je svojo avanturo zaradi lomljenih kosti končal v klavnici. Škodo na avtomoblu in ko-nJu so ocenili na poltretji milijon starih dinarjev. Peturna razprava proti trem Romom vendarle dala rezultate — Kot da bi se cel Rimš preselil v Jerebovo Če lahko sploh za kakšno sodniško obravnavo govorimo, da je bila duhovita in teatralna, potem to zasluži domala peturno dokazovanje krivde 20-let-nemu Zdenku Brajdiču-Knavsu, 19-letnemu Bojanu Jurkoviču in 41-letnemu Francu Brajdiču. Priimki nam povedo, da ie bila petkova obravnava pred senatom novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto v znamenju Romov. Bilo je, kot da bi se romsko naselje Rimš za en dan preselilo v Jerebovo. Zdenko in Bojan sta bila obtožena kaznivega dejanja ropa, F ranc pa UMRLA MED PREVOZOM V petek zjutraj je prišlo v Lešnici do hude prometne nesreče, katere vzrok je spet voznikova utrujenost. Dobrivojc Randelovič iz Zaječara je tistega dne zaradi preutrujenosti nenadoma zavil v levo in trčil v dostavno vozilo, ki ga je nasproti pripeljal Metličan Martin Težak. Zaradi poškodb pri trčenju je že med prevozom v novomeško bolnišnico umrla 26-letna Vukosava Ristič iz Zaječara, medtem ko so trije sopotniki še na zdravljenju. Skoda: 1000.000 din. ŠE DRUGA ŽRTEV Ob zaključku redakcije smo prejeli vest, da je petkova prometna nesreča v Lcšnici zahtevala še drugo žrtev. V novomeški bolnišnici je namreč poškodbam podlegla 33-letna Milanka Randjclovič iz Zrenjanina. prikrivanja. l’o starem romskem običaju so vsi dejanje zanikali, pri tem pa se zapletali v protislovja, ki si jih stežka razvozlal. Mučna, a nikakor nezanimiva predstava, pa je vendarle odkrila celotno zgodbo. Zdenko Brajdič in Bojan Jurkovič sta 27. maja letos veseljačila v Dobruški vasi in se potem okoli ene ure ponoči z večjo skupino Romov odpravila proti domu. Med potjo ob cesti Šentjernej- Škocjan pa sta na dvorišču videla stati Dragana Žabkarja. ki je pravkar opravljal potrebo. Zdenko ga je meni nič tebi nič kresnil čez obraz, potem pa še Jurkovič. Žabkar je padel, obtoženca pa sta ga še na tleh brcala in mu pri tem spretno izmaknila ročno uro in 200 din. Omenjeno uro naj bi potem kupil Franc Brajdič, vendar ga je sodišče oprostilo sodelovanja pri ropu, ker ni imelo dovolj dokazov. Seveda je brez kazni nista odnesla Zdenko in Bojan: prvemu je senat prisodil dve, dragemu eno leto zapora, v kazen pa se jima vštejejo dnevi, prebiti v priporu. ZA CELO CETO ZASEŽENEGA OROŽJA Na območju novomoške UJV je bilo v prvem polletju letošnjega leta najdenih in zaseženih 59 kosov različnega orožja in 535 nabojev. Se bolj zastrašujoč pa je podatek, da so delavci UJV odkrili tudi 27 ročnih bomb, 7 granat. 35 detonatorjev in 6,6 kilograma eksploziva. Bivši lastniki, seveda nezakoniti, bodo vzroke posedovanja orožja in eksploziva skušali pojasniti sodniku za prekrške. Draga ljubezen do fickov Popov in Kadribašič zagrešila v treh mesecih kar enajst vlomov — Obema zaporne kazni in podaljšan pripor Kar šest gosto tipkanih strani je zajemala obtožnica, vložena zoper 204etnega Miroslava Po-' pova in 19-letnega Sulejmana Kadribašida, obeh iz Novega mesta. Nič čudenga, saj sta od marca pa do aprila letos zagrešila nič manj in nič več kot 13 kaznivih dejanj. Žrtve so bili lički. Miroslav in Sulejman sta se v letošnjem marcu priselila v Novo mesto, se zaposlila v IMV, vendar z dohodki nikakor nista bila zadovoljna. Začela sta z vlomi. Popov jih je zagrešil sedem, Kadribašič 3, toliko pa tudi s skupnimi močmi. Pri poslu sta bila sila spretna, saj kiju-■ čavnic sploh nista pokvarila, marveč sta avtomobile po dejanju pustila zaklenjene, tako da so lastniki šele čez čas ugotovili tatvine. Najpogosteje sta delovala v Germovi PRST OSTAL V STROJU Med sobotno dopoldansko izmeno je prišlo v sem iškem obratu IMV do delovne nesreče pri rezkalnem stroju. 25-letnemu Jožetu Golobiču s Kala pri Štrekljevcu je med delom zašla roka pod nož . Brez prsta so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. SLAMNATA STREHA GORELA V torek okoli 16. ure je pričelo goreti na stanovanjski hiši Rudolfa Kunstka iz Mokronoga. Kunstek je namreč tistega dne s plinskim grelcem odstranjeval barvo na lesenem balkonu, pri tem pa se je vžgala penasta goba v bližini. Ogenj se je seveda hitro razširil še na s slamo krito streho, ki jo je na srečo pokrivala tudi opeka. Požar so s pomočjo gasilcev kmalu pogasili, škode pa je bilo za 30.000,00 din. ulici pa na parkiriščih pri športni dvorani in domu JLA. Seveda sta si plen potem v stanovanju (živela sta namreč v isti sobi) bratsko razdelila. Nikakršnega bratovskega razmerja pa ni bilo pri odmeri kazni. Senat sodišča, ki mu je predsedovala MF lojka Gutman, je namreč Popovu odmeril dve leti in deset mesecev, Kadribašiču pa leto in osem mesecev zapora. Če seveda ne odštejemo časa, ki sta ga preživela v priporu. Tu bosta dočakala tudi pravnomočnost sodbe. PO DOLENJSKI DEŽELI • Čisto po svoje si ijui predstavlja 27-letni Franc Divjak s Ponikev. Prejšnjo sredo opolnoči je namreč prišel na dom svoje zaročenke, pričel vpiti in razgrajati, nato pa celo grozil da bo požgal domačijo. ~ele sevniški miličniki, svoje si ljubezen Umirili so ga šele : tudi zaenkrat še brez vseh zakonskih pravic • Janez Juvan zagotovo spet zlepa ne bo kalil javnega miru. ftejšnji teden je bi na začasnem dopustu iz KPD Dob, kjer prestaja zaporno kazen. V novem okolju pa se je hitro povrnil v staro kožo, saj je v gosti ni KZ Žužemberk že vinjen ponovno pričel izzivati in žaliti goste, enega je pa kar s pepelnikom udaril po gjavi. Za Juvana so poskrbeli miličniki Stopiška „Mira” gostila pretepače Spet množičen pretep, tokrat v bifeju „Pri Miri travnik ga je reSil - v jfedo okoli 15. ure je Mariborčan j^jjan Božič vozi osebni avtomobil y Metlike proti Črnomlju, ko pa je Za zapeljal v ovinek, ga je v*nesl0 na bankino. Nekaj časa je se oz! po nasipu, nato pa končal na [ravtiiku. Božič jo je odnesel brez r?*kodb, zaradi pozelenelega "|Kotesta pa sumijo, da je vozi ^*Jen. Škode je blo za 30.000 din. . SREČA V NESREČI - Isti dan večeru pa je Marica Begovič iz , °vega mesta vozila svoj avtomobl Jugorja proti Štrekljevcu. Na ravnem dd u ceste pri Malinah jo je zaneslo s ceste, da se je prevrnila po strmem nasipu. Na srečo sta bua voznica in sopotnik Haso Begovič, id sta med prevračanjem padla iz vozila, le laže poškodovana. Materialne š kode je za 20.000 din. TRČIL V DREVO - V nedeljo zjutraj je Novomeščan Zoran Nikolič pripeljal osebni avtomobil do Drage, kjer je zavozil v levo, zdrknil čez rob ceste, peljal še nekaj metrov po nasipu in trčil v drevo. Veznik je bil pri nesreči teže poškodovan in se zdravi v novomeški bolnišnici, medtem ko je škode za 15.000 din. Že po nepisanem pravilu je jesenski čas tisti, ki daje gostilničarjem največ dela. Ob povečanem prometu pa se tudi kakšnemu prepiru ne da uiti Najbolje so to v soboto zvečer občutni v stopiškem bifeju „Pri Miri“, kjer sta se zaradi starih obračunov sprla in stepla Novomeščan Franc Berkopec in Štefan Pipan e Velikega Orehka. Prepir pa je „pritegnil“ tudi ostale. Žrtev množičnega pretepa je postal Borko Jovič iz Velike Bučne vasi, ki je nezavesten obležal na tleh. Diagnoza v novomeški bolnišnici je bila: pretres možganov m zlom nosne kosti Sicer pa - tako trdijo poznejši obiskovalci - je nihče, ki se je sobotnega dogodka v stopF škem bifeju udeležil, ni odnesel brez podplutb. Spet posel za tožilca in preiskovalnega sodnika. Cveto Bergant: „Vednosmo in bomo za fair borbo!" „Boj na lešu,ne za zeleno mizo!” Komaj se jc pričelo letošnje ekipno državno prvenstvo v spcedwayu, že so tu prvi problemi. V nedeljo, 9. septembra, jc bila v Lendavi prva dirka. Nad dva tisoč gledalcev je bilo priča razburljivemu začetku, trener Krčanov Cveto Bergant jc vskočil kot -tekmovalec po več kot enoletnem premoru in dobil prvi tek. Krčani so namreč začetek letošnjega prvenstva vzeli sila resno: lani Jože Mavsar postal slovenski prvak, v II. ligi jc bil Gerjavič odlični drugi, tudi ostali so se dobro u ve javili. Letos bi radi naprej. Vse je bilo bolj ali manj v redu do dirke, ko naj bi bil nastopil Zibertv tretjem teku. ,,Ko se je odpravil z boksa, smo opazili, da motor „trokira“. Požrtvovalni Žibert je s tem motorjem na progi vseeno poskusil startati, nato pa seje vrnil z njim v boks. V moštvu smo zanj že pripravili drug motor. Prej kot v dveh minutah pred startom tega teka se jc vseeno pojavil pred startno vrvico. Sodnik pa gaje kratkomalo diskvalF ficiral! To je vsekakor nczasli-šeno. Veliko dirk sem že videl, tudi za svetovno prvenstvo, da pa bi sodnik koga zavoljo take stvari diskvalificiral, ne, tega pe ne. Običajno velja pravilo, da se more tekmovalec pripeljati na startno mesto v dveh minutah, ko je dan znak za startno linijo. Kaj tekmovalec počne med tem časom, ni nikjer natančno opredeljeno. Na samem finalu svetovnega prvenstva so se npr. tekmo valci v tem času obračali, st-.rtali v nasprotno smer, ipd., kar na takih dirkah spada v arzenal tako imenovane živčne vojne. Nikomur ne pride na konec pameti, da bi koga za kaj takega izključili," opisuje ta nenavadni primer trener Bergant Kot zakleto se je prirediteljem v Lendavi primeril sc en spodrsljaj. Deveta vožnja, kjer stavo zila favorita Vlado Kocuvan in Jože Kekec, jc kazala slabo za Kocuvana, saj je lota padel, Kekec pa zmagal. Sodnik je tek ustavil po tretjem krogu, ko jc bil Kocuvan padel. Kekec je kajpak odpeljal tudi četrti krog. ..Funkcionar, starter-finišer (morda ne naključno iz AMD Gornja Radgona, kot padli Kocuvan) se je očitno zmotil in prehitro ustavil dirko. Sodnik je odločil, da se ta tek ponovi, kar je bila vsekakor izjemna priložnost, da AMD Radgona pride do krvavo potrebnih točk. Že druga, po moje " skrajno nešportna gesta sodnika dirke je razkačila še Mariborčane, ki so od tega kroga dalje prenehali tekmovati, kot smo bili to storili mi po nesporazumu glede Zi-berta," komentira razplet ali bolje zaplet krški trener. Kdo ima prav? Od AMZJ je prispel konec tedna suspenz krške ekipe z zahtevo za temeljito poročilo. Tega bodo vsekakor tudi napisali. Krški dirkači v Lendavi niso bili v zavidljivem položaju. Napovedovalec dirke gledalcem ni pojasnil, za kaj gre. Poročila poročevalcev s tekme sc razhajajo. Krčani poudarjajo, da niso imeli namena oškodovati občinstva. Do spora je prišlo, kot rečeno, že v tretjem teku. Bili so pripravljeni voziti od začetka, vsekakor pa ne nadaljevati, ko je sodnik oškodoval enega od krških tekmovalcev. Slo je namreč za ekipno prvenstvo. „Smo za fair borbo na vsakem dirkališču, prizadeti pa smo, kadar o izidu odločajo neutemeljene izključitve in napake športnih funkcionarjev," meni Bergant. A. ŽELEZNIK mm ML Belokranjci sami na čelu 4. kolo SNL—zahod Dolenjske enajsterice so v nedeljskem 4. kolu nadaljevala prvenstva v SNL—zah od dosegle kar 11 golov in iztržile 4 točke. Najvrednejša je seveda zmaga Čmomaljčanov v gosteh prod Primoiju, pa tudi Novomeščani so z uspehom proti Jesenicam napovedali lepše čase. NOVO MESTO -JESENICE 4:0 (1:0) Po neuspehu prejšnje nedelje v Črnomlju so se novomeški nogometaši vendarle oddolžili svojim privržencem. Dobra igra in kar štirje zadetki v mreži gostujočega vratarja so lahko dober obet za nadaljevanje Pb' Tvenstva. Strelca za domačine sta Tla: Bradač trikrat in Salkič enkrat. Kranjčič dvakrat zmagal Novomeški atleti in atletinje četrti v Sloveniji Mladi novomeški atleti in atletinje so spet dokazali, da sodjjo v sam slovenski atletski vrh. Na finalnih tekmovanjih atletskega tekmovanja Slovenije - mladinci so tekmovali v Novi Gorici, mladinke pa v Celju - sta obe vrsti osvojili četrto mesto. Še posebej se e izkazal Kranjčič, ki je zmagal v skoku v daljavo in v troskoku. V Celju so bile najuspešnejše mlade atletinje Celja, ki so zbrale 215,5 točke, Novomeščanke pa so bile četrte s 64 točkami. Pred njimi so se uvrstile tekmovalke Kladivaija in Velenja, za nnmi pa še deset ekip. Rezultati - 100 metrov: 1. Korajlija (Lj) 12,5 s, 6. Kenda, 7. Tekstor (obe Nm) 13.1; 100 m ovire: 1. Jug (Vel) 15,7, 6. Blažišč (Nm) 17,4 s.; daljava: 1. Regner (KJ) 528 cm, 5. Kralj (Nm) 478 cm, 6. Eržen (Nm) 478 cm; kopje: 1. Majer (Mb) 36,90 m, 4. Hribar (Nm) 32,24 m. V Novi Gorici so bili najuspešnejši mladi atelti celjskega KladF varja, ki so zbrali 256 točk; Novo-meščani so s 108.5 točke zasedli četrto mesto, za njimi pa se je uvrstilo še enajst ekip. Tekmovali so tudi atleti e Brežic in v močni konkurenci zasedli 11. mesto s 26 točkami. Rezultati - 100 m: 1. Torkar (01) 10,94, 5. Šega (Nm) 11,34; 400 m: 1. Gregorič (Kp) 48,52, 3. Šega (Nm) 49,52; 110 m ovire: 1. Tavčar (01) 14,98, 4. Omerza (Br) 16,59; 4x100 m: 1. Olimpija I 42,51, 3. Novo mesto 44,17; daljava: 1. Kranjčič (Nm) 693 cm; troskok: 1. Kranjčič (Nm) 14,55; krogla: 1. Lakner (Lj) 13,85, 6. Okle- NOVOMEŠKI BALINARJI PRESENETILI Iz tradicionalnega 9. spominskega turnirja Romea Bassina v balinanju, ki je bfl v Ljubljani, se je vrnilo novomeško moštvo. Dolenjski balinarji so pripravili pravo presenečenje, saj so v borbi za tretje mesto odpravili ekipo Nove Gorice s 13:3. Uspeh je tolikanj večji če zapišemo, da je na turnirju nastopilo kar enajst najboljših slovenskih selekcij. BADOVINEC OSTAL PRVI Z nastopi v Senovem in Novem mestu se je zaključilo kegljaško prvenstvo Dolenjske in Posavja, po Sričakovanjih je prvo mesto osvojil letličan Nikica Badovinac, ki je v skupnem seštevku podrl 6 755 kegljev, sledjjo pa Turk s 6703, B. Vesel s 6648, Mohorič (vsi Novo mesto) 6644, itd. Štirje prvouvrščeni so si priborili nastop na republiškem prvenstvu, ki bo v Celju in Slovenskih Konjicah, enako pa tudi Špeler, kot prvak Posavja. N. GOLEŠ ščen (Nm) 11,33; disk: 1. Bandelj (Go) 37,72, 2. Okleščen (Nm) 37,56; kopje: 1. Dubokovič (Med) 52,28, 2. Žofič (Br) 52,24; kladivo: 1. Turk (01)41,80, 2. Gačnik (Nm) 38,78, 5. Malnar (Nm) 33,28. TABOR JADRAN -KOČEVJE 4:2 (1:1) Nedeljski poraz Kočevcev v Sežani je Dolenjce stal prvo mesto. Navzlic temu da so gostje prvi povedli s Kožičevim zadetkom že v osmi minuti, se domačini niso predali. V nadaljevanju so dosegli kar štiri zadetke, poraz Kočevcev pa je v 78. minuti ublažil Kovač. 400 gledalcev je lahko videlo dober nogomet. PRIMORJE -BELA KRAJINA 0:3 (0:1) ZadnjeuvrščcnA ekipa Primorja tudi tokrat ni prišla do prvih prvenstvenih točk. Gostje iz Črnomlja so bili namreč zanje pretrd oreh. Nogometaši Bele krajine so vodili že v prvem polčasu, z dobro igro v nadaljevanju pa svojo prednost še povečali. Tako so Belokranjci z zmago prevzeli prvo mesto na lestvici Kočevje je tretje, Novo mesto pa četrto. V derbiju prihodnjega kola se bosta pomerila Bela krajina in drugouvrščeni Tabor-Jadran. Brežičani še neporaženi Poraz Inlesa z novincem v ligi — SRL: uspeh Brežičanov v gosteh — Kočevke zapravile zmago v Mariboru Črnemu vikendu slovenskih rokometnih drugdigašev se je pridružil tudi ribniki Inles, ki je na gostovanju v Zagrebu ostal praznik rok. BORAC - INLES 21:18(10:9) Novinci v ligi so ugnali enega izmed kandidatov za vrh lestvice! Srečanje v Zagrebu, ki mu je sledilo kakih 300 gledalcev, je bilo izenačeno vse do rezultata 6:6, ko so gostje nenadoma popustili Zagrebčani so to izkoristili in proti koncu povedli kar z 20:12,vendar je inlesovcem z agresivno igro le uspelo ublažiti poraz. Kaj več pa si z ležerno igro tudi niso zaslužil Še najboljši pri lesarjih je bil Ilc s sedmimi zadetki Lestvica v slovenski rokometni ligi se tudi po tretjem kohi ni bistveno spremenila. Zanimivo je morda, da Brežičani tudi po tem kolu ostajajo razen Celjanov še edina neporažena ekipa, medtem ko Sevničani in Črno-maljčani še niso okusili slasti zmage. INLES - CELJE 18:22(8:10) še tisto malo gledalcev, ki so si ogledali srečanje med Ribničani in Celjani so ob koncu razočarani zajuščali športno dvorano. Po izenačenem prvem delu so domačini namreč povsem popustili, kar so spretni gostje s pridom izkoristili. Najboljši pn domačih so bfli Mate, Troha in Hočevar. UPA - SEVNICA 27:16(11:8) Slabo in raztrgano srečanje je Sevničanom prineslo tretji zaporeden poraz. Po dokaj izenačenem začetku so domačini zvrhano napolnili mrežo Sevničanom, ki tako ostajajo povsem na repu lestvice z daleč najslabšo razliko v zadetkih, kar 50:84. Težko, da se bo na bolje obmlo že v naslednjem kolu, ko Sevničani potujejo v goste Poletu. ČRNOMELJ - BRFŽICF 15:16(11:6) Zmagovalca srečanja v Črnomlju je odločila zadnja minuta, ko so gostje dosegu tudi zmagoviti zadetek. Sicer pa so domačini vodili ves prvi polčas, potem pa povsem popustili zastreljali pa tudi nekaj sredemetrovk. Dve točki sta tako zaduženo odšli v Brežice. Mnogo bolj izenačeno je stanje pri ženskah, kjer se edinole Lisca trdno diži zadnjega mesta. Sicer pa so izdatno zmago po porazu prejšnjo nedeljo dosegle Novomeščanke, medtem ko so bile Kočevke za las ob točki proti vodilnemu Mariboru. NOVO MESTO -MLINOTEST 23:14(11:7) Borih 60 gledalcev je videlo dobro srečanje. Domačinke so s poletno igro in hitrimi protinapadi povsem strle upor gostij, ki bi lahko doživele pravo katastrofa MARIBOR - ITAS KOČEVJE 17:16(8:8) Še nikoli Kočevke niso ble tako blizu zmagi kot v srečanju z Mariborčankami. Svoje gostitelje so na trenutke povsem nadigrale, pa kljub temu v zadnjih minutah nesrečno Eguble srečanje in s tem tudi prvo mesto. OBALA - LISCA 20:6^(10:2) KRANJEC ZMAGAL Na hitropoteznem tumiiju Šahovskega kluba „Milan Majcen" iz Sevnice za september je med 11 šah isti osvojil prvo mesto prvokategornik Tbni Kranjec iz Brežic z 10 točkami. Drugo in trebe mesto sta dosegla Jože Blas in Ludvnik Cvim iz Sevnice s 7 točkami, 4. inž. Marjan Furlan (Radeče) s 6, 5.-6. Jože Radej in Miro Gačnik (Sevnica! s 5 itd. Naslednji turnir bo 21. oktobra ob 9. uri v Sevnici. j BLAS DOLENJSKI LIST r DELOVNA ORGANIZACIJA ..LABOD” NOVO MESTO -Delovna skupnost skupnih služb NOVO MESTO OBJAVLJA PROSTE DEL OVNE NALOGE: , 1. INTERNO OBRAČUNAVANJE MEDSEBOJNIH OBVEZNOSTI MED TOZD V DO POGOJI: — ekonomska srednja šola ali tej ustrezna smer s končanim pripravniškim stažem ali kot pripravnik. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati, ki želijo opravljati te delovne naloge, naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po ob>vi na naslov: „Labod", tovarna oblačil. Novo mesto, Cesta herojev 29 — Kadrovska služba. „TOZD ELEKTRO NOVO MESTO Novo mesto. Ljubljanska 7 b.o. Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge 1 KONTROLORJA SLU2BI TARIFE V KONZUMNI Pogoj: srednja šola ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj ali KV delavec in 5 let delovnih izkušenj Delo se združuje za nedoločen čas. Stanovanja ni. Osebni dohodek po Pravilniku o dohodku. Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev dostavijo v roku 15 dni od objave na naslov: TOZD Elektro Novo mesto. Ljubljanska 7, za komisijo za delovna razmerja. O izidu bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po izbiri." PODJETJE ZA PTT PROMET LJUBLJANA TOZD TELEKOMUNIKACIJE LJUBLJANA, Cigaletova 10 VABI K SODELOVANJU VEC DELAVCEV ZA DELA IN NALOGE NA VZDRŽEVANJU TT LINIJ IN KABLOV NA PODROČJU LJUBLJANE, DOMŽAL, LOGATCA, KOČEVJA IN GROSUPLJA DELO: polaganje in vzdrževanje kabelske in nadzemne tt mreže, odstranjevanje napak na kablih in nadzemnii linijah POGOJI: dokončanih 8 oziroma najmanj 6 razredov osnovne šole, — dobro zdravstveno stanje — poskusno delo 60 dni Izbrani kandidati bodo imeli možnost enoletnega izobraževanja ob delu za poklic vzdrževalca tt linij oziroma kablov, plačane odsotnoti z dela med šolanjem, delnega povračila prevoznih stroškov in urejen delovni čas, Vse, ki menijo, da bj jih opisano delo veselilo, vabimo, da pošljejo pismene vloge na TOZD Telekomunikacije, Ljubljana, Cigaletova 10, kadrovski službi, kjer lahko dobijo tudi podrobnejše informacije o samem delu, delovnih pogojih m osebnem dohodku. Vloge bomo sprejemali 20 dni po objavi. OPEKARNA ZALOG -NOVO MESTO Objavljamo prosta dela in naloge za delovno mesto POSLOVNE TAJNICE Pogoji: Administrativna šola z 1 letom delovnih izkušenj Delo se združuje za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje v času porodniškega dopusta). Prijave pošljite na naslov: OPEKARNA ZALOG Novo mesto p. o., v 15 dneh od obja ve SKUPŠČINA OBČINE RIBNICA Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve RAZPISUJE prosto delo in naloge DIREKTORJA DELAVSKE UNIVERZE Pogoji: — višja strokovna izobrazba pedagoško — and roške ali ustrezne družben oslov ne smeri — pet let ustreznih delovnih izkušenj — ustrezne organizacijske sposobnosti ter družbenopolitična aktivnost SVEŽI STROJEPISCI Center za izobraževanje in kulturo v Trebnjem je v vrsti izobraževalnih tečajev organiziral tudi strojepisne tečaje. Prvega med njimi, ki se je končal konec avgusta, je uspešno končalo 20 slušateljev. Tretji tečaj iz strojepisja pa se bo začel 14. septembra, medtem ko bodo drugega zaključili v sredo, 12. septembra. VRTEC STARI CERKVI V Stari cerkvi pri Kočevju bodo še to jesen začeli graditi vrtec za 60 otrok. V njem bodo 3 igralnice (za dojenčke, za srednjo in za višjo stopnjo) in ostali prostori. Dograjen bo predvidoma februarja 1980, veljal pa brez opreme okoli 3,7 mlijona dinarjev. V njem bo tudi kotlovnica, na katero bo priključena še osnovna šola. NAGRADITI ČLOVEKA Na glavnem križišču pri Unionu v Kočevju je nekdo pripeljal s tovornjakom kup odpadkov, od žimnic in odej do papirja. Kaže, da je temeljito očistil hišo, saj je smeti za več kubikov. Prizadevnega ljubitelja snage bi miličniki lahko ugotovili, saj je na kakšnem časopisu ali zvezku gotovo njegovo ime, in ga predlagali za,nagrado’! Kandidate vabimo, da pošljejo pismeno prijavo z ustreznimi dokumenti ria Skupščino občine Ribnica, komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, v 15 dneh po dnevu j objave. - T>---rvT » 4 « f t I I fr * * i * f * ! » *' fc * * i fr K7 KRKA" OBVEŠČA CENJENE KUPCE, da je začela z odprodajo jabolk za ozimnico iz lastnih plantaž na sledečih prodajnih mestih: Brezovica pri Šentjerneju (delov, čas od 11.—17.ure) Blagovnica Žabja vas Prodajalna 1 C KS Novo mesto. Maloprod. cena: I. ki. jonatan, zlati delišes, rdeči delišes 8,50 din II. ki. jonatan, zlati delišes, rdeči delišes 6,00 din Ostala jabolka (bobovec, šampanjska reneta in dr.) I. ki. 7,00 din II. kl. 5,00 din Družbene in sindikalne organizacije imajo popust. Informacije na tel. 21—544 21-756 7 1 7 ? < tj t' t* >-* * t 9 .X . r ,1 JS 1 1 •, V .* y * i t, * 4 It | t % k ♦ . M * $ k % i * * ? I O i i » k * a DOBRE PRIPRAVE NA VELIKO AKCIJO Pred bližnjo vdiko akcijo „Nič nas ne sme presenetiti" je o pripravah nanjo razpravljala tudi osnovna organizacija ZK Metlika na svoji seji v ponedeljek; Priprave na to veliko akcijo v občini dobro potekajo, od spomladi pa je bia v tem kraju že vrsta teh akcij, v katerih je sodeloval širok krog občanov. Govor je bil še o nadaljnjem razvijanju splošne ljudske obrambe in dnižbene samozaščite. Pomoč še priteka Povečan dolenjski delež za prizadete v črni gori Do 12. septembra je. prispelo na skupni račun RK Slovenije okoli 275,6 milijona dinarjev prostovoljnih prispevkov za prizadete po potresu v Cmi gori. Poleg tega so /.brali za 4 milijone dinarjev darovanih obveznic cestnega posojila in še za nekaj nad 1,1 milijona dinarjev deviz. Delež devetih dolenjskih, belokranjskih in posavskih občin se je do navedenega dne povečali na okoli 20,9 milijona dinarjev. Od enodnevnih zaslužkov zaposlenih, rezervnih skladov delovnih organteacij, prispevkov družbenopolitičnih oiga-nizacij, skupnosti, društev, občanov in iz drugih virov je bilo v posameznih občinah zbrano: Brežice — 2,046.700 dinarjev, Črnomelj - 2,288.400, Kočevje -2,161.500, Krško - 3.4 3 3.700, Metlika - 944.000, Novo mesto -6,097.900, Ribnica - 1,000.400, Sevnica - 1,508.600 in Trebnje -1,444.900 dinarjev. ZA PRAZNIK TUDI DELOVNA SEJA OS Na sam občinski praznik, 3. oktober, bo razen svečane tudi redna seja zborov občinske skupščine Kočevje. Na njih bodo obravnavali delo kmetijske zemljiške skupnosti, stanje in možnosti razvoja zasebnega kmetijstva, snierniee za sestavo družbenega načrta občine za obdobje 1981 do 1985, osnutek sprememb in dopolnitev srednjeročnega programa vzdrževanja in gradnje magistralnih cest v Sloveniji v obdobju 1976 do 1980, poročilo o poslovanju gospodarstva v prvem polletju letos in še nekatere druge zadeve. VODJE ODHAJAJO Pred kratkim sta odšla iz Kočevja v druge občine predsednika Kluba kulturnih delavcev Marjanca Colarič in prizadevna voditeljica lutkovnega krožka na osnovni šoli Mara Žega-rac. Ze leto prej je Kočevje zapustil tudi organizator kulturnih prireditev in vodja več pevskih zborov Ive Stanič. Kulturni delavci menijo, da bo zato kulturno delo občutno osiromašeno. Tudi izid nove številke Kočevskih razgledov, ki naj bi izšel za občinski praznik 3. oktober, je zaradi odhoda Colaričeve negotov. • I. " ' ,J “ KIT KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA" NOVO MESTO TZO MIRNA PEC / Objavlja sledeča prosta dela in naloge: 1. POSLOVODJA PRODAJALNE MIRNA PEC 2. MATERIALNI KNJIGOVODJA IN ADMINISTRATOR Pogoji: pod 1. Poleg splošnih pogojev mora biti kandidat VKV trgovski delavec, zaželeno mešane stroke z vsaj 3 leti delovnih izkušenj v vodenju prodajalne ali dokončano poklicno šolo trgovske stroke z najmanj 5 letnimi izkušnjami v vodenju prodajaln z mešanim blagom ali kmetijskim repromaterialom Pod 2 Ekonomska srednja šola z najmanj dvema letoma delovnih izkušenj ali nepopolna srednješolska izobrazba z najmanj 5 leti delovnih izkušenj na podobnih delih Moški kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. Za dela in naloge se združuje delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 15 dneh po objavi na KIT — KZ „KRKA" Novo mesto — splošni sektor. KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA" NOVO MESTO TOZD »HMELJNI K” obvešča vinogradnike, da je organizirala PREDELAVO GROZDJA v obnovljeni predelavi v Bršljinu pri železniški postaji. Vinogradniki, ki imate namen prodati grozdje.se zglasite na sedežih temeljnih zadružnih organizacij Kmetijske zadruge Novo mesto ali direktno v kleti Bršljin, kjer se boste dogovorili o prodaji. Davč na uprava občinske skupščine Črnomelj daje na podlagi 39. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS št. 13/72) in 2. člena odloka o ureditvi zadev s področja starostnega zavarovanja kmetov (SDL št. 15/72) naslednje OBVESTILO! O ODMERI PRISPEVKA ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV Zavezance prispevka za starostno zavarovanje kmetov obveščamo, da se lahko seznanijo z odmerjenim prispevkom za leto 1979 na pristojnih krajevnih uradih v času od 21/9-1979 do 5/10-1979. Za območje matičnega urada Črnomelj in naselij Griblje, Cerkvišče, Dragoši bo seznam razgrnjen pri davčni upravi vsak delavnik. Vsa pojasnila v zvezi z odmero in možnostjo vložitev zahtev za znižanje odmerjenega prispevka dobite v krajevnih uradih in pri tukajšnji davčni upravi. TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ" KRŠKO -TOZD ENERGIJA OBJAVLJA PROSTA DELA ZA DELAVCA V KALORIČNI CENTRALI Pogoji: — nekvalificiran delavec — delov treh izmenah Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. TECTYL CENTER ZUNANJA IN NOTRANJA ZAŠČITA VOZILA - BREZSKRBNOST VOZNIKA IN DOLGO ŽIVLJENJE NJEGOVEGA JEKLENEGA KONJIČKA! 4-letna GARANCIJA ZA ZAŠČITO VSEH NOVIH VOZIL. TECTYL PETER PERDEC avtomehanik Pod Trško goro 90 Novo mesto telefon: 22-372 Strokovno opravljeno delo — konkurenčne cene! ZLATARSTVO ŠEME LUKA PARTIZANSKA 1 NOVO MESTO Izdeluje modni nakit in poročne prstane po na ročilu ter opravlja vse ostale zlatarske storitve i t RTV SERVIS ZLATKO ŠEPETAVI! G. K. 2.11-KRŠKO J posl ■m . f; t i n -■ t t- [< V* i'# t i. * f * * «• • * * 4 I • t 4 4 > * 4 » 4 I » ♦ » M i i i V- 4 fr + 4 t > >.> t i * * t » I Hi t i r4.A #-t t t 4 + t + » 4 *. 4 * f * 4 fc « « • & » ■i- t h f * »-4 m m H * v ; v* w ♦ * t i f ¥ $ ♦ $ t u ) » * k fr 1 4' • * s. * :«i. ,* i** 22 •li ** Hitro so sc utabori ^ skih kožah in zakuri'* ^ vzkliknil major, »r^C, < mislili, da smo sc udr ' j ga je posvaril: »Nc f Konji so sc prejle \V'’i# t ♦ *• 'Jk- ■ — Rešitev prejšnje križanke ■ mTmTTrr arod se je rodil šele tedaj, ko iskati svobodo svoji S. KOSOVEL zelo krhka in minljiva je ' a sreča M.KAPOR Kako «lo, ^ velikega se ne da v resnici dojiti. T. KERMAUNER norca« človek ((.fizik (-lonec) norost domača žival /iarayni logaritem zidanje dl Q noj morskih ptic kepa il. matematik značilna sred.m rastlina nakup bikobor. vzklik predalnik m.ime pogan plačanje naprej gardner naie gl. Klio_ organiz. a m. dri a* slikarska tehnika primorje v tečaj eiuka,ki se nori Aoužlika mn tavčar makedon mesto hlev velik bogataš kilopond meter divja raca SHS gordolina v Švici & rim. pozdra izmena bojna ladja tižiika tovarna obutve anton vratuSa Mi. pomanjkanje toplote jajčnik pustinja v zda Ljudska povest o rakarjih, tihotapcih in zatiralcih trtne usi januš goleč BH m ■i 11 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiKiiiiiii Kdo se boji številke trinajst? Ozadje številnih praznoverstev je običajno bajeslovnega značaja . Zgodovina raznih praznoverstev ^ zelo dolga in ljudem je dandanes zvečine ne poznajo Morebiti ravno zato ne pojenja njihovo Prepričanje, da je npr. številka 13 nesrečna, da nesrečo prinašajo razbito zrcalo, po mizi razsuta sol ali črna mačka, ki človeku prečka Pot Nasprotno pa podkev nad Vhodnimi vrati baje odganja zlo, enako trkanje na les, srečo prinašata štiriperesna deteljica in dimnikar. TUdi o izvoru rokovanja, trkanja s kozarci ob zdravicah, dajanja roke pred usta pri Zehanju (to troje že dolgo ni več Praznoverje, ampak način obnašanja) pa o tem, zakaj prav štorklja prinaša otroke, se ljudje običajno ne sprašujejo. Ne da bi vedeli, zakaj, se jim zdi, da je nevarno hoditi pod lestvami, da ni dobro vstati na levo nogo ali prižgati tri cigarete z eno vžigali-co. S podkvijo je takole. Legenda pravi, daje bfl sv- Dunstan, canter-buryjski nadškof, daleč naokoli znan kot prvovrsten podkovač, zato ga je nekega dne obiskal sam hudič, kajpak z repom in kopiti, kakor so si ga tedaj zamišljali. Čeprav je bD preoblečen, ga je nadškof prepoznal, trdno privezal ^ drevesu in začel tako silovito ^dkovati, da ga je hudič prosil ^losti. Iz podkovačeve pasti se ni toliko časa, dokler ni ob§u-"■ dobro formo. To sicer po atletskih pravilih ni i dovoljeno, toda organizatorji so morali najti vabo r za gledalce. In ker je bila obljuba izpolnjena, bodo gledalci tudi prihodnje leto polnili stadion v h t Zuerichu, ker bodo prav gotovo spet prišli Sebastian Coe in drugi velikani svetovne atletike. Za visoke honorarje, ki jih lahko izplačajo bogati Švicarji. Pri nas atletika še nima toliko privržencey, zato naši organizatorji mednarodnih mitingov (Celje — Skokov memorial, Maribor — Zorkov memorial) vsako leto komaj zberejo 50 do 60 starih milijonov, zato jim uspe privabiti k nam le eno ali dve ..svetovni zvezdi". To pa je za izbirčne gledalce, ki jim TV od časa do časa posreduje vrhunsko atletiko iz tujine, premalo, tako da se v Celju in Mariboru zbere le po 2 do 3 tisoč gledalcev. FRANC MIKEC ■Idil ( :ike. A d le ' liko 1 razvedrilo, bila je resna preizkušnja Zato so v praksi odkrili tudi prenekatero pomanjkljivost, slabo rešitev, nesmotrnost. Šibko točko, napako. Pogosto seje izkazalo, da je papir papir, stvarnost pa stvarnost. Na demokratičen, samoupravni način je lahko vsakdo predlagal boljše rešitve, opozarjal na napake. Tako na primer so občani in delovni ljudje kritično ocenili vsak prometni znak, njegovo smotrnost in pravilno lego, predlagali novo prometno signalizacijo, boljše zavarovanje javnih objektov. Opozarjali so na stvari, ki bi bile ob naravni ali kaki drugi nesreči še kako pomembne, vendar ni doslej nihče skrbel zanje. Izkazalo se je, kako pereč je problem pomanjkanja zaklonišč v večjih mestih. Nekateri na novo zgrajeni stanovanjski objekti nimajo niti najpotrebnejšega orodja za gašenje požarov, v prenekaterem velikem bloku niso premogli poverjenikov civilne zaščite. Ponekod so bile enote civilne zaščite slabo izurjene ali neusklajene. Hrvaška akcija „Nič nas ne sme presenetiti!" je bila izjemno velika, še večja pa sta bila njena vrednost in pomen, ko so odgovorni akcijo analizirali in ukrepali zoper napake in pomanjkljivosti. Zato akcija ni bila končana 8. oktobra zvečer, ko se je sosednja Hrvaška vrnila k običajnim načinom življenja ob vsestranski podpori in pomoči strokovnjakov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, je sodelovalo skoraj 2,9 milijona občanov, delovnih ljudi, mladincev in pionirjev v okviru 3578 aktiviranih krajevnih skupnosti in več kot 9000 organizacij združenega dela. Sodelovalo je tudi skoraj 300i000 pripadnikov civilne zaščite, rezervni vojaški starešine, poklicni in prostovoljni gasilci. Rdeči križ (v okviru akcije je darovalo kri 23.000 ljudi), lovci, radioamaterji, taborniki, planinci, jamarji, konjeniški klubi itd V vajo so se vključili tudi obrtniki in kmetje; vsak je po enotnem načrtu štaba akcije preskusil svoje mesto in vlogo v sistemu SLO in družbene samozaščite. Šole so evakuirale učence in se selile na ,.vojne lokacije", prav tako vrtci. V organizacijah združenega dela so preverjali brezhibnost zaščitnih tehničnih sredstev in učinkovitost ukrepov družbene samozaščite. V urbaniziranih središčih so organizirano čistili podstrešja, dotlej polna presušene, odlično gorljive navlake. Preskusili so delovanje oskrbe z živili in drugimi življenjskimi potrebščinami v izrednih razmerah. Hišni sveti so preverili svojo vlogo v primeru vojne ali naravne nesreče. Povsod so bila predavapja o SLO in družbeni samozaščiti, mitingi, kulturne prireditve. Na podeželju so aktivirali krajevne straže, popravljali nasipe in poti, urejali ■ izvire pitne vode in morebitna zaklonišča, popisovali in veterinarsko pregledovali živino, organizirali sprejem evakuirancev iz mest. Mladina je z borci organizirala mitinge, rezervni vojaški starešine taktične vaje. Gasilci so množično ,.gasili" in sploh bili največja znamenitost. Reševalci so reševali iz ,,ruševin" in goiečih hiš. Posebne ekipe civilne zaščite do dekontaminirale zemljišče predmete in ljudi ter delale meritve z dozimetri in števci. Strelci so tekmovali na streliščih, igrišča so napolnili športniki Svoje načrte so preverile tudi družbenopolitične in družbene organizacije Še bolj so se naravnale za vlogo in nalojp, ki jih čakajo v morebitni obrambni vojni. Odbori za ljudsko obrambo in samozaščito so pretehtali obrambne in varnostne načrte. Predvsem so ob tem preverjali sodelovanje in usklajenost načrtov svoje krajevne skupnosti ali organizacije združenega dela s sosednjimi krajevnimi skupnostmi in ozdi ter občino. Udeleženci te velikanske akcije so že v pripravah, še posebej pa ob „alarmu" pokazali izredno resnost in požrtvovalnost. Akcija namreč ni bila igra ali prijetno VOJAŠKI KOTIČEK »NIČ NAS NE SME PRESENETITI” Na območju republike Slovenije bo 29. in 30. septembra akcija ,,Nič nas ne sme presenetiti", manifeta-cija splošne ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite. To bo prva taka slovenska akcija, na Hrvaškem pa so imeli oktobra lani že tradicionalno četrto. Zato je morda zanimivo ozreti se na izkušnje bratskih sosedov. V akciji, ki sta jo organizirali Republiška konferenca SZDL Hrvatske in Republiška konferenca ZSM Hr-vatske skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami in . ahk° rečemo, da je največja zanimivost ^ešk-6 rt,zstave .Gozd—gobe-c vetje" v novo-Pren *portn' dvorani stala, oziroma se kadila skih TVorano' »udolf Fink s Suhorja pri Dolenjce | p,icah ie Požgal miniaturno kopo, po-w 2 obilno zabeljeno polento, ne da bi bilo l^a Plačati vstopnice, pa tudi s pripovedjo, ta »° s° nekoč oglarili ter kako se zgradi in deluje ^na peč, imenovana kopa. Pir 'nk je oglaril 15 let in se spominja časov, ko d0 SJha| na mesec do 14 ton oglja. V kope je šlo kubičnih metrov drv, kadilo seje tudi več ir' tedne. Odvisno od vremena in drv. teli' a*e kopa," pripoveduje 67-letni Fink, prijaha J6r °9,ar Gustl Bradač z Obrha pri Podturnu lgr#,^ vneto pritrjuje," je nekakšna šolska kopa. hgL k*, v njej je le nekaj več kot pet metrov in gabrovih drv. Pridelali bomo okoli ki|kkilogramov oglja. Račun je preprost: en Jk drv da stot oglja." v,n °Pe so postavljali na ravne prostore, imeno-Pišča. Za srednje veliko kopo je moralo bjtj 1 kopišče 10 metrov premera. Tla so morda bil0 a ln trc^na- Najboljši prostor za kopo pa je ^ vstaro kopišče. Zlasti dragocena je bila stara, Dm ®Čkrat uporabljena zemlja, ki je najboljša za nvanje (črnenje) kope. , „Ko je kopišče urejeno, zabijemo v sredo ravne drogove, imenovane strženice Prazen prostor med strženicami je stržen. Okoli stržena se začno zlagati drva v skladih. Večja je bila kopa, več je bilo skladov. Na zadnji sklad smo oglarji zložili še glavo iz kratkih in drobnih drv. Glava je bila zložena v obliki kupole. Nižje sloje po obodu kope smo založili z drobnimi drvmi, da je bila kopa čim lepše zaokrožena in da smo jo lažje in hitreje pokrili," je povedal mojster Fink. Ko pa se je prekrivala dvakrat; najprej s smrekovimi vejicami ali resjem ter listjem. Prvo plast so oglarji prekrili še z zemljo, tako da ni dreela s kope. Prekrivanje so imenovali črnenje. Po čme-nju so prislonili na kopo naokrog še debele kala-nice. Ti obstavljači so držali zemljo na obodu kope. Če je bila kopa počrnjena z dobro, nesipko zemljo, obstavljači niso bili potrebni. Rudolf ■ Fink jih je za športno dvorano uporabil bolj zaradi lepšega videza. Vsakovrstne čme kuhinje morajo biti skrivnostna Zadeva je bila zdaj nekako pripravljena za začetek delovanja. V sredini kope na dnu stržena je ognjišče, v katerega so nametali od zgoraj nekaj suhih drv. Nanje so vrgli žerjavico, da so se vžgala. In spet drva in spet žerjavica, vse do vrha kope. Po vsakem polnjenju z drvmi so sproti za- pirali zgornjo odprtino, da drva niso zagorela; morajo namreč zogleneti. To zažiganje kope so najbolje opravili z braško, drobnimi ostanki oglja, ki so ostali na starem kopišču. Zažiganje kope, zelo svečan dogodek, je trajalo tudi do 8 ur. Ko je ogenj dosegel vrh kope, so odprtino na vrhu tesno zaprli. Takrat se je pričelo poog^evanje kope od zgoraj navzdol. „Veliko vlogo pri tem imajo zračnice in dimnice, luknje, ki jih naredimo na najrazličnejših delih kope. Te luknje so v vrstah, prestavljamo jih, odpiramo 'm zapiramo," je povedal 67-letni Fink. „Če teče pooglevanje pravilno in ne prehitro, mora iz kope uhajati svetel, prozoren in brezbarven dim. Ko uhaja modrikast dim, to pomeni, da so drva v kopi zoglenela do spodnjih lukenj. Hitro zapremo zgornje dimnice in napravimo pod drugo vrsto tretjo vrsto lukenj itd. Kopa je kot dimnik. Zgornje luknje odvajajo dim, spodnje dovajajo svež zrak. Tako ponavljamo vse do dna kope, dokler ne zoglene vsa drva." Ko je o^enevanje prišlo do dna kope, so oglarji vse luknje v kopi tesno zaprli, da ne bi vanjo prišel zrak. Tako zaprta kopa se je hladila dva dni, vsa žerjavica v njej je morala ugasniti. Nato so začeli z odpiranjem ali štoranjem kope. Po skladih so z nje potegnili prst in jo odstranili. Ostalo je samo čisto oglje, ki so ga s kaveljni narahlo zgrebli po tleh, da se je do konca ohladilo. Če je bilo vmes še kaj žarečega oglja, so ga takoj pokrili s prstjo. Ohlajeno oglje so dajali v vreče, ki so zmogle okoli 30 kilog-amov. Iz kope so jemali samo toliko o^ja, kolikor so ga lahko odpeljali v suho, zoper vlago zaščiteno skladišča Ostanek so pustili v kopi in ga pokrili z zemljo. Še žareče oglje je gasil z vodo samo oglar— goljuf. Oglje je bio namreč zaradi polivanja z vodo težje. Dobro oglje je moralo biti temnosivo, lesketajoče se, ob udarcu trdna Stari oglarji celo pripovedujejo, da je moralo ob udarcu dati steklen zvok. Če pravo oglje primete v roke, ne sme puščati sledi, madežev, prahu ali črnih lis. Kuhanje lesa v oglje je lesu zmanjšalo težo in prostornino, obenem pa, to je najvažnejše, celo do dvakrat povečalo toplotno moč. *ln na tej toplotni moči oglja sloni prenekateri steber razvoja človeške civilizacije. Oglje je kovalo srpe, sekire, kladiva, železo je spreminjalo v jeklo, človeštvu je pomagalo do praga industrijske revolucije. Danes ponuja njegovo zgodbo, skupaj s slastno polento, samo še Rudolf Fink. Oglja v starem smislu namreč ni več, še tisto, na katerem cmarimo čevapčiče in ražnjiče, je samo nadomestek. Kot večina stvari. M.BAUER DOLENJSKI LIST KADEČI SE SPOMENIK žarkov je zmožen segreti vodo do skoraj 100 stopinj Celzija, kar je idealno za gretje stanovanj, toplo vodo v kuhinjah in kopalnicah. Kolektor lahko vodo tudi samo predgreje do zaželene temperature, nato segrejemo z nafto ali elektrika Prihranek p»je tu. Prav zato se zadnja leta v številnih državah ukvarjajo s tako imenovanimi sončnimi hišami, predvsem poskusno. Ponekod gre za hiše, ki so popolnoma na sončni pogon, torej brez dodatnih virov energije v obliki elektrike, nafte, plina ali premoga. Take idealne sončne hiše so še zelo drage, s stališča gospodarnosti so nesprejemljive, saj veljajo več, kot če bi v navadnih hišah noč in dan gorele vse luči, štedilniki, peči itd. Te hiše, ki jih grade predvsem v ZDA, na Japonskem, v Avstraliji in ZR Nemčiji, so torej predvsem poskusni laboratoriji. Vedno praktični in k posebnostim nagnjeni Francozi sc se zadeve lotili z dveh plati. Poskuse delajo z dvema hišama, ki so na sončni in klasični pogon. Klasično ogrevanje so Francozi kombinirali s toplim zrakom, ki ga „proizvajajo" sončni zbiralniki na strehi. Izkazalo se je, da juž nofrancosko sonce lahko da skoraj tri četrt za opevanje potrebnih kalorij. S tehnične plati je problem ogrevanja hiš s soncem rešen, vprašanje so samo še veliki stroški za naprave. Francozi so te stroške privedli v razumne meje. Za hišo „na sonce" je treba odšteti samo 20.000 din več kot za hišo na klasični pogon. Kvadratni meter sončnega zbiralnika na strehi stane v Franciji 800 dinarjev. Potrebujete samo nekaj kvadratnih metrov kolektorjev, notranja instalacija hiš na sonce je namreč klasična. „Topla greda" na strehi se amortizira v petih do desetih letih, odvisno od klimatskih razmer. Eskimu se take hiše najbrž ne izplača graditi V srednjih geografskih širinah pa bi bila kilovatna ” ura, dobljena s strehe, dva do trikrat cenejša kot ura, ki jo tako vneto beleži števec. Poleg tega Francozi trdijo, da bi bil kvadratni meter zbiral: nika lahko tudi cenejši, če bi uporabili cenejša gradiva Japonci so naredili manjši korak, zato pa večkrat V tej dežei deluje že 3 milijone majhnih sistemov za gretje vode, predvsem v zasebnih hišah. Jugoslovani smo se lotili sonca z nekoliko večjo žlico Pred dnevi smo lahko prebrali vest, da je skupina znanstvenikov iz Inštituta Boris Kidrič v Vinči naredila načrte zapredgretje vode v termoelektrarni, ki bo stala pri Kragujevcu. Moč sončnih naprav bo 1 megavat; tako bi na leto prihranili 66 vagonov premoga. Sončnih zbiralnikov bo kar za 2000 kvadratnih metrov. En kvadratni meter zbiralnika bo veljal 2320 dinarjev, skoraj trikrat več kot francoski kolega Sonce pa v prihodnje ne bo skrbelo samo za dobro počutje zmrzljivih babic in dedkov. Toplo-ta, ki tako obilno prihaja z neba, lahko služi tudi v znanstvene namene. Spet so bili Francozi tisti, ki so napravili največjo sončno peč na svetu. Ima moč 1000 megavatov. Za to moč je bilo potrebno kar 3500 kvadratnih metrov ogledal. Sončni žarki se podobno kot pri zbiralni leči osredotočijo na zelo majhnem prostoru. V žarišču orjaškega sistema ogledal, ki avtomatično spremljajo pot Sonca, vlada temperatura 3500 stopinj. V peč postavljajo najrazličnejše snovi in ugotavljajo, kako se obnašajo pri izjemnih temperaturah. Za storitve je prosila tudi sicer vsemogočna NASA V peči so doživljali termične strese materiali, namenjeni vesoljski tehnologiji. Na koncu naj omenimo še najbolj zaželeno obliko sončne energije, to je neposredno pretvarjanje sončne energije v električna Kai je še bolj praktično, bolj čisto? Namesto zapletenih elektrarn, ki spreminjajo sončno energijo preko toplotne in mehanske v električno, nastopa tu kristal silicija, ki spreminja sonce v elektriko. Žal je izkoristek baterij na silicij danes komaj 10-odsto-ten, z izboljšano tehnologijo ga je moč povečati za petino. Vse to bi še rtekako prenesli, 20-od-stotni izkoristek je ob soncu, ki sije popolnoma zastonj, kar ugoden. Težave so s silicijem, ki ga je na zemlji sicer neznansko veliko, za elektriko pa je uporaben samo popolnoma čist Pridobivanje tako imenovanega ultra čistega silicija je neznansko drago. Zato uporabljajo silicijeve baterije zaenkrat samo na satelitih in v vesoljskih postajah. Nedvomno bo tehnologija tako napredovala, da čisti silicij ne bo več drag ali pa ga bo zamenjal kak drug element Tudi tranzistorji so bili nekoč nepojmljivo dragi, danes pa jih lahko kupite za 300 dinarjev kar 400. Ploščica meri komaj pol kvadratnega centimetra. Računqo, da bo do leta 1990 stal sončni generator, ki bo spremenil v elektriko en vat žarkov, samo še 3 dinarje. Generator za pogon električnega likalnika ali pečice bo potemtakem veljal 3000 dinarjev. To pa ježe cenja, ki velja za sprejemljivo, še posebej, če • upravičeno predvidevamo, da tehnologija ne bo napredovala samo do leta 1990. Sonce se počasi, vendar zanesljivo dviga nad energetskim obzorjem. §ONCE VZHAJA Judi na energetskem obzorju Skoraj nepojmljivo velika je energija, ki jo *>°nce vsak dan pošilja na Zemljo. Izračunali so, a je te energije 10.000-krat več, kot je danes Porabi človeštvo. Nekaj sončne energije tudi kontno uporabimo Na primer vodno energijo ter *Ž6Vja uravnava Sončev stroj — prav tako je z ..v?tr°n\ tu so tudi drva, ki ne bi rasla, če ne bi J'io Sonca. Tudi premog in nafta sta v pradavnini akumulirana sončna energija. Skratka, „nesonč-ne9a" izvora je samo jedrska energija Zdaj se po svetu prizadevajo, da bi izkoristili | tudi neposredno sončno energijo, predvsem za ogrevanja Najbolj preprost zbiralnik sončnih L_____________________________________________ . - •*- - «« PAVLIČ HLAPEC MARTIN Z DOLŽA Vrstice so resnične, kraj je vsakemu Dolenjcu znan, le dogodki kot da so vzeti iz preteklosti. Oseba je samo ena, Čeličev Martin, za našo zgodbo kar Martin z Dolža. Začenja pa se tistega dne, ko je na naš naslov priromalo pismo. Se tisto malo negotovosti in nejevernosti, ki sta ovijali njegovo vsebino, so razkrile prijazne, ponekod še s slamo krite dolške domačije. Tu je nastajala naša zgodba, končala pa se na slabo uro hoda oddaljeni jasi, kjer Martin, skrit med visoko praprotjo, deli ure, tedne in leta svojega življenja s petimi, desetimi, včasih tudi dvajsetimi glavami živine. Samota mu je edini prijatelj. Pa čeprav živijo z očetom in bratom pod eno streh o. Zanjo pravijo, daje najmogočnejša v vasi. Martin jih šteje danes nekako petintrideset, natančno tega nihče ne ve, še sam ne. Pravi, da je bila vojna, ko je prvič zaznal svet okoli sebe. Za šole ni bil, ima le kak razred osnovne. Zato je ostal doma. Toplo ognjišče je delil s starši in bratom, dokler ni prišlo tistoprekleto leto, ki mu je vzelo mater. Dotlej je še živel, sedaj životari. Mati mu je šivala, ga prala, mu dajala jesti. Na pašo ni hodil lačen. Štiri leta je tega. Potlej je prišel v roke očetu in bratu, njegovi družini. Martin z Dolža je postal hlapec. Ni je hiše na Dolžu, ki ne bi vedela za njegov vsakdan. Martin vstane pred vsemi, k počitku pa leže, ko je vas že zdavnaj utonila v sen. Vmes je osemnajst u r garanja. Plačilo? Skorja kruha, nekaj kuhanega krompirja, ležišče med kravami ali ovcami. Pa palica. Zjutraj, opoldne, zvečer. Takrat se čez vas razležejo bolestni kriki. maj privlekel k sosedom, da so ga spravili v bolnišnico. Ni bil samo enkrat prepeljan z rešilcem v bolnišnico. Oče, ki dobro ve za otrokovo bolezen — večkrat je bil že tudi kaznovan — se za to ne zmeni. Ko alkohol v njem sproži nasilje, se znaša nad nebogljenim otrokom. ..Velikokrat, ko je prišel ponoči pijan, sem pograbila vse tri otroke iz spanja in tople postelje (tudi dojenčka!), pa smo bežali kar skoz okno. Včasih ni bilo časa vzeti odeje. Stiskali smo se pod drevjem in iskali zaslombe, če je padalo. Sinčka, ki še ni imel štiri leta, je pretepel do n ezavesti. In malo večje hčerkice se je lotil z dežnikom tako močno, da ga je na njej zlomil..." To je ena med izjavami na novomeškem sodišču. Podobnih primerov bežanja ponoči je na Dolenjskem največ. Marsikje so tega tako vajeni, da se niti soseska ne zgraža več. S osedje se bojijo begunce vzeti pod streho ali ..pijanca" ošteti, ker sami žive v strahu pred njim. t\6' Mučenje otroka je tudi to, če je priča nehnim prepirom staršev, ki se končajo * ^ pežem in mahanjem z noži ali drugim nevad’j orodjem. Mnogo primerov mučenja ostaja d1* štirimi stenami. j, 5 Kaj se dogaja doma? Starši kaznujejo otroke, kakor se jim zdi najbolj prav. S tepe:V s pasom, s prepovedjo igre, z odtegovadl^ hrane, s tem, da jim nalagajo težko delo, °a . njih preveč zahtevajo v šoli, z vlečenjem za * za ušesa. Mučenje otroka je tudi to, če s1 e pustijo dojenčka v nedogled kričati, češ g® j bomo razvadili. Naj vpije, saj je zdravo za Namesto da bi se poučili, kako z otro* ravnati! Tako glede vzgoje in kazni, ki tud' K novih pedagoških metodah v upravičenih V , merih ni opuščena, kakor tudi glede ravnanl malčkom, ki še ne zna povedati, kaj mu ni P 0 in lahko le z jokom izraža svoje nezadovoljs -Kaznovanje otrok neredko pomeni le spr gv tev nakopičenega nezadovoljstva in jeze, kisel^ odraslih nabrala zaradi razlogov, ki nimajo P nobene zveze z otrokovim obnašanjem in P stopki. Včasih gre za nezadovoljstvo, ki ga P . nese oče z delovnega mesta čez domači Pr ^ včasih za družinska nesoglasja. Če otrok v ta primerih ni neviden in neslišen, je kaznovan o1 vzroka. Dobro čuti, da se mu je zgodila kri''1 Taka kazen nima nobenega učinka. OtroK žrtev okoliščin. Ni to mučenje otroka? ne Je tudi cela vrsta duševnih mučenj, ki j >h manjka v bližnji okolici, zlasti ob ločenih stat ko hočeta oče in mam a s sorodstvom vred iz| ' , ti otroke za medsebojno obračunavanje. naštevamo neredkih primerov, ko z maj|ih otrokom, zaspanim in lačnim otroška "r oe sedita starša na veselici, pa se jima n'*cafT1°[.jZi. mudi, dokler je družba vesela in pijača naJ*1 In vendar, vse to se dogaja. Mi pa se zgražan1 če kdo dresira psička s šibo ... Ali pa takrat, ko so škropili krompir. Hiše 0 njivi so ponujale vodo za škropljenje. Toda ne« gospodar je Martina nagnal ponjo v tri kilometre oddaljeno domačo štemo! Tudi kadar gredo sušit seno, je kaj videti- 0°e in brat na traktorju, Martin pa z vsem orodje111 čez hribe in doline. Toda potrpi. Za tisti k°s k ruha pa obleko, ki jo bo kdo od domačih *2 vr9.el- , ,.h„ Škornje ima skozi vse leto ene. Ze po n|ii>u vem copotanju ga domačini poznajo. Hlače & trgane. O, ko pa pride v vas kdo od socialne!)2, takrat pa Martina po „mašno" napravijo in 5a posadijo za mizo, pred polno skledo jedače- “ nasmeh po naročilu in obisk je odpravljen. Den3r za Martina bo še naprej prihajal ... Šice, tako pravijo domačini slabo uro ho®3 oddaljeni jasi, so Martinu drugi dom. Tukaj skle' pa prijateljstva z živino. Nezaupljiv je do mimc idočih. Ko pa mu obljubiš kaj za pod zob, sem11 jezik vendarle razveže. Da ga ima še najraje t>r2 tova žena, pravi. Od hrane iz njenih rok je največkrat sit. Pohvali se, da je tudi mesto videl od daleč, pa v cerkvi je tudi že bil. c igareto je poskusil, ko se je na paši srečal z w ki. Kaj več mu pa življenje na Dolžu nipj-ineskj Dolgo je ostala prikrita Martinova zgodba. D° go se je le šušljalo med dolškimi hišami. Ko pa50 Martina tako poredko videli! Slišati ga je bilo'e' kadar je bil tepen. Tja od Vrh pa do Stopič pa56 danes le sprašujejo, zakaj Martina ne dajo k do* gemu bratu, ki bi ga rad vzel. Pa ne samo on' vsak, kdor bi videl njegove nebogljene oči, zgaf8 ne roke, njegovo preprostost, otroško pojmov* njesveta. Čez Šice se je spuščal mrak. Martin je znov8 ostal sam z živino. Jel jo je gnati skupaj. Za slov?. « pa rekel: ..Pridite še. Saj sem zmeraj tukaj. Pa napolitaiv ke mi prinesite, saj ste jih obljubili! In krivačko« ta pravo, na roke narejeno!" BOJAN BUDJA. JANEZ „Spet ga tepejo," reče ta ali oni. Še ni tako dolgo tega, ko je Martin zaspal na paši. Bil je utrujen. Naredila se je noč, zbudil ga je mraz. Živine ni bilo nikjer. V strahu je zbežal domov. Za njim pa krave in nekaj drobnice, ostalo drobnico so poklale zveri. O, kako je takrat padalo po Martinu! Gospodar (oče) in brat sta ga zaprla v sobo, eden z ročico od voza v roki. Vaščani so se zbirali pred hišami in se zgražali. Toda zamere najmogočnejšega gospodarja v vasi se je vsakdo bal. Martin pa je tri dni nemočno ležal. PRETEPENA OTROŠTVA Ko je v zadušljivi poletni vročini nekega popoldneva prileten moški v Ragovem logu s tanko šibo učil svojega psička raznih veščin, so se naključni sprehejalci zgražali. „Le kako more mučiti živalco, ki milo cvili in se trese po vsem dlakavem životu? " „Kje je društvo za boj proti mučenju živali? " je rekel drugi. Dogodek smo omenili ob razmišljanju.^ nasilništvu nasploh, predvsem pa o nasilju nad otroki. Nihče se namreč ne vpraša: ali imamo društvo za boj proti mučenju otrok? V taistem gozdu je pred leti mestni intelektualec s konjskim bičem vzgajal svojo hčerkico. In v bloku nedaleč stran je živelo dekletce, ki je moralo za kazen držati roko nad gorečo svečo. O teh primerih se je razvedelo, soseska se je zgražala, vendar je Krka v svojem lenobnem toku mirno tekla dalje. Primerov mučenja ali grdega ravnanja z otroki n a Dolenjskem ni tako malo, kar dobro vedo na socialnem skrbstvu pa tudi na sodišču, kamor javljajo najbolj krute primere. Prav iz sodne prakse zadnjih mesecev so tele zgodbe. Priložnosten delavec iz okolice mesta je razvezan, pri njem pa živi šoloobvezen deček s hudo boleznijo — hemofilijo. Vsak udarec ali krvavitev sta za takega otroka smrtno nevarna. Starši svoje otroke s to boleznijo tako rekoč zavijajo v vato: spremljajo jih v šolo, pazijo, da se ne dotikajo ostrih predmetov itd. Fantiček iz Podgorja, recimo mu Binče, pa je večkrat doživel, da ga je pijani oče po prihodu domov brez vzroka močno klofutal. Zgodilo se je celo, da ga je zagrabil za lase in ga z glavo butal ob mizo. Binče se je ko- >v IZ OSEBNE IZKAZNICE: Rojen 29. 6. 1957 v Mariboru, poročen. Košarko pričel igrati po SP v Ljubljani 1970. leta. Član ŽKK Maribor, potem Jugoplastike in danes Iskre—Olimpije. Okoli 50 nastopov za državno reprezentanco, prvo tekmo za A moštvo odigral predlani v Celju proti Kanadi v okviru tekmovanj za medcelinski pokal. Največji uspehi: zlato na balkanskih igrah lani v Turčiji, zlato na svetovnem prvenstvu v Manili in bron iz evropskega prvenstva v Italiji Se višina: 191 cm. V-__________________________________________ ' AMATERIZMU" Ljubiteljem športa so dogodki dobro znani: Košarkarsko zlato v Manili, zatem pa samo bron na evropskem prvenstvu v Torinu. Boleč je bil Padec na trdna tla in na nekdaj v zvezde kovano košarkarsko organizacijo se je nenadoma usul plaz obtožb. Nergači so v njej čez noč našli tisoče napak.,. . . Peter Vilfan je bil v Manili in Torinu. Vse je V|del od blizu, postal je eden izmed krivcev za [jeuspeh. Toda mar niso vzroki predvsem drugje, 9oblje, saj košarka ni zgolj 40-minutno igranje li j* koši? Pustimo Petru Vilfanu, zdaj članu , mjanske Olimpije, naj nas sam popelje v svet ^»arke ter pove tudi tisto, o čemer vemo bolj malo. Vilfanova strma pot košarkarja se je začela nlej!!ani' ko je bil' še kot član ŽKK Maribor ^klican na priprave A reprezentance za evrop-prvenstvo v Liegu. Kot trinajsti je bil potem •pisan s spiska. Razočaran je uvidel, da kot član ru9oligaške ekipe ne bo imel stalnega mesta v *su z državnim grbom Odločil se je za Jugo-P*astiko. Vse ostalo so naredile njegove igre, ^okovit napredek. S9M0T02JE MOČNEJŠE OD denarja • Čemu gre pripisati nenadno odločitev za sestop k ljubljanskemu prvoligašu, ko je znano, .še predlani, ko ste iskali nov klub in izbrali ^itsko Jugoplastiko, z Olimpijo nista našla ^Upnega jezika? Takrat so vam mnogi to zameri- ~ Domotožje je premagalo vse vabljive ponudbe Pličanov. Predaleč sem bil od doma, žene, "foteljev. Nenehno igranje pa priprave, vožnja ®*hov, vse to me je izčrpalo. O dogodkih j^dlani pa le to: ponudba Spličanov je bila r®*eč boljša od ljubljanske, na morebitno domove nisem niti pomislil, kajti preveč sem bil ra*očaran zaradi odpovedane poti v Liege. Sicer j* sem v Splitu krralu dob|il trisobno stanovanje, ^kJi dohodki so bili mamljivi. • Ali lahko potemtakem sploh še govorimo o ^haterizmu v naši košarki, ko pa je razvidno (in tudi razumljivo), da je denar v življenju košarkarja našel podobno mesto, kot recimo v nogometaševem? Le v drugačni obliki prejemkov. Resnično. Noro je govoriti o kakršnemkoli amaterizmu, ko pa lahko zase mirno trdim, da živim od denarja, ki mi ga prinaša košarka. DA SE 2IVET! OD KOŠARKE • O višini dohodkov naših košarkarjev redkokdaj slišimo, kar velja tudi za ostale naše športnike. Ste kaj bolj gostobesedni? Nimam kaj skrivati. Kot zaslužen mojster športa (pravico do tega naziva imajo samo športniki, ki so na svetovnih, olimpijski ali evropskih prvenstvih stopili na zmagovalni oder) dobivam štipendijo v znesku 8.540,00 din, potem, še štipendijo ZTKO (Zveza telesnokulturnih organizacij), pa nekaj od kluba, skratka, da se nekaj nabrati Tako dobim na mesec okoli poldrugi milijon starih dinarjev. Naziv ..zaslužen mojster športa" mi prinaša tudi ugodnost pri šolanju, kjer lahko izpite enega letnika opravljaš dve leti. Ponovno pa pri tem poudarjam, da ni bil denar tisti, ki me je pripeljal v Ljubljano, tudi ne 4-sobno stanovanje, ki sem ga dobil. V potrdilo naj povem, da bi imel v Jugoplastiki večje dohodke(l). • Kaj pa drugi košarkarji, tisti, ki le poredkoma o'Ječejo dres z državnim grbom? Tudi njihovi dohodki niso tako skromni in se z njimi da živeti. Vsi prvoligaški igralci so razvrščeni v zvezni razred in imajo ■ 4.500 din mesečne štipendije, večje prejemke pa imajo tisti v mednarodnem razredu. Tu so igralci, ki poredkoma oblečejo modri dres. K tem štipendijam pa je treba prišteti še nekaj klubskih ..dodatkov". Toda sem prepričaa da je ta denar pošteno zaslužen. Treningi dopoldan in popoldan, dolgotrajne priprave, tekme, pa potem še priprave in tekme v raznih selekcijah! Prav nič ni podarjenega- • Toliko slišimo o bajnih vsotah, ki jih dobivajo košarkarji drugih držav. Je na tem kaj resnice? Poglavje zase je seveda profesionalizem. V Ameriki za prestope igralcev iz kluba v klub odštevajo tudi po 400.000 dolarjev. Za nas pa je seveda najbolj zanimiv primer iz sosednje Italije, ko je bivši stalni član ekipe „azzurov" lellini dobil za podpis triletne pogodbe 90 milijonov lir, čakajo pa ga seveda še redne premije. Vse skupaj ne bi bilo mogoče nič posebnega, ko tudi v Italiji ne bj igrali košarke pod okriljem amaterizma. Ali pa Španija, ko nekateri igralci zaslužijo več milijonov dolarjev v sezoni. Mar se potem še lahko čudimo, ko nekateri naši košarkarji odhajajo drugam po zaslužek? TORINO SE NE BO PONOVIL • Pa vendarle ni vse samo v zaslužku. Po kvaliteti košarke smo namreč daleč pred, recimo, Italijo in Španijo. Tudi Torino je to potrdjj. Razumljivo. V Italiji in Španiji so nosilci igre po klubih tuji igralci, ki pa nimajo pravice nastopati za reprezentanco. Domači igralci imajo tako premalo izkušenj, malo igrajo v klubu, kako bi šele v reprezentanci? In Italijani so to svojo napako že spoznali. Kmalu se bodo tudi po klubih pričeli opirati zgolj na lastne moči. • Mar to pomeni, da postaja naše mesto v svetovni košarki ogroženo? Še posebej po neuspelem nastopu v Torinu. Težko je govoriti o tem. Torino je za namj in verjetno se ne bo tako kmalu več ponovil. Vse nas je postavil na trdna tla. O vzrokih za neuspeh ne bi rad govoril. Bili smo pač slabše pripravljeni kot sicer, pestile so nas tudi poškodbe, najbolj pa se nam je maščevala pretirana samozavest, s katero smo odpotovali na evropsko prvenstvo. • Po prvenstvu ste bili med največjimi krivci za jaoraz. Kajti po pisanju je bilo pričakovati, da bo prav Torino dal novo veliko ime naše košarke. To naj bi bili vi. ^ Slišal sem za to- Moj odgovor je kratek. Po mnenju večine strokovnjakov sem igral dobro, vzemimo srečanje z Izraelci. Dokler sem bil na parketu, njihovega najboljšega strelca Berkovvicha ni bilo videti. Od trenerjevih zamisli je odvisno, koliko minut bom prebil na parketu. Meni jih je bilo na evropskem prvenstvu namenjenih sila malo. Razumljivo, da zato še zdaleč nisem mogel pokazati vsega, kar znam. Priznavam pa, da sem bil takrat v precej slabši formi, kot recimo v Manili. MOSKVA: FINALE NI NEDOSEGLJIVO • Mediteranske igre zaradi nenastopanja nekaterih najboljših ekip (Francije, Španije in Italije) ne morejo biti popravni izpit naše najboljše selekcije. Počakati bomo morali do olimpijskih iger v Moskvi. Napoved? Težko je že sedaj govoriti o tem. Sposobni smo doseči marsikaj. Če bo seveda Kičanovič igral v svoji formi, če bo Delibašič izboljšal igro iz Torina in če bomo našli krilnega igralca, vsaj približnih kvalitet za zamenjavo Dalipagiču (mogoče Čutura). Prav od Dalipagiča je odvisno marsikaj. Če bo igral in če bo ponovil igro iz Manile, lahko pričakujemo uspeh. Kajti skoraj prepričan sem, da bomo dobili enega od »velikih": ali Sovjetsko zvezo ali pa ZDA. To bi moralo biti dovolj za finale, če se seveda ne bo ponovil Izrael. „NORO JE GOVORltlO MAR SLOVENCI NF 2NAMO IGRATI KOŠARKE? • Govorite, kot da bi bili prepričani o svojem igranju na moskovski olimpiadi. Ne da bi se oziral na številne izjave po časopisih, trdim, da bom Skansija z dobrimi igrami prisilil na dres z državnim grobom. Še zdaleč nisem pokazal vsega, kar zmorem, in prepričan sem, da moj čas še pride. Upam le, da tudi mene ne bo zadelo nepisano pravilo, ki velja prav ta čas: v nobeni od državnih selekcij ni nobenega Slovenca(l). • O dokaj čudnih kriterijih za nastopanje v najboljši izbrani vrsti govori tudi podatek, da je bilo v reprezentanci, ki je nastopala na nedavni Univerziadi v Ciaud Mexicu in ki igra sedaj v Splitu, kar pet igralcev zagrebške Cibone in štirje iz Jugoplastike. Ko pa vendar vemo, da je državno prvenstvo osvojil Partizan, pokal maršala Tita pa sarajevska Bosna. Ne bi se rad vmešaval v posle, ki so v domeni zveznega selektorja • Olimpija v novem prvenstvu? Že dosedanji potek priprav je pokazal, da bomo novo prvenstvo pričakali pripravljeni, pokazal pa je tudi našo veliko slabost: razen Jelovca Olimpija nima kvalitetnejšega centra Temu podrejen bo moral biti tudi način naše igre, mislim pa, da lahko pričakujemo uvrstitev okoli petega mesta. Z veliko večjimi ambicijami pa bomo pričakali naslednje prvenstvo, kajti skoraj gotovo je, da bo dres Olimpije po vrnitvi iz Italije oblekel tudi Krešimir Čosič. • Za konec še.tole. Znani ste kot igralec, ki ne zna brzdati živcev. Spominjamo se lanskega prvenstva, ko ste zaradi incidenta v prvem srečanju prvenstva s Crveno zvezdo izgubili nemalo ugleda. So leta odpravila tudi to slabost? O omenjenih dogodkih je bilo dovolj govora, omenim na\ še, da je sodnik, ki je vodil tisto srečanje, Marjanovič iz Čačka, za letos zaradi slabega sojenja izpadel iz sodniške liste. Tudi to nekaj pove. Sicer pa ne bi trdil, da je nerviranje slabost. Kadar tega ni, igram slabše, brez volje. Ta kšen je pač moj temperament in Spličani so ga znali ceniti. Upam, da ga bodo tudi Ljubljančani. BOJAN BUDJA a — vrednost 0,3 m3/h ml k — vrednost 2,5 KRKA Projektivni biro KRKA tovarna zdravil Novo mesto tel. 068-21-624 PROJEKTIRAMO stanovanjske bloke za različne načine gradnje - klasični način, - novolit sistem, - sistem tunelskih opažev PRODAJAMO - tipske projekte dolenjskih zidanic NOVI,PROGRAM OKEN IN BALKONSKIH VRAT JELOBOR 78 s termoizolacijskim steklom Zanesljiva površinska zaščita z globinsko delujočimi lazurnimi premazi Prikrito kvalitetno enoročno okovje Specialni aluminijasti odkapni profil Optimalno profiliran zunanji del okvira, ki omogoča vgraditev zunanje in notranje okenske golice Aluminijasti profil Specialno 4 mm debelo steklo cal/m 2h zvočna izolacija 30 dB Tesnilni profil iz trajno elastičnega materiala Permanentni silikonski kit za zasteklitev Sušilno sredstvo Akustični podložni trak omogoča, da je TERMOTON steklo elastično vloženo Izbran les (smreka/jelka) posušen na optimalno lesno vlago 12% ±2% PRODAJNA MESTA Z NOVIM PROGRAMOM: ŠKOFJA LOKA tel. (064) 61-361 __________________________________________ZAGREB - Sesvete tel. (041) 253-259 v II JELOVICA lesna industrija, ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, tel. (064) 61-361 VPIS V1. RAZRED ZA ŠOLSKO UTO 1910-1911 Osnovne šole Novo mesto objavljajo, da bo vpis v prvi razred osnovne šole za šolsko leto 1980/81 po naslednjem razporedu: TOZD Osnovna šola Bršljin: — v ponedeljek in torek, 24. in 25. septembra 1979, od 8. do 17. ure - v petek, 28. septembra 1979, od 8. do 14. ure TOZD osnovna šola GRM - v ponedeljek in torek, 24. in 25. septembra 1979 od 8 do 17. ure - v petek, 28. septembra 1979, od 8. do 14. ure. TOZD Osnovna šola Janez Trdina, Stopiče: - v ponedeljek, 24. septembra 1979, od 8. do 17. ure - v četrtek, 27. septembra 1979, od 8. do 14. ure na podružnici Dolž - v torek, 25. septembra 1979, od 12. do 17. ure na podružnici Podgrad - v sredo, 26. septembra 1979, od 12. do 17. ure TOZD Osnovna šola Katja Rupena: - v ponedeljek in torek, 24. in 25. septembra 1979, od 8. do 17. ure - v četrtek, 27. septembra 1979, od 8. do 14. ure. na podružnici Mali Slatnik - v sredo, 26. septembra 1979, od 8. do 17. ure TOZD Osnovna šola Milka Sobar—Nataša - v sredo' in četrtek, 26. in 27. septembra 1979, od 8. do 17. ure na podružnici Birčna vas - v petek, 28. septembra 1979, od 13. do 16. ure Vsaka šola bo vpisovala otroke svojega šolskega okoliša (TOZD osnovna šola Katja Rupena bo vpisovala otroke iz Ragovske ulice, TOZD osnovna šola Grm pa otroke iz Ulice Majde Šilc), rojene 1973 in pogojno otroke, rojene do 30. junija 1974. Starši naj prinesejo k vpisu otrokov izpisek iz rojstne matične knjige. DOLENJSKI LIST . j Ijam, ne ve za pojma in tako doseže mir. prebrali smo mer. Njegovo življenjsko gibalo so delovne sposobnosti, in ker posameznik dela pač tisto, kar zna, so cilji delovanja različni. D. R. pripoved o »svinji...” Z delom ..Satanov zeleni otok" se v čedalje širši krog prevodne književnosti na Slovenskem prvikrat uvršča sodobni severnoirski prisatelj Shaun Herron, tvorec več vznemirljivih romanov, med katerimi je najzanimivejši prav ta, ki ga je za založbo Obzorja poslovenil Jože Plešej. Jezikovno docela izpiljeno delo sicer ne prinaša posebnih vsebinskih in slogovnih novot, zato pa je svojevrstno po motivnem izhodišču. Prvič se namreč v literarni obliki srečujemo z nasiljem, ki ga povzroča verska nestrpnost severnoirskih katoli- čanov in protestantov. Grozovitih početij, ki maličijo človeško podobo tamkajšnjega življa, je toliko, da severni del irskega otoka pisatelj že z naslovom ne spravlja zaman v zvezo s satanom; in ko pripoved o nasil-stvih nad človeškimi telesi in dušami spelje skoraj do konca, deželo, v kateri se dogajajo te nevsakdanjosti, imenuje „svi-njo, ki žre svoje mladiče". Motivni svet tega Herronove-ga romana je res posrečeno izbran, četudi mestoma ni dovolj prepričljivo opisana družbena plat severnoirske zdajšnjosti z vsemi nasprotji, ki ljudi silijo v čudna početja. Dogajanje pa ]e kljub temu na meji verjetnosti, junaki ne lebdijo nad stvarnostjo, njihova hotenja in dejanja (naj gre za zgrešeno pripadnost tej ali oni vojskujoči se strani, za poskus bega pred surovostjo, za strastna ljubezenska razmerja, za hladnokrvno ubijanje ali umiranje, ki ni žrtvovanje za nikakršno človeškost) izdajajo iz svetovnonazorskih razpotij. Globoke so korenine slednjih, družbeno deblo, ki poganja iz njih, pa je bolna Bolna je severnoirska dežela, pisatelj ji pravi: .Vlačuga, ki je ne moremo nikoli zapustiti" Bolni so preštevilni njeni otroci, ki se koljejo med seboj in kolnejo „usrar>e Angleže", s katerimi „splah la mogoče govoriti.'* q. PARAZITI ..Paraziti ali zajedalci so nevretenčarji, ki se naselijo na živih telesih drugih bitij ali v njih ..,. Paraziti se prehranjujejo z živim tkivom ali s celicami gostitelja in povzročajo vse od neznatnih lokalnih poškodb do popolnega uničenja." To Je del nenavadnega uvoda, ki ga je za svoj roman ..Paraziti" angleška pisateljica Daphne du Maurier povzela iz Britanske enciklopedije. Opis zajedalstva v živalskem svetu pisateljici znamenite „ Rebeke" služi kot izhodišče za prikaz parazitstva med ljudmi, pri katerih je priskledni-štvo zelo nečedna lastnost Na zajedalski način živijo trije otroci baletke in pevca. Slava staršev jih je odtujila svetu, blodijo po izmišljenih deželah in ne morejo uveljaviti podedovane nadarjenosti bodisi za igralstvo ali skladanje. Šele tedaj, ko jim oče po materini smrti očita, da so paraziti, se otroci zamislijo nad svojim početjem in z nihajočim uspehom zaživijo bolj dejavno. Du Maurierova, ki v svojih delih rada brenka na sentimentalne strune, se je v pričujočem romanu (v izvirniku je izšel pred tremi desetletji, za založbo Obzorja pa ga je pre-- vedla Seta Oblak) izogibata jokavosti, tudi moralizirala ni pretirano, zato imamo opraviti z delom, ki na zanimiv način razgalja vrsto človeških slabosti. V središču vse pripovedi je *loČin. Vendar ne zločin kot °dstopanje od pravilnosti, tem-v6č zločin kot svojevrstna osmi-”itev in ugledanje resničnosti življenja. V dolgem dialogu med Pisateljem Sopotom in sodnikom Grabom se vzpostavijo teoretične osnove takšnega gledanj? na življenje. Sodnik postavi tezo, da je „zločin luč našega življenja", luč, ki življenje osvetli, saj je življenje „kot te-nia." In s čim temo razsvetliti? •.Verjeli ali ne: s sragami obupa ,n gorja, s trpljenjem vseh V|?t... kadar nas tema ali življe-Jlie splošči v tesnobo jesenskega wta. tedaj to stanje smrti raz-*>o tako, da koga, recimo, rnorT'0- ‘ “ Umoru sledi, če - u i ne kaznujejo, trpljenje nie ^ ,anJe * ivljenja. To videni« reSf1,Čnosti navda človeka z v y° -modrostjo" — odreče se Seh dejan], odpove se vsem že- Do trinajstega poglavja (knjiga jih ima enainšestdeset) se zdi, ko da bi roman „Ženska francoskega poročnika" spisal T. Hardy in ne John Fovvles, ki je bil ob smrti (1928) viktorijanskega pripovednika star komaj leto dni V omenjenem poglavju, ki je brez smiselne povezave s siceršnjim vsebinskim tokom, sodobni angleški pisatelj razodene lastne poglede na literarno ustvarjanje, odkrito prizna, da si zgodbo samo izmišlja. To izmišljeno pisanje pa ni brez smotra, saj hoče podati svet, ..resničen kot ta, ki je", a drugačen. Na vlogo pripovedovalca le john foivles opozarjamo, kajti namen tega zapisa ni razglabljanje o razlik nih pisateljskih prijemih, četudi nudi Fovvles vrsto zanimivih izhodišč. Za njegovo pisanje je značilno tudi to, da junakov ne vklenja v čas in prostor, ki jih opredeljujeta, ampak jim daje številne svoboščine. Zato se sam kot pisatelj, ki je nad svojimi junaki, počuti svobodnega. Odtod tale misel: ,Ena sama dobra oznaka boga je: svoboda, ki pusti obstajati druge svobode." Obsežno delo ima na moč preprosto vsebinsko zasnovo, ki je na kratko takale. Meščanski petičnež srednjih let na začetku druge polovice prejšnjega stoletja zapusti premožno zaročenko. Zagleda se v revno dekle, niz okoliščin, ki jim v glavnem botrujeta sama, pa jima prepreči živeti skupaj. Zato možak tava po svetu, in kose zaljubljenca spet srečata ter grozi, da bo roman zvodenel v neprepričljiv srečni konec, tedaj na podoben način kot v trinajstem poglavju poseže v dogajanje pisatelj in z malce filozofičnosti za vselej loči junaka. Podobnost Fovvlesovega pisanja s Hardyjevim je zgolj navidezna, stična točka je le čas dogajanja, to je viktorijanska doba. Sicer pa ta sodobni roman (za izdajo v zbirki „ Levstikov hram" pri Mladinski knjigi ga je poslovenil Jaka Štular), ki govori o nravstvenih in bivanjskih posebnostih preteklosti, v kateri se zrcali zdajšnjost, zanikuje, da bi bil človek samo nemočna figura v sklopu družbenih raz- PRSJTflVUMnO VAm Založba Mladinska knjiga bo v tem in naslednjem letu oskrbela slovenski knjižni trg s šestimi velikimi in debelimi knjigami, ki bodo pod skupnim naslovom ..Ljudstva sveta" s tehtnimi besedami in zanimivimi slikami prinesle zaokroženo znanje današnjega človeštva o njegovih najrazličnejših kulturah. Podoba ljudstev in omik bo v glavnem podana z narodoslovnega vidika, manj poudarjeni pa bodo vzroki in gibala njihovega zgodovinskega razvoja. Prva knjiga tega pomenljivega založniškega dejanja (gre za prevod angleškega izvirnika, ki je v zadnjem desetletju obšel svet) je že na prodaj in tako lahko beremo o ljudstvih Indonezije, Filipinov, Malezije, Avstralije, Melane-zije z Novo Gvinejo in Tihomorskih otokov. Pričujoča knjiga premore tudi nekaj besedil, katerih v naslednjih gotovo ne bo (razen posebnih slovenskih predgovorov), zato jih je treba omeniti, saj bi brez njih marsikatera predstavitev ljudstev ne bila popolna Najprej je tu Johna Beatieja razprava ..Zakaj ljudje preučujemo ljudstva?". O čem teče beseda, veliko pove že naslov; gre za prikaz znanstvenih izhodišč in smotrov dela narodoslovcev. Francis Huxley se v svojem zapisu sprašuje, kako ohraniti človeštvo, in opozarja, da se kar 47 plemen na raznih koncih sveta nahaja pred skorajšnjim iztrebljenjem. ,,Ali različna ljudstva različno mislijo? " je naslov razprave Barbare B. Lloyd, ki govori o spoznanjih, do katerih so prišli znanstveniki pri proučevanju umskih sposobnosti pripadnikov posameznih plemen, in ugotavlja, da ti. inteligenčni testi niso vselej primerni za prikaz delovanja razuma pri različnih ljudstvih. In končno je v knjigi še zapis ..Slovenci in neevropske kulture" Zmaga Šmitka Gre za strnjeno pojasnilo o tem, kdaj, na kakšen način in kateri Slovenec je sonarodnjakom odkrival dežele in ljudi daleč za slovenskimi mejami. Začetki takega zanimanja segajo celo v 12. stol, temeljitejše pa je postalo v prejšnjem stoletju z Barago, Knobleharjem, Lampetom, Staretom, Vrtiovcem in drugimi Če odštejemo številne poljudne in znanstvene knjige, ki se ukvarjajo s posameznimi narodi, ljudstvi in kulturami, premoremo en samcat slovenski priročnik o neevropski) kulturah - to je Boža Škerlja delo .Ljudstva brez kovin" (1962). Zato bo šest knjig, ki jih pripravlja Mladinska knjiga, res velika priložnost za oziranje po številnih omikah tega sveta Žal bo tovrstni (v)pogled mnogim zastrla cena, saj stane piva knjiga kar 850 dinarjev, druge pa zagotovo ne bodo cenejša temna luč Najnovejši roman Pavla Zidarja „Mahatma Pandit” je vse-ozi nenavadno delo. Ne samo a se pisatelj v njem loteva ^Pfašanja zločina in kazni, ka- or ga je načel ruski umetnik ~*ostojevski v svojem mojstr- i?? rorr>anu. Zidar prenaša zločin in kazen v območja Utežnega ustvarjanja in tako J£tvarja nenavaden odnos med j®iektivnim življenjem in življem, kakršno se izrisuje v leposlovju. m moj mir. V indijski filozofiji je tako stanje vrhunec človekovega razvoja, v našem svetu, kjer je načelo dejavnosti prevladujoče, pa je človek, ki je dosegel tak mir, norec. Zločin prinaša ali kazen ali norišnico. Nadaljnje dogajanje v romanu kot da potrjuje teoretična razglabljanja. Zidar vnese v roman zgodbo zakoncev, ki sta ukorila začasnega ženinega ljubimca, nato pa torišče dogajanja prenese v pisatelja samega. Ta naredi svojevrsten ,,zločin". Ukine literaturo, neha pisati. Ker pa za takšen „zločin" ni predvidena kazen, ki bi Sopota očistila, pisatelj znori, postane nekakšen bebec, ki je „pozabil na vse, knjige in ostalo", ki se „ničesar več ne spominja, niti tega ne, kako se piše". Tako najde svoj mir v sebi in pred ljudmi, ki so mu prej, dokler je še pisal, storili marsikaj hudega. Zidar zaključi roman s prav značilnim stavkom: „Nihčeveč mi ni hotel ničesar žalega. Če bi celoten roman vzeli kot nakakšen anagram, ki da eno samo rešitev, potem bi lahko zapisali, da je Zidar z njim izpovedal globoko vero v umetnost Možna rešitev anagrama bi bila: umetnost je življenje. M. MARKELJ o svobodah končni cilj vsakega človeka, tisti ljudje živijo polno in smiselno življenje. Tudi sam sebe bogati v tem smislu: s spoznavanjem tega sveta gradi svojo osebnost Zvone se že leta preživlja sanrv tako med študijem kot med potovanji. In pri tem ga ne zagrabi panika, če ostane nekaj časa brez denarja. Tudi z lakoto se je že seznanil, pri tem pa ga preveva zadovoljstvo, da lahko dela to, kar mu je všeč, da še je osvobodil kalupov. Kako pa je sploh videti tako potovanje? Ali naleti kdaj na težave? „Povsod, kjer sem bil, so bili dobri ljudje. Prideš v vas, ‘se prijazno nasmeješ, greš k poglavarju in ljudje te sprejmejo za svojega. Bati se moraš, na primer v Afriki, le mamb, goril in krokodilov. Seveda pa je tak način poto> vanja še vedno pustolovščina, na katerem naletiš na marsikatero nevšečnost Pa jo kmalu pozabiš." Na teh zanimivih poteh je spoznal tudi naše, domače življenje. Zdi se mu, da smo ohranili človeški način življenja, hrati pa dosegli velik razvoj na vseh področjih. Morda ima Jugoslavija prav zato tak ugled v svetu. Skoraj povsod, kjer jo je omenil, so vedeli zanjo. In če niso vedeli zanjo, so zagotovo vedeli za Tita. Zvone je to poletje, morda zato, da bi obdržal formo, za deset dni „skočil" s kolesom na Madžarsko in Češko, decembra pa se bo odpravil na obe ameriški celini In nekoč — sam pravi, da ne ve kdaj — bo morda svoja popotovanja strnil v kaj več, kot so reportaže. J. SIMČIČ POTUJE K LJUDEM Med bralci slovenskih časnikov in revij je ime Zvoneta Šeruge postalo znano po zanimivih reportažah iz tako imenovanega tretjega sveta. Ta 23-letni mladenič, doma iz ^ale dolenjske vasi Sela pri “atežu, je skoraj čez noč ob-[Bdel pol sveta: Afriko in dobršen del Azije. S teh poti — ^teva se jih z avtoštopom, >rjem, če je mogoče, in če je potrebno — na iskren, preprost način o življenju tamkajšnjih ljudi. S svojimi reporta-namreč dopolnjuje ,,ura-tokove informacij, ki "as seznanjajo z zadevami v javnem merilu in le o politikih, gospodarskih in drur Podobnih vprašanjih. Malil,j-die, preprosti afriški ali indijski vaščani pa se znajdejo na straneh svetovnih časopisov ®. če jih najmanj sto umre v avtobusni prometni nesreči ali l'h tisoč pobije orkan. Šeruga je svoje seznanjanje * svetom začel na najbolj Oanalen način, ki je mogoč, 'iegovo prvo potovanje čez c -iavno mejo je vodilo v Trst Nato se je odpravil po Evropi to si ogledal Pariz, Amsterdam, London. Ta čas se je ludi že vpisal na ljubljansko fakulteto za novinarstvo, katere študent je še zdaj. Potem so si potovanja kar sledila. Kmalu se je čez Španijo odpravil v dežele afriškega severa, kjer je potoval čez Saharo. Decembra leta 1975 se je odpravil z vlakom v Indijo in z njim to veliko deželo tudi prepotoval. Vračal pa se je , po štirih mesecih bivanja in življenja, kar 14 dni. Med tem potovanjem je shujšal za 8 kilogramov, kar priča, da so taka potovanja naporna. Po odsluženi vojaščini se je odpravil v Afriko, o kateri lahko berete zanimive reportaže v Teleksu, nekaj o tem potovanju pa smo objavili tudi v Dolenjskem listu. Šeruga priznava, da reportaže piše zelo osebno, saj se v njih ne poglablja v neko deželo tako, da bi raziskoval politične, ekonomske in zgodovinske okoliščina S temi vprašanji se seznanja, kakor pač nanese. Prav tako zelo redko zaide v muzeje in mesta, za katera meni, da so po vsem svetu enaka Zanima ga živo in preprosto življenje po vaseh, kjer vedno znova spoznava, da znajo tisti ljudje srečno in zadovoljno živeti s tistim, kar imajo. In če je sreča ZAKL AO/ OLTAR ZLATI ? "V ; wWmmšmm V ZAČETKU JE BILA HARMONIKA Imena, ki si jih tovrstni ansambli nadenejo, so velikokrat vzeta po vodji ali ustanovitelju (ki je navadno harmonikar). Na naših zabavnih prireditvah je tako moč zaslediti ansambel Matiček, Franca Potočarja, Tineta Košmerlja, Henčkov trio, ansambel Jerko itd. Še več pa jih nosi posebna imena, kot: Dobri prijatelj, Slavček, Samorastniki, Zarja, Elipsa, Belokranjski kvartet, Bratranci, Potepuhi itd. Sodelovanje v ansamblu, ki si je že pridobil naklonjenost občinstva, postane dokaj donosen posel, saj so možnosti za zaslužek dosti večje, kot so jih kdaj imeli godci. Enkratni posnetek prinese denar vsakokrat, ko je uvrščen v radijski spored ali ko kdo kupi ploščo. Vendar je za večino ansamblov najvažnejše nastopanje pred občinstvom. Takih priložnosti je veliko: veselice, plesi ob različnih praznikih in prireditvah,-ansambli sodelujejo z gostišči, delovnimi organizacijami, mladinskimi aktivi. Možnosti je vsekakor veliko, vloga v družbenem življenju pa, resnici na ljubo, precejšnja. Mnogi ansambli skušajo tudi na zunaj veljati za nekaj „narodnega" in se oblačijo v različne narodne noše. Tako niso redki dokaj smešni primeri, ko se dolenjski ansambel obleče po gorenjsko, velikokrat celo nepopolno. Ob spraševanju po razlogih tega, je večina ansamblov pojasnila to z željo, da se z oblačili ločijo od ostalih obiskovalcev prireditve. Tako hočejo tudi s tovrstnim poudarjanjem nekakšne kmečkosti vzbujati videz pristnosti, ljudskosti in se vsaj približati ljudskemu izročilu kot njega današnji nadomestek. Seveda ima posnemanje najbolj znanih ansamblov tako kot pri sami glasbi tudi pri oblačenju največjo vlogo. Iz sporeda teh ansamblov je tudi moč opaziti že skoraj ustaljeno javno mnenje, da sta polka in valček edina slovenska plesa, da je prevladujoča pesemska oblika rimana štirivrstičnica in da razen 2/4, 3/4 in 4/4 takta ne poznamo ničesar. Zato se jim tudi vsaka ljudska pesem, ki jo uporabijo, sprevrže v valček ali polko, brž ko ji dajo spremljavo in pevec mora s pohitevanjem ali zategovanjem prilagajati melodijo poskočni spremljavi, namesto da bi spremljava podpirala pesem. In prav pri teh stvareh letijo na tovrstne ansamble najhujši očitki, saj vsak 3/4 takt še ni valček, predvsem pa, ker skušajo vsako pesem s spremljavo nategovati na kopito plesnih melodij. Za kritike se nihče ne zmeni, še manj pa razmišlja o njih. Ker pa vsi ansambli igrajo izključno zaradi plesalcev, se izgovorijo, da pač plesalci tako želijo. Vse večje zasedbe in ponovna uvedba frajtonarice pomeni v resnici naslonitev na ljudsko izročilo, še posebej, kadar segajo po ljudskih melodijah ali ustvarjajo podobne. Besedila pa so zagotovo najslabša stran, saj solzavost, kopičenje srčkov, nageljčkov, polkenc, vasovanj, postelje in ljubezni še ni pesem. Tudi brenkanje na domoljubne strune pogosto učinkuje preračunano. Dokončna ocena tovrstnih ansamblov bo možna šele v primerni časovni odmaknjenosti. Šele tedaj se bo pokazalo, če je njihovo delovanje vplivalo na ustvarjanje ljudskega izročila. - DRAGO VOVK O tako imenovanih narodnozabavnih ansamblih je bilo izrečenih že veliko besed, tako odobravajočih kot karajočih, a vendar se iz dneva v dan rojeva vse več teh sodobnih godčevskih skupin. Kdaj in kako so te skupine sploh začele nastajati? Ker je v prav vsakem tovrstnem ansamblu harmonika, klavirska ali diatonična, glavni in najpomembnejši inštrument, je zadeva gotovo v neposredni zvezi s tradicijo našega ljudskega god-čevstva, saj je godec—harmonikar že skoraj sto let nepogrešljivi spremljevalec skoraj vseh družbenih prireditev. Torej imajo današnji ansambli svoj izvor ali zgled prav v godčevski tradiciji, kar potrjuje tudi nastanek Avsenikovega ansambla, ki je bil zgled za skoraj vse kasnejše. Brata Avse/iik sta se od mladih nog poznala z godcem iz bližnje vasi, poslušala sta njegove viže in opazovala način igranja Kot se je vedno dogajalo v ljudski kulturi, je tudi tokrat izročilo prehajalo od starejših na mlajše, in če so bili mladi še spretni in nadarjeni, so še sami začeli snovati na temelju prejetega. Verjetno je ravno v tem skrivnost velikega uspeha bratov Avsenikov (še preden so postali „Oberkrainer"), saj je bilo v njihovih vižah nekaj, kar je ljudi spominjalo nagodčevske viže. Čeprav so se na začetku skoraj vsi kasnejši ansambli zgledovali prav po Avsenikih, pa je čas prinesel tudi veliko število različnih zasedb z različnimi inštrumenti in drugačnem repertoarjem. Tudi Dolenjska in Bela krajina po številu tovrstnih ansamblov ne zaostajata za ostalimi slovenskimi pokrajinami. Koliko jih je, lahko posebej v poletnih mesecih vsak dan videvamo po drevesih. Njihova vabila za plese in veselice namreč. Tak način propagiranja glasbe je značilen tako za tiste, ki so se komaj naučili nekaj polk in valčkov, kot za take, ki so izdali že kup plošč in veljajo za slavna Zasedbe teh ansamblov so zelo raznolike, njihov program, ki ga izvajajo na plesiščih, pa podoben. Večina ansamblov svoj program razdeli na domači in zabavni del. V prvem izvajajo tako imenovano narodnozabavno glasbo, kjer harmonika igra valčke in polke, v „zabavnem" delu pa igrajo popularne skladbe iz sveta pop glasbe. Baje poslušalci tako zahtevajo. Nauspešnejši ansambli pišejo skladbe (nekateri imajo celo svoje pisce besedil) ali pa ljudske skladbe na novo, umetno priredijo, večina pa napolni svoj repertoar s skladbami Avsenikov, Slaka, Mihelčiča itd. Zasedbe se po številu glasbenikov razlikujejo. Veliko jih nastopa v sestavu, kot ga ima recimo ansambel Plavi rubini: bas kitara, kitara, bobni in harmonika, kjer harmonikar v zabavnem delu zaigra na orgle, nekateri imajo ob tem še pevko, drugi dodajo zasedbi še glasbenike, ki igrajo na pihala ali trobila. Takih pa, ki imajo za izvajanje ..domačega" programa več pevcev in pevk (poleg instrumentalne zasedbe), je precej manj. Pri tem ima največjo vlogo zaslužek, saj je honorar od prireditve ..gospodarneje" razdeliti med manj glasbenikov. Večje zasedbe si lahko privoščijo le tisti vodje ansamblov, ki so si že pridobili ugled in popularnost ter s tem višjo cena Podružnična cerkev Marijinega vnebovzetja Strokovnjaki pravijo, dase je zaradi solidne na Muljavi je vidna iz vse doline pod Kre- f resko tehnike dekorativni barvni učinek pisa- menjekom. S poti, ki vodi k tej arhitekturi iz nega gotskega prezbiterija ohranil vse do da- prve polovice 15. stoletja, se že od daleč nes. Barvitost tega prostora primerjajo kar z odpre pogled na harmonično celoto — za- razprostrtim pavjim repom, katerega učinek je hodno fasado, zvonik in odprto lopo pred tako učinkovit, da ob predelavi cerkve v 17, vhodom, v kateri sta prižnica in oltarna miza stoletju fresk niso prebelili, kot je bila sicer za obred na prostem. navada Gotski prezbiterij so tedanji mojstri Ko vstopimo v cerkev, se nam skozi tri smiselno vključili v modernizirano celoto, optično preračunane loke odpre izpod kora v ladji pa so se ohranili le ostanki slikarij, čudovit pogled v notranjost, vse do znameni- Na severni strani je mogoče videti poklon svetega oltarja v prezbiteriju, ki je oblikovan tih treh kraljev, na južni pa del slike z dobro tako, da napolni vidno polje. To so dosegli z ohranjeno podobo moža, ki je dal cerkev v modernizacijo cerkve, ki je bila izvršena leta božjo in seveda tudi svojo slavo poslikati. Ta 1697. Takrat so sezidali kor, sneli ravni leseni podoba darovalca sodi med zgodnejše portrete strop ter cerkveno ladjo obokali. na Slovenskem. Na koru je moč videti del Najimenitnejši kos gotske cerkve na Muljavi upodobitve poslednje sodbe, za zidano ograjo je vsekakor glavni oltar. Trdijo, da sodi med nad stopnicami pa so skriti naslikani krnele, najlepša dela, ki so nastala pod rokami kranj- ki poslušajo pridigo že pet stoletij, odkar jih je skih rezbarjev v 17. stoletju. Izrezljal gaje leta na steno prikoval Janez Ljubljanski. 1674 ljubljanski rezbar Jernej Plumenberger, v Ogled cerkve podružnične cerkve Marijine- sijočo pozlato pa ga je oblekel Jakob ga vnebovzetja na Muljavi lahko povežete z Moenhardt Tako sporoča napis, ki ga lahko obiskom Jurčičeve domačije, od katere je po vidimo na zadnji strani oltarja. V srednji niši stezi samo nekaj minut do grajskega ribnika je upodobljeno Marijino vnebovzetje. Sceno pod vasjo, edinega od nekdaj sedmih ribnikov poglabljajo z izrezljanimi oblački pokriti gradu Kravjek. V ribniku goje rake jelševce in okviri. V nišo pada z okna skozi lesen predor krape. Obiskovalec ne bo spregledal tudi rumena svetloba. V vdolbinah na krilih sta sv. Krjavljeve koče, ki sicer to ni, prav daleč pa ni Ana in sv. Elizabeta. Gorazd Makarovič je tudi do stiškega samostana, katerega nastanek zapisal, „da svetloba, ki se nemirno preliva sega v res sivo davnino v 12. stoletje. Če obe- prek zlate čipkaste celote, izenačuje vrednost nem vemo, da rastejo v okolici celi koši gob, posameznih delcev oltarja in soustvarja morda ne bo tako težko v soboto ali nedeljo mešanico plastičnih in slikovitih učinkov na najti č® za ogled muljavske cerkve in njenega tem razkošnem in reprezentativnem delu". Pri znanenitega, v zlatu se lesketajočega oltarja, oltarju si je vredno ogledati tudi angela, ki držita na vrhu epatov in stiški samostanski grb. Najstarejši del opreme je prižnica, ki je v nosilnem stebru še gotska. Stranska oltarja cerkve na Muljavi sta iz srede 18, stoletja. V levem je podoba sv. Marka, v desnem pa sv. Jurija. Muljavska cerkev je bila ena največjih, v celoti poslikanih gotskih podružnic na Slovenskem. Po naročilu stiškega opata jo je 1456 poslikal slavni Janez Ljubljanski. O tem govori latinski napis v prezbiteriju. Žal je slabo ohranjen. V prezbiteriju pa so dobro ohranjene freske; razdeljene so v tri vodoravne p®ove: v srednjem p®u so upodobljeni apostoli, oznanjenje, pokol nedolžnih otrok, beg v Egipt in Marijina smrt, na zgornjem pasu pa je videti prizore iz Kristusovega trpljenja, Marijo z detetom in dve svetnici. Na oboku je starejša slikarija. Nastopajo Kristus, evangelisti, angeli - godbeniki, rastlinska ornamentika. Na notranji strani slavoloka so bili upodobljeni Kajn, AbeT in dve svetnici. Danes je vidna samo še leva svetnica. TRANSPORTNO GRADBENO PODJETJE „TGP" METLIKA Odbor za medsebojna razmerja >. • TOZD Gradbeništvo ■--•p • . , o- objavlja prosta dela oz. naloge 1. VODJA PRIPRAVE DELA 2. VODJA GRADBIŠČA ZA VISOKE GRADNJE 3. VODJA GRADBIŠČA ZA NIZKE GRADNJE Pogoji: pod 1: — gradbeni inženir za visoke gradnje z 2 letoma ustrezni) delovnih izkušenj in strokovnim izpitom ali —.gradbeni tehnik za visoke gradnje s 5 leti ustreznih delovnih izkušenj in strokovnim izpitom pod 2: — gradbeni inženir za visoke gradnje z 2 letoma ustreznh delovnih izkušenj in strokovnim izpitom ali — gradbeni tehnik za visoke gradnje s 4 leti ustreznih delovnih izkušenj in strokovnim izpitom pod 3: — gradbeni inženir za nizke gradnje z 2 letoma ustreznih delovnih izkušenj in strokovnim izpitom ali — gradbeni tehnik za nizke gradnje s 4 leti ustreznih delovnih izkušenj in strokovnim izpitom Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za opravljanje vseh del oz. nalog se zahteva poskusno delo treh mesecev. Osebni dohodek po pravilniku. Obstaja možnost za rešitev stanovanjskega vprašanja po dogovoru. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem razpisu. SLOVENIJALES - ŽIČNICA TOZD „PROIZVODNJA NAPRAV ZRAČNE IN PROCESNE TEHNIKE", RIBNICA KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA OB J A VLJA NASLEDNJA PROSTA DELA IN NALOGE: KV STROJ. KLJUČAVNIČAR - 2 delavca POGOJI: — poklicna šola strojne stroke in najmanj eno leto izkušenj ter odslužen vojaški rok Za navedena dela je enomesečnoposkusnodelo. Delo se združuje za nedoločen čas. Pismene prošnje pošljite v 15 dneh na naslov: Slovenijales-ZICNICA TOZD ..Proizvodnja naprav zračne in procesne tehnike", Ribnica „PTT podjetje Novo mesto, objavlja naslednja prosta dela in naloge: I. v TOZD ZA PTT PROMET KRŠKO: 1 DOSTAVLJAČ pri pošti Krško 2 DOSTAVLJAČA pri pošti Brežice 2 DOSTAVLJAČA pri pošti Sevnica i Pr' pošti Kostanjevica , TAVLJAČ pri pošti Leskovec pri Krškem s končano osnovno šolo ali najmanj 5 razredi osnovne šole. II. v TOZD za PTT PROMET NOVO MESTO: 1 DOSTAVLJAČ pri pošti Črnomelj s končano osnovno šolo ali najmanj 5 razredi osnovne šole III. v TOZD PTT CENTER NOVO MESTO: 2 TT MONTERJA v Novem mestu s končano poklicno šolo za telekomunikacije -smer tt monter 2 POMOŽNA TT MONTERJA v Novem mestu z nepopolno osnovno šolo 1 TT MEHANIK v Novem mestu s končano poklicno šolo za telekomunikacije — smer tt mehanik 1 ČISTILKA TT NAPRAV v Novem mestu (moški ali ženska) z nedokončano osnovno šolo Za navedena dela in naloge pod I., II. in III. se združuje delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom jn 2-mesečnim poskusnim delom, razen za dela in naloge tt mehanfca in tt monterja, za katerega je določeno 3-mesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo prijave s potrebnimi dokazili ustrezni TOZD v 15 dneh po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 30 dneh po preteku roka za prijavo. Vsa pojasnila dobite na tel. št. 71—200 - TOZD za ptt promet Krško, tel. št 22—741 — TOZD ptt center Novo mesto in na tel. št 21—370 — TOZD za ptt promet Novo mesto. TOZD ZDRAVSTVENI DOM Novo mesto razpisuje — LICITACIJO — za odprodajo avtomobila R — 4 IMV — sanitet. Licitacija bo dne 24. 9. 1979 ob 8. uri za družbeni sektor in ob 9. uri za privatni sektor pred stavbo, Jenkova 1. KG P „NOVOGRAD" NOVO MESTO TOZD Gradbeništvo, išče za svojega strokovnega sodelavca OPREMLJENO ALI N E OP R E M LJENO GARSONJERO ALI SOBO s centralnim ogrevanjem, za dobo enega do dveh let. OSNOVNA SOLA MIRANA JARCA, ČRNOMELJ objavlja JA VNO LICITACIJO, ki bo 4. oktobra 1975 ob 8. uri v prostorih šole v Župančičevi ulici 8, za prodajo rabljenega vozila kombi turist IMV. Izklicna cena 50.000 din. Pravico do licitacije imajo vse pravne in fizične osebe, ki.pred licitacijo plačajo 10-odstotno varščino. Ogled vozila je mogoč uro pred licitacijo. PTT NOVO MESTO RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO ZA PRODAJO RABLJENIH AVTOMOBILOV IN MOPEDOV LICITACIJA BO V SREDO 26. 9. 1979 OB 10. URI V PTT GARAŽAH Cesta herojev 28, NOVO MESTO (PRI PETROLU) KOČEVJE: NE BO ODPRT DO PRAZNIKA Pred kratkim smo poročali, da bo v Kočevju do občinskega praznika, 3. oktobra, odprt likovni salon, ki ga zdaj prenavl|ajo. Te dni pa smo zvedeli, da se bodo dela precej zavlekla, ker so med obnavljanjem ugotovili, da je treba zamenjati tudi vso električno in vodovodno napeljavo ter opraviti še nakatera dela. Kaže, da bo prva razstava v prenovljenem salonu šele za dan republike, 29. november. NEPREVIDNE ZENSKE V prvih štirih mesecih letošnjega leta jejjilo v semiški Iskri 27 nesreč, od tega se je 20 nesreč pripetilo na delu, ostale pa na poti na delo oziroma z dela. Zaradi nesreč so bili delavci 291 delavnih dni v bolniški. Največkrat je bila kriva nesreče premajhna pazljivost pri delu, najpogostejše pa so poškodbe prstov. Kot pove statistika, se je največ nesreč pripetilo marca, najbolj »nevaren" dan je sreda, in sicer v tretji uri dela. Pa še to: med poškodovanimi pri delu je 13 žensk in 7 moških, ženske pa so tudi bolj neprevidne na poti na delo oziroma z dela, saj se jih je na poti ponesrečilo šest in le en mo&l KOVINARJEV MANJKA Zaradi potreb združenega dela v trebanjski občini se Center za izobraževanje in kulturo pripravlja, da bi v Trebigem odprl dislociran oddelek novomeškega Izobraževalnega centra za strojno stroko, v katerem bi izobraževali mlade za poklic kovinarja. Prvi razgovori so že stekli, predvidoma pa naj bi bil oddelek odprt prihodnje leto spomladi. r* Od bomb do evakuacije 29. in 30. septembra bo na izpitu vrsta dejavnosti v akciji NNNP — Delovni dan za vse! V soboto, 29. septembra, bodo delale Vse šole, ki bodri imele obrambni dan, pa tudi vse delovne organizacije. Vsak bo imel svoj program, vse pa se vključuje v akcijo »Nič nas ne sme presenetiti" v domači krajevni skupnosti. V novomeški občini bodo v dvodnevni preizkušnji sodelovale vse krajevne skupnosti razen Hinj, sestavile pa so zelo domiselne programe. Preizkusili bodo zlasti tiste dejavnosti, katerih delovanje doslej še ni bilo preverjeno. Enotne za vse krajevne skupnosti v novomeški občini bodo tri stvari: povsod bodo imeli pregled enot civilne zaščite po vaseh in zaselkih, preizkusih pa bodo tudi informativno propagandno dejavnost in organizirali zaključni miting. Kot posebnost \^pa sc v vsaki krajevni skupnosti lotevajo raznih nalog po lastnem preudarku. Ponekod bodo preverili reševanje ljudi in premoženja iz blokov, drugod bodo delili živilske nakaznice, evakuirali otroke in ostarele, pregledali izvire pitne vode itd. Obetajo se tudi bombni napadi na nekatere večje industrijske objekte pa helikopterski desant sovražnika in celo potres. Občani bodo natančneje obveščeni zadnji hip preko infor-mativnopropagandnih komisij v lastni krajevni skupnosti ali delovni organizaciji prav tako, kot bi bilo v primeru, če bi šlo zares. Zc v pripravah na dvodnevno preizkušnjo vsakovrstnih veščin pa so poudarili, da ne gre povsod pričakovati bleščečih uspehov. Namen akcije NNNP je s praktično preizkušnjo pokazati na šibke točke v obrambnih načrtih in jih ustrezno dopolniti. e s SAMI SEBI ŠKODIJO Pri zadnjih posebnih zdravstvenih pregledih delavcev v gozdarstvu so ugotovili veliko slušnih okvar. gledanih je bilo 284, kar pri 100 delavcih pa so našli razne slušne hibe, med katerimi so 3 težje, 19 srednje težkih okvar itd. Stanje seje v zadnjih treh letih močno poslabšalo, iosebno pri gozdnih delavcih - se-..ačih. Preventiva je v GG sicer organizirana, delavcem dajo na razp1^ lago razna zaščitna sredstva, vendar jih z raznimi izgovori odklanjajo. OBVESTILO Od ponedeljka, 24. septembra, dalje bo oddelek za notranje zadeve novomeške občinske skupščine posloval v novih prostorih, v preurejeni (stekleni) občinski stavbi na Novem trgu 6. ZIMA BO VZELA ASFALT V Bršljinu je cesta od mosta med bloki in do križišča dobila asfalt že lani. Predvideno je bSo, da ho vrhnja plast asfalta položena na cestišče še pred lansko konferenc0 mest, pa še zdaj ni nič. V letu dnije cestišče že precej načeto, krajaniPa se bojijo, da bo zima vzela še ta asfalt PO ENOLETNEM ČAKANJU ... V ponedeljek so pripeljali stroje in delovno silo ter začeli z deli z® asfaltiranje Cankaijeve ulice, v Koloniji, ki že leto dni hudo razkopana čska posodobitve. Vendaikl (Foto: R. Bačer) Novomeški čevlji za Amerikance Po preselitvi se je Industrija obutve kar dobro znašla — Letošnja proizvodnja je prodana, začenjajo pa tudi izvažati — Hude težave imajo s prihajanjem na delo V prvi polovici letošnjega leta so v tozdu Obutev Industrije obutve, ki posluje v novih prostorih, naredili in prodali preko 212.000 parov čevljev. Letos gre prva omembe vredna količina — 12.000 parov - na tuja tržišča. Po dobrem letu poslovanja v novi industrijski stavbi v Bršljinu se sicer k ažejo težave, ker kolektivu nenehno primanjkuje obratnih sredstev, vendar so s petletno bilanco kar zadovoljni. V tozdu Obutev so pop re-selitvi računali na 350 zaposlenii, vendar kolektiv ne šteje več kot 260 ljudi Deloma so pri istem številu zaposlenih ostali zato, ker čevjarjev ni, deloma pa tudi zato, ker skušajo z manj zaposlenimi ustvariti več in -tako več zaslužiti Kolektiv sije z novogradnjo nadel precejšnja bremena. Zmagujejo jih, vendar so lastna sredstva porabljena in morqo večkrat najemati v banki kratkoročne kredite za obratna sredstva. Dejstvo je tudi, da se je usnje v zadnjem letu podražilo kar za 70 odstotkov. Prvo polletje 1979 so končali s 15-odstotnirp zaostajanjem za planom, ni pa to nič posebnega, ker s tem računajo zaradi sezonske proizvodnje. „Ne bojim ser, da ob koncu leta plan ne bi bil dosežen,” je izjar vil direktor Franc Košmrlj. »Dohodek pa je bil v prvi polovici leta tak, na kakršnega smo računali.” S prodajo izdelkov nimajo težav, saj je celotna proizvodnja za letošnje leto že prodana. Kot največja težava po preselitvi se je pokazala za zaposlene v" tem, da so hudo moteni pri prihajanju na MENIŠKA VAS BO VEČJA Urbanistični načrt za Dolenjske Toplice je v izdelavi, medtem pa skušajo na Zavodu za družbeno planiranje ustreči domačinom in želji po gradnji s tem, da nudijo lokacije v obrobnih naseljih. V kratkem bo oddanih 30 lokacij pri Meniški vasi, pripravljajo pa tudi vso potrebno začetno dokumentacijo, da bi v Toplicah začeli graditi tri stanovanjske bloke. delo. Zjutraj okrog 6. ure so pri bršljinskih železniških zapornicah dolgotrajni zastoji, zato je Industrija obutve med tistimi delovnimi organizacijami, ki zahtevajo čimprejšnjo' ureditev prometa v tem koncu mesta. PRI NAS EGIPTOVSKA TEMA Z vsemogočimi uvoženimi predmeti se Novomeščani radi pobaha)0’ glede egiptovske teme pa res nis° * zadregi. Na konzolnem mostu, M® že ob 19. uri zvečer naletiš na trd°’ pravo egiptovsko temo, je tudi nevarno. Posebno za študentke in za" poslene, ki se proti večeru vračajo2. mesta v internat ali domov na desni breg Krke, pa morajo čez temni most. Trenutno ne svetijo kar štiri svetilke ... Novomeška kronika Z VOZOM DO TRGOVINE -Lojzka Radin in Pavla Tekavčič iz Prevol včasih kar skupno z vozom pripeljeta iz hinjske trgovine, kar jima doma manjka. Peš je 4 kilometre predaleč, če je potrebno še vse nositi na rokah. (Foto: R. Bačer) KUPUJEJO ZA TRGATEV - V zadružni trgovini nasproti drevoreda so dobro založeni s pripomočki za trgatev. Imajo zlasti veliko plastičnih brent, ki pa si še vedno teže utirajo pot do vinogradnika. Vajeni so lesenih, čeprav so mnogo težje, se razsušijo in so dražje. Po teh je še vedno veliko povpraševarge. TELETINA ZA VZOREC - Se vedno je v mesnicah pomanjkanje teletine, pa tudi svinino je težko dobiti. Medtem ko se dosti teh dobrot proda pod pultom, pa na kavlju vsaj °b četrtkih redno visi teletina v zadružni mesnici na Cesti komandanta Staneta (nasproti Pera). LETO DNI ZAMUDE - Do lanske oktobrske konference mest je bila napovedana otvoritev in uporaba »rastlinjaka” - preurejene steklene občinske stavbe, pa smo tik pred novim oktobrom, vendar otvoritve še ni bilo. NOVI PARČEK V BOLNIŠNICI - Pretekli teden sta v novomeški porodnišnici rodili: Majda Musič iz Ulice Majde Sile 22 - Edito in Ljubica Balaban s Partizanske 14 -Džonija. PRVI JESENSKI ŠOPKI - Sl°v0 od poletja tudi na tržnici n epov®0 je prvo jesensko cvetje - suhe ro pa vse manj domačega sadja. Krm pir je na tržnici najcenejši po > dinarjev, medtem ko ga kmetje p nujajo po blokih po 4,5 dinarje ■ Grozdje na stalnih stojnicah je južnih republik, sladko n) .,lcP ’ stane pa 22 dinarjev. Kot običajn se na pragu jeseni še posebej pove interes za nakup v kramarskem nei tržnice, ki je bila tudi tokrat poln® vsega, od pletenin do konfekcije u usnjenih izdelkov. no Ena gospa je rekla, da ni čud-če so otroški poslovanj ponekod previsoki. V Novo8^ du si na primer privoščijo s u-kave poslati kamion v centralo v mesto po nekaj pap<|jcV • ’ DOLENJSKI LIST Tudi o „NNNP” kritična beseda 11 Kilava osmerica Konfekcija še glavni nosilec? Predsedstvo O K SZDL Brežice pretežno ugodno ocenilo obrambne priprave Jugotanin v vrhu izgub V novem srednjeročnem obdobju še ne bo preobrata? Podobno kot že prej na nekaterih drugii sestankih so na seji Pfcdsedstva občinske konference SZDL v Brežicah minuli četrtek ugodno ocenili dosedanje priprave na akcijo „Nič nas ne sme Ptesenetiti". sodnik občinske konference ■““L Tone Je senko je v uvodu Poudaril, da se je dobro obnesla /Meritev, po kateri posameznim osJcen, akcije niso vezali rok. Do Iflcga izraza je potem lahko prišla °>niselnost vsakogar je znano, bo vrhunec akcije . • *n 30. septembra. Brežiška kra-eVna skupnost se pripravlja na mož-,ost' da bo v vaji mesto deležno °nibnega napada. Na Globokem ročnih načrtov in je treba misliti tudi na obrambo. Konec koncev r.i najbolj pomembno, kako se bo kdo v enkratni vaji izkazal, marveč je treba videti, kakšna bo obrambna pripravljenost čez čas, skozi vseh pet planskih let. Predsedstvo je ocenilo, da so sprejete delovne predpostavke krajevnih skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela za preizkus družbene samozaščite in ljudske obrambe dobre in uresničljive. Že sedaj opozaija tudi na skrb pri oceni predvidenih akcij. A. Z. bodo preizkusili vajo. kot da bi bJi v --------*** ---- bod ozemliu- Bizeljčanise ■o spopadli z desantom, v Veliki Jelini pa bo vsesplošen, seveda ne neurejen. umik. Odkrito, kot je ob takih pripravah potrebno, so na sestanku ^govorili o pomanjkljivostih. ^°Zaijali so, da bi ponekod akcijo vodili preveč v vojaškem smislu, kar ni njen osnovni namen, saj je želena kar največja širina. Zdaj sred; snovanj novih srednje- OKREPLJENI SVETI Pomembna vsebina dela v SZDL s°‘sveti. Na seji predsedstva občin-slc? konference SZDL v Brežicah niinuli četrtek so v svet za družbenoekonomske ftdnose imenovali dipl- ekon. Dejana Avsca, pomočni-*a direktorja Temeljna posavske banke. V svet za mednarodne odnose so imenovali urednika radia "režice Granca Hedla. Svet za vprašanja družbenoekonomskega podaja že »k bo vodila socialna delavka Kristina Blatnik-Fuksova, ^etu za telesno kulturo bo v pomoč aktivni športni delavec Ciril Kolnik ml. Nad slovenščino v javni rabi naj bi ob pomoči tovarišic bdel Pomočnik direktorja Agrarie, pravnik Anton Podgoršek. Tudi za koordinacijski odbor za vprašanja naših delavcev v tujini so našli pravega človeka: sekretarja Tovarne pohištva Borisa Pavlenča. Ta tovarna namreč odprtih rok vzame slehernega delavca. Pred mesno krizo? Pri temeljnem obratu za kooperacijo brežiške Agrarie so te dni opozorili vse občinske dejavnike na resno stanje v živinoreji. Rejci ugotavljajo, da so med cenami reprodukcij- skega materiala in cenami živine take razlike, da se pitanje ne izplača več, „Rejci so to vsekakor že pred časom opazOi. Nekaj hlevov je že čisto praznih, zanimanje za pitanje je upadlo, resni kooperanti imajo po hlevih le še nekaj repov," opisuje nezavidljive razmere Anton Žibert e Agrarije. To je očitno že tudi na drugem koncu, po mesnicah.; očitno se bližajo dnevi ko bo treba dati v lonec kaj drugega kot meso. V brežiški klavnici sicer še marljivo koljejo, vendar prihaja ta živina od drugod in se mora tja tudi vrniti. Naše odkupne cene pitancev so namreč za 6 din nižje od hrvaških. Maloprodajne cene mesa za odkup telet znašajo 33 dinarjev, pri teletih za pitanje ponujajo tudi že 45 dinarjev za kilogram, vendar jih na trgu ni. Predsednik občnega zbora temeljnega obrata za kooperacijo Anton Žibert meni, da bo položaj čez čas še težji. Od predvidenih 800 pogodbenih privezov po načrtu bi jih namreč težko našteli 400. Prava kriza bo torej 'očita. Ko naj bi ta živina prišla na trg, je ne bo kje vzeti. Podobna opozorila prihajajo tudi iz Pomurja in od drugod. A. Z. NE VSI NA EN DAN Vse krajevne skupnosti v brežiški | občini pripravljajo svoje akcije ,.Nič nas ne sme presenetiti" za soboto, | 29. septembra, razen KS Jesenice, kjer bodo to storili v nedeljo, 30. I septembra. Sicer pa dela ves mesec ne manjka. V soboto je bilo občinsko tekmovanje rezervnih vojaških starešin na strelišču v Malencah, I svečan zaključek pa je bil zvečer pri šoli v Mrzlavi vasi. Resne priprave I terja tudi pohod po poteh brežiške čete, ki bo 30. septembra. Pohod bo i tekmovalnega značaja, na svoj račun pa bodo prišli tudi drugi, saj pri- | reditelji pripravljajo tudi pohod TRIM. Novo v Brežicah TRGOVCI IN BOMBNI NAPADI - Brežiški trgovci so za vsak primer povprašali odgovorne za bližnjo vajo v akciji ,,Nič nas ne sme presenetiti, ali imajo v času bombnega napada | na mesto lahko trgovine odprte. Se vedno tako bojijo za izgubo dohodka? FRICI SO ŽE TU - Prodajalcem v brežiški Plastiki vsekakor ni treba ] zardevati ob izboru uvožene ribiške opreme, ki je bogata vsem uvoznim omejitvam navkljub. Toda v izbiri so šli še malo dlje: v izložbi nimajo razstavljena dela raznovrstnega ribiškega pribora, marveč tudi dva Eostavna saška Frica. V naših asnikih je tolikokrat mogoče videti fotografije korenjaških domačih ribičev s trofejami, se ne bi našel tudi za izložbo naše gore list? BREŽIŠKE VESTI Y0Zntk.i, predvsem pa okoliški so bili kajpak ogorčeni. Iz /j6Seca v mesec je nejevolja še narasla, dokler aprila niso podpisali Posebne peticije in jo, neuspešno, Naslovili na republiško skupnost za 06 ste. , To poletje so se končno pričela *°ienita dela. Ljudi pa niti to ni kaj Mda pomirilo. Poslej je bilo največ ^tik na račun domnevno počasna dela. Podpredsednik občinske skupine Ciril Plut bi kajpak tudi rad ‘del, da bi bil ta del magistralne Cilj drug, namen isti , Planinci pravijo, da je pravi *j®t Slovenca šele tisti na Tri-*|wu. Glavo je treba pomoliti v **>ani Aljažev stolp, takrat pa Pade z vrvjo po zadnji plati. ..Marljivi vodja planinske sek-krški Tovarni celuloze in Papirja Ivan Špes si prizadeva .Praviti na našega najvišjega oča-J? kar največ planincev. Ves zasoljen je bil že teden dni pred °dhodom v začetku septembra, {•"iti jih mora vsaj za poln avto-1Us* sicer se vožnja ne izplača," j® zatrjeval ob skromnem sezna-■J1!1. 17 imen. Ker je bilo premalo Rjjiav, so jo Krčani nato v ne-J**Jo, 9. septembra, raje mahnili ‘Ja praznik slovenskih planincev Boču, kamor jih je krenilo res aPoln avtobus. ,. Na Boču je bilo prelepo. Tisti, 5* so bili zadovoljni z izletom na “°č, bodo prav gotovo radi kre-kam. Tako se bo tudi vod-?Jku Špesu slej ko prej uresničila ^•ja pelajti na Triglav skupino, *°t se spodobi. V A. Z. ^—- >—i - - ______ - - i bilo lahko zbrati okrog milijarde starih dinarjev, potrebnih za ta dela,” pravi. Čeprav gre, kot rečeno, le za 800 metrov ceste, vse skupaj ni mačji kašelj. Sprožiti je treba namreč vse običajne postopke, in zbrati vsa mogoči dovoljenja. Najtrši oreh je bila kanalizacija. Kot je znano, nastaja tam veliko blokovsko naselje Spodnji Grič. V prihodnosti bo moralo tudi Krško imeti eno, osrednjo čistilno napravo. To pomeni seveda, da je treba odplake speljati na eno mesto. Nova cesta bo imela pločnik na vsaki strani, javno razsvetljavo, urejen odvod vode. Zgradili bodo dva nova mostova- „Dela potekajo po programu," je zaključil tovariš Plut. i V Delu smo 12. septembra I lahko prebrali, da je sevniška „Septembra naj bi predvidoma uredili makadamski del in robnike, 10. oktobra pa jo naj bi asfaltirali." A. ŽELEZNIK lUKO GRADBIŠČE - Cesta od krškega mostu do Kovinarske je pravcato gradbišče. Te dni so tu odprli še veliko gradbišče nove Meicatoijeve blagovnice. Ta del mesta bo kmalu temeljito spremenil videz. (Foto: Železnik) Tudi cesta potrebuje svoj čas 10. oktobra naj bi asfaltirali del ceste od Krškega mostu do Kovinarske Zadnja zima je zapečatila usodo že tako slabega asfalta nekako ^krškega mostu do Kovinarske. To pomlad so ta sloj celo odstra-5H ‘ Tako je Krško dobilo zopet makadamsko zvezo z avtomo-cesto. ceste tak, kot zasluži. ,.Predvsem ni NNNP NISO NITI IGRE NITI SODNI DAN V četrtek, 13. septembra, je občinski štab za izvedbo akcije „Nič nas ne sme presenetiti" v pičli uri ocenil, kje so in kako bodo konec meseca fcvedli to akcijo v kriki občini Večina delovnih predpostavk krajevnih skupnosti, tozdov in sisov je realnih. Nekateri so vseeno za-griznili v prehud zalogaj. V izredno zagnani krajevni skupnosti Rožno so kot nalogo navedli nič manj in nič več kot ..železniško nesrečo". To je bilo kajpak še pred tragično nesrečo pri Stalaču. Dvotirna proga resda teče pod vasjo, vlaki brzijo v obe smeri vsakih nekaj minut, vseeno so v štabu krajanom svetovali kaj drugega, npr. gozdni požar. Razčiščevanje železniške nesreče je namreč vse kaj drugega kot samo zaustaviti vlak. TEHTNO GRADIVO Na zasedanjih zborov občinske skupščine v Krškem 28. septembra bodo obravnavali vsekakor tehtna vprašanja. Delegati so minuli teden prejeli zajetne študije krške jedrske elektrarne, inštitutov in drugih o varnosti tako velikega energetskega objekta. Z marsičim v Krškem niso zadovoljni. Med drugim skrbi, ker se ne uresničuje predvideni načrt stanovanjske gradnje za strokovnjake elektrarne. V isti sapi je v obravnavi tudi zanimiv dokument stalne konference jugoslovanskih mest o tem, kako naj bi očistili Savo. V prvi fazi naj bi poseben samoupravni sporazum podpisalo 45 občinskih skupščin, ki obstajajo v Savinem porečju.* KRŠKI TEDNIK občina spet v nekem VThu. Žal je to vrh kolektivov - izgubarjev! Med tistimi, ki so prispevau k skoraj 954 milijonom dinarjev izgub v republiki, je namreč tudi sevniški Jugotanin; še zlovešči Titanov dioksid iz Celja je za njim. Po podatkih Službe druž -benega knjigovodstva iz Kr & ega je ta kolektiv imel ob polletju v občini edini izgubo, zato pa je ta doslej rekordna — 19.515.015 dinarjev. Na izplačane osebne dohodke in druge s čistim dohodkom nekrite obveznosti je odpadel levji delež — 9.780.691 dinarjev. Na nekrite obveznosti iz dohodka je padlo 6-225.735 din, medtem ko je razlika v znesku 3.508.589 din iz naslova višine porabljenih sredstev, ki niso bja nadomeščena iz celotnega prihodka, in ga računovodje preprosto imenujejo „izguba na substanci". SDK ugotavlja, da so se stroški poslovanja več kot podvojili. Osebni dohodki so, to je vse preveč značilna lastnost izgubarjev, v bruto znesku v polletju porasli za 11 odst. Povprečni OD na zaposlenega v Jugotaninu je znašal 6.330 dinarjev, povečanje je torej 7 odst. in presega poprečni OD v gospodarstvu. Že SDK poudarja, da glavni greh niso visoki osebni dohodki. Na slehernega zaposlenega v tej tovarni pride 116.161 di-narjev izgube. Bistveno je zaostajal fizični obseg poskusne proizvodnje za planskimi predvidevanji Za nameček so se znižale svetovne cene furfurala, nerentabilne pa so bile tudi cene tanina na domačem trgu. Maja so se jim te cene sicer povišale za 12 odst, to pa ni odtehtalo porasta amortizacije in izredno visokih obresti Za obratna sredstva so imeli namreč konec julija 55.566.923 dinarjev posojil, kar desetkrat več kot lani! Je izhod iz zagate zgolj v povišanju cen tanina? A. ŽELEZNIK Zadnja seja občinskega izvršnega sveta v četrtek, 13. septembra, je bila sklicana v veliki dvorani gasilskega doma. Bila naj bi namreč razšiijena s predstavniki tozd, SIS in KS. Sedeži so bili žal bolj 4abo zasedeni. ... . . tanina po rekonstrukciji, rudnik Izvršni svet je pnpravfl anemKe ■nj fa ^ dobm že v oblik, predloga Kot tak bo te Vse oljenje 0 nujnem dn. prišel tud. med delegate. Nave- strukturira*ju konfekcije ji ni obro. deni sestanek je navrgel nemalo dJo sadov.JZaenkrat pač v Sevnici ugotovitev, ki bodo posredovane v yedno dobrQ ^ ^ Slvaj0j dodatku. Za smernice sicer m določeno, da morajo med delegate v dvofaznem postopku, kar je vsekakor Scoda Na tej seji je blo že nekaj polemike o tem, kateri vrsti industrije dati prednost v novem srednjeročnem obdobju. Naj bo to Jugotanin, kremenčevi peski ali „stara, dobra konfekcija"? Tista, ki zaposluje domala že 4.000 žensk? Član IS Franc Ogorevc in direktor Liscinega tozda Blagovni promet, kot tudi Drago Perc iz Jutranjke sta se zato nedvoumno zavzela. Vsekakor tudi novih, v marsičem drznih pro-' gramov ne bi bilo dobro puščati vnemar. Drži tudi daje bolje imeti vrabca v roki kot goloba na strehi. Znane so težave pri zagonu Jugo- OD ZA POSAVSKIMI Povprečni OD v gospodarstvu sevniške občine je v minulem polletju znašal 5.969 dinarjev, kar pomeni 20 odst. več kot v enakem obdobju lani Kljub temu krepko zaostaja za povprečjem gospodarstva v brežiški in krški občini ter republiki. Naj višji porast je bil v gostinstvu - 33 odst. ali za 1.538 dinarjev, znašal je 6.129 dinarjev, in gradbeništvu - 26 odst. ali v dinarjih 1.335 več. Vseeno je v gostinstvu zelo težko zadržati delavce, kar je predvsem posledica neugodnega delovnega časa. KAKO GRE METALNI Vrsto let so v sevniški občini bli plat zvona zaradi izgube v Metalni -tozd TLK v Krmelju. Krmeljski kovinarji so v minulem polletju povečali planirani čisti dohodek za 24 odst Celotni prihodek je znašal nekaj nad 81 milijonov dinarjev pri 316 zaposlenih. Pri tem so ustvarili 26 milijonov dohodka. Kot je znano, ima tozd novega, mladega, prizadevnega direktoija inž. Marka Borštnarja z Mirne. Uspeh je kajpak sad prizadevanja vsega kolektiva. J^'lisjak lisjaku' - „Je tudi tebi žal, ker si na vrat na nos zapustil krmeljsko Metalno, ko je bila v izgubi, sedaj, ko so spet na konju, pa te je sram prositi, da te vzamejo nazaj? “ evniški paberki STARA IN NOVA OBRT - Bo-štanjska obrtna cona je poslej bogatejša še za disco v gostilni Olge Čolnar. Podnevi bi hrup in bliskanje še prenesli, saj je Jugotanin na drugi strani še bolj glasen, ponoči pa bi drugi obrtniki radi vsaj pošteno giali za vikend. NE POTREBUJEJO DENARJA? - Edina samoupravna interesna skupnost v navalu minulih sklicev, posvečenih v prvi vrsti analizam minulega obdobja in izhodiščem za naprej, ki je bila nesklepčna, je bila telesnokultuma skupnost. Manjkali so oboji, izvajalci in uporabniki! V sistemu, za katerega se borimo, je namreč načrtovanje skoraj že enako suhemu denarju ah pa mislijo športniki drugače? Kakorkoli danes ponavljajo sklic. V PRAVIH ROKAH - Pri občinski konferenci SZDL so kot pokrovitelji nedeljskega gasilskega tekmovanja ravnali modro, da so kupili še en pokal za društva, ki delajo v težavnejših razmerah. Pokalček (če bodo iz njega pili ob težavni gradnji novega doma, bodo žejni) so osvojili bučenski gasilci. Vseeno jim bo dobra spodbuda. miki VKSTiVK KROMPIR PRIHAJA - Tako kot kmetje, ki te dni hitijo izkopavati krompir, morajo hiteti tudi v Kolinski. Vsak dan ga spravijo kar precej ton v velika skladišča. Kljub hitenju pa se včasih pred tovarno nabere dolga kolona vozil, polnh krompirja, ki včasih čakajo na iztovarjanje tudi po več ur. (Foto: Simčič) KRVODAJALCI! Občinski odbor Rdečega križa v Trebnjem bo v nedeljo, 23. sep- • tembra, ob 14. uri organiziral v Dobrniču proslavo za krvodajalce. Vsi krvodajalci, ki se bodo želeli udeležiti proslave - seveda naj se je udeleže v čimvečjem številu - bodo lahko v Dobrnič prišli s posebnimi avtobusi. Avtobusi bodo vozili: iz Velikega Gabra bo odpeljal ob 13. url iz Biča ob 13.05, Sel-Sum-berka ob 13.15 in fc Dobrove ob 13.35; s Trebelnega ob 13. uri, z Jelševca ob 13.05 iz Mokronoga 13.10; iz Šentruperta ob 13. uri, z Mirne ob 13.05, iz Dolnje Nemške vasi ob 13.15 in iz Trebnjega ob 13.20; s Čateža ob 13. uri, iz Sentlovrenca (od križišča) ob 13.10, Velike Loke 13.15, Trebnjega 13.20 in iz Knežje vasi ob 13.25. Koliko so pridelali krompirja Premajhne površine za gospodarno pridelovanje krompirja — Cene še vedno prenizke Težko je reči, kakšno veljavo ima krompir v primerjavi z drugimi poljščinami. Vsekakor pa je zelo pomemben del naše prehrane, uporabljamo ga za krmo, predelan pa bi v težkih razmerah lahko prišel v poštev tudi kot rezerva. Kot živio in kot poljščina zaduži krompir vso pozornost In vsako leto znova jo krompir tudi doživlja, zlasti na Dolenjskem in še posebej v trebanjskem koncu, ki šteje med največje pridelovalce^ te poljščine. Letos bo sicer dovolj krompiija, pa tudi kvaliteten bo še kar, vendar se tako kot vedno dodej zastavlja vprašanje odkupne cene, s katero pridelovalci nikoli niso zadovoljni In kaj pravijo pridelovalci? Ivan Bon iz žabrdja pri Mimi je povedal, da ima 5,72 hektara obdelovalne zemlje, s krompirjem pa je zasadil 1 hektar. Kmetijski zadrugi Trebnje bo letos po pogodbi prodal 20 ton, kolikor je krompirja pridelal, za kar bo dobil okoli 63.000 dinarjev. Ko bo seštel vse strolke, mu bo ostalo 3.000 din. Seveda so ti stroški po kalkulaciji dejanski pa tudi niso kaj manjši, ker je šla cena surovin kar precej gor. Feliks Špdič iz Gornjih Kamenj je povedal da ima 10 hektarov obdelovalne zemlje, vendar je je le 70 arov zasadil s krompirjem. Pridelal je kakšnih 15 ton krompirja, od tega pa bo prodal zadrugi 10 ton-Povedal je še, da je pridelovanje krompirja, v Suhi krajini zelo težko, ker je zemlja polna kamenja, pa tudi majhne njive ima. Za tak način pridelovanja bi bia ravno pravšnja «na 6 dinarjev, ne pa 3,15 dinarjev, kolikor daje zadruga. Anton Sever s Pristavice organizirano prideluje krompir, tako da ima pogodbeno razmerje, zdaj pa sporazum z zadrugo že več kot dvajset let Povedal je, da se samo od krompirja ne bi dalo živeti zato seveda ne prideluje le te poljščine, temveč se ukvarja tudi z živinorejo. Ker prideluje semenski krompir - ta mora biti ves prebran, določene N Feliks Spelič velikosti in še nekaj drugih kvalitet mora imet; - še ne ve, koliko bo pridelal semenskega krompirja. IZ KRAJA V KRAJ STARA MAMA, KJE SI ZDAJ? - Mlad zakonski par z otrokom (10 mesecev) iz Trebnjega, takoj sprejme starejšo osebo zenskega spola za opravljanje del in nalog stare mame, in sicer v dopoldanskem času. Brisanje ritke v ogrevanih prostorih, plačilo po dogovoru. Cenjene ponudbe pošljite pod šifro »Infarkt kapacitet v VVZ Trebnje"! POCENI, VENDAR... - Po lepi .trebanjski občini, zlasti v njenem aihokraniskem delu, je opaziti vse več kozolcev, gospodarskih poslopij in pomožnih objektov, katerih strehe se bleščijo v strupeno živih modrih, oranžnih in še kakšnih barvah. Resje, da so taki PVC materiali najcenejši, res pa je tudi da strašansko kazijo okolje in hkrati predstavljajo vabljiv cilj za zračne na pade morebitnega napadalca. Komisija z a varstvo okolja pa nič! TREBANJSKE NOVICE Pripravljeni tudi na potres 29. septembra bc hud potres ..prizadel" celotno občino — Dobre priprave, vendar še premalo usklajevanja med delovnimi organizacijami in KS Od spomladi, ko so imenovali občini o vodstvo akcije ,,Nič nas ne sme presenetiti", je bila cela vista raznih prireditev, tako na ravni občine kot v krajevnih &upnostih in v društvih. V dosedanjih akcijah se je še posebej izkazala občinska Zveza organizacij <.;i tehnično kulturo oziroma njeni člani: radkiamateiji, jamaiji iti drugi. Aktivnosti, ki jih vodi občinski štab za civilno zaščito, pa s»j zajele vse krajevne skupnosti in oiganizacije združenega dela, ko so pieveijaO sposobnost enot civilne zaščite in njihovo opremljenost. Pred zaključkom oziroma vrhun- jn usnierja priprave. Stanje na pod-cem letošnje akcije 29. in 30. septembra se občinsko vodstvo akcije sestane vsak teden, spremlja tovrstne dejavnosti v krajevnili skupnostih ČRNOMALJSKI DROBIR STROJI ZA GORENJE - Prejšnji teden jc v Črnomelj pripeljalo več velikanskih tovornjakov pretežni del strojev in druge opreme za novo tovarno Gorenja, v kateri se bo kmalu začela poskusna proizvodnja kompresorjev za hladilnike. Zanimanje za delo v tej tovarni, ki bo dala delo okoli 200 ljudem, je med občani zelo veliko, saj si vsak želi delo čim bliže domu. PEVCI V BENETKAH - Člani pevskega zbora iz Gribelj so bili pred kratkim na dvodnevnem izletu. Prvi dan so si ogledali Benetke, drugi dan pa so preživeli v Piranu, Portorožu in Kopru. Člani tega delavnega zbora, ki uspešno nastopa, so se vrnili domov polni lepih vtisov, gotovo pa jim je prijeten izlet tudi spodbuda za nadaljnje delo. NAJHUJŠI ŠKODLJIVCI - Belokranjski vinogradniki se bolj kot velike jate še tako požrešnih ptičev boje skupine izletnikov, ki zlasti v teh dneh pred trgatvijo navdušeno hodijo v te kraje. Še najslabše izkušnje z njimi imajo Semičani. Avtobus neredko ustavi ob cesti v bližini vinogradov in izletniki se kot kobilice spravijo nad sladko grozdje. Nekaj ga takoj pozobljejo, še več potresejo, tlačijo pa ga tudi v vrečke. Zato vinogradniki razmišljajo o žičnih ograjah in strogih čuvajih, dokler pa to ne bo urejeno, kakšnega pogoltneža kar sami s kolčem namahajo po plečih. ročju ljudske obrambe in družbene samozaščite je na zadnji seji obravnavala tudi občinska konferenca ZK. Poleg splošnega napredka na tem področju, zlasti kar še tiče podružbljanja ljudske obrambe in družbene samozaščite, kadrovskih izpopolnitev organov, pospeševanja načrtov in obrambnih priprav v krajevnih skupnostih in tozdih, so opozorili tudi na to, da ponekod to področje še nima take vloge, kot bi jo moralo imeti, da še niso dojeli vse pomembnosti DS in LO, kar velja še posebej za pravočasno izvajanje programov. Prav tako še šepa povezanost med organizacijami združenega deia in krajevnimi skupnostmi. Osnovni program aktivnosti je namreč v KS delovne organizacije pa morajo svoje programe usklajevati s programi krajevnih skupnosti. Za zaključek akcije „Nič nas ne sme presenetiti" so za celotno občino določili enotno predpostavko: hujši potres, ki bo prizadel občinsko središče in večje kraje, bo povzročil veliko materialno &odo, precej bo mrtvih in ranjenih, prišlo bo do ležav pri preskrbi s hrano, vodo, aektriko. Računajo, da bo v akciji sodelovalo več kot 7.000 občanov. KOMAJ RENTABILNI V črnomaljski občini sta poslovanje v letošnjem prvem polletju zaključila z izgubo kani-žirski rudnik in Beltov tozd Mehanska obdelava. Brez sredstev za razširjeno reprodukcijo pa so: IM V, tozd Tovarna opreme; Golf turist, tozd Gostinstvo; GOK, tozd Komunala. Do 2-odstotno rentabilnost so dosegli: Belt, tozd Livarna; Iskra, tozd Energetski kondenzatorji; GOK, tozd Obrt; Sap-Viator, tozd Promet; Kmetijska zadruga; Valjčni mlin in brivsko-frizersko podjetje. Ti >■ ' \ iptt 308-32 NE BO DOLGO — Zaradi del na glavni črnomaljski prometni žili — delavci urejajo kanalizacijo, polagajo električne, telefonske kable -se ob prometnih konicah nabirajo kolone vozil, česar p op rej v tem mestu niso bii vajeni. Promet je sedaj urejen enosmerno, pa tudi dela bodo kmalu končana. - : >-■ a. *' CESTO POSODABLJAJO — Na območju Dragar&e doline od Lazca do Srednje vasi ra>:'irjajo in posodabljajo cesto. Dela izvajajo pripadniki JLA (Foto; Jože Primc) aSK občan vprašuj madv«d odgovori* - Zakaj, medved, pa nosis plinsko masko? . — Če giem skozi Livold ® Dolgo vas, me hoče smrad od' plak iz Rinže zadušiti; pa tudiv Kočevju ni dosti bolje, saj celo sem smrdi dim, ki ga pr®16* južni veter s smetišča P*1 Mozlju, kjer smeti kurijo-namesto da bi jih zasipavali. Vaja v miru, manj žrtev v vojni Poročali smo že, da bo vaja NNNP tudi po vseh krajevnih skupnostih, vendar je novo to, da bo vaja dan prej, kot je bilo prvotno predvideno. Pri KS Kočevje smo zvedeli, da bo 28. septembra ob 20. uri v Kočevju dan s sireno znak zaradi nevarnosti zračnega napada. Takrat bo ugasnila javna razsvetljava. Ljudje bodo morali zatemniti okna s papirjem, odejami itd. Ves promet po cestah in ulicah bo ustavljen. Enote narodne zaščite in štab CZ pa bodo kontrolirali, kako občani izpolnjujejo naloge, ki so predpisane za take primere. Za tiste, ki ne bodo spoštovali predpisov in povelj, so predvidene kazni. Ccz približno pol ure bo dan znak za konec alarma. 29. septembra ob 8. uri bo spet dan znak za nevarnost zračnega napada. Tudi takrat bo ustavljen ves promet na cestah. Trgovine, gostilne in drugi bodo prenehali z delom Občani in delavci bodo odšli v zaklonišča in zaklonikc. Kočevje bo zbombardirano” in v akcijo bodo šle enote CZ. V akcijo bodo stopile tudi enote po OZD, ki bodo delale po svojih programih, katere imqjo izdelane za primer zračnega napada oz. vojne. Akcija NNNP v polnem razmahu - Vrhunec bo v KS Kočevje 28., 29. in 30. septerr.br3 Podobne akcije bodo tudi v hiš-nih svetih, kjer bodo prav tako delali po navodilih štaba CZ, katerem11 so se dolžni podrejati. Ob tej pril°z" nosti je treba posvetiti posebno P° /ornost, če so v stanovanjskih stavbah na določenih mestih vsa pre, pisana zaščitna sredstva, aparati ui druge priprave ter če imajo staner valci hrano za tri mesece. ■ ’ DROBNE 1 IZ KOČEVJAi PRENOVLJENI VARTEKS ' Pred kratkim so v Kočevju, o# prenovljeno prodajalno Varte**: Prodajalna je zdaj tudi večja, zara°' česar lahko kupcem ponudijo ve6 proizvodov tega podjetja. PREDELAN i DRES - Pred kratkim so bili v Kočevju jia pripi*vaf nekateri najboljši jugoslovanski aI’ leti............ ske tudi že poseben Draganu Zdravkoviču, ki je r-kratkiin zmagal na 1.500 in 3.000]? v Bratislavi in Pragi, je bil dres M*? prevelik in mu ga je kočevski krojač Jože Szarvasz hitro popravil. I Mladi likovniki pridejo Ustvarjali bodo v likovni koloniji, ki bo 2. oktobra KUD kočevske osnovne šole „Zobra odposlancev oiganizira v počastitev občinskega praznita slikarsko kolonijo učencev osnovnih šol iz občin Kočevje in Ribnica. Na to prireditev so povabili tudi učence pobratenih šol iz Križa pri Zagrebu, Doline pri Trstu in Prokuplja. Iz vsake osnovne šole, ki so v občini Kočevje in Ribnica po 3, je vabljenih po 5 učencev, iz podružničnih šol pa po dva. Iz pobratenih šol so vabljeni po štirje učenci. Računajo, da sc bo kolonije udeležilo preko 50 mladih likovnikov. Udeleženci bodo imeli na razpolago za ustvarjanje le vse dopoldne 2. ok- tobra. |st(Jga jnc p0p0idne Qb 18. uri bodo odprli razstavo ustvarjenih del. Vmesni čas bodo gostje izkoristili za ogled zanimivosti Kočevja in okolice. J. p. 8. H 8. 9. 9. ired KOČEVSKE il; bc ‘bc A i dl 1 st |Vs !! Obeta se bogata trgatev Metliška Vinska klet bo odkupila 250 do 300 vagonov grozdja — Več za zrelo, manj za prezgodaj obrano Vse kaže, da bo letošnja trgatev v metliški občini in v Beli krajini sploh tako po količini kot po kakovosti nad povprečjem zadnjih let. Prejšnji teden so začeli trgati rani sorti šent-lo vrenk o in portugalko. S šentlovrenko so morali pohiteti, čeprav tehnologe o še ni bila popolnoma zrela, ker je grozdje začelo gniti, zato bo tudi stop- ica sladkotja za dva do tri odstotke nižja, kot bi bila, če bi se trgatev začela deset dni kasneje. Strokovnjaki Vinske kleti vsake tri dni analizirajo dozorevanje grozdja. Računajo, da bodo kraljevino in frankinjo začeli trgati po 29. septembru, žametno črnino pa po 10. oktobru. Po predvidevanjih bo metliška Vinska klet letos odkupila 250 do 300 vagonov grozdja, medtem ko so lani zaradi izredno slabe letine vinogradniki prodali le okoli 90 vagonov grozdja. Naj seji grupacije za grozdje in vino na ljubljanskem vinskem sejmu so kletem, ki odkupujejo grozdje, priporočali, naj ostanejo odkupne cene na lanski višini, ker ni izgledov za povišanje cen vina v prihodnjem letu. Metli ika Vinska klet oziroma Kmetijska zadruga pa je že več let znana po naj višjih odkupnih cenah v Jugoslaviji sploh, zato so imeli s proizvodnjo metliške črnine in belokranjskega belega vina lanskega letnika izgubo. Kljub temu so se odločili, da bodo tudi letošnje akontacije spodbudne za vinogradnike, vsa leta pa imajo tako in tako zgledne dohodkovne odnose pri odkupu. Vsaka bojazen, da bo zadruga ob letošnji dobri letini znižala odkupne cene, je povsem neutemeljena. Res pa je, da bodo bolje plačevali zrelo grozdje, da kmetje ne bi po nepotrebnem hiteli s trgatvijo, grozdje z za letošnjo letino nenormalno nizko dadkorno stopnjo pa bodo plačevali iabše kot lani. Tako bo akontacija za kilogram šentlovrenke in frankinje 10,90 do 13 dinarjev, za žametno črnino in portugalko 10,50 do 12 din, za game 12,40 do 14 din, za laški rizling 9,60 do 11,50 din, za kraljevino in mešano belo pa od 8,20 do 9,50 din za kilogram. Ce bo trgatev pokazala, da so letošnjo letino precenjevali in so bile akontacije prenizke, bodo to takoj po trgatvi z doplačilom popravili. A BARTELJ SOZD, SOSEDJE ALI TUJCI? Metliški delovni organizaciji „Beti“ in Komet, združeni v SOZD Tekstilna industrija Metlika, tudi letos razstavljata svoje izdelke na jesenskem Zagrebškem velesejmu. Pa ne skupaj, marveč vsaka na svojem razstavnem prostoru. „Beti“ se številnim obiskovalcev in poslovnim partnerjem predstavlja s spalnimi srajcami in pižamami, Komet pa prikazuje svoj program nedrčkov, steznikov in steznih hlačk. Mar so spalne srajce in hlačke res tako daleč narazen, da jih ne bi mogli pokazati na istem razstavnem prostoru in tako tudi ponudbo strniti in obogatiti? S fotografijo ohranja zgodovino Na razstavi ribniški sejem in njegovi obiskovalci, kot jih je zabeležila kamera France*9 IVMica, dobitnika bronaste plakete Borisa Kidriča za amatersko fotografijo . DA BO VSE NARED - V metliški Vinski kleti so dobro pripravljeni na začetek glavne trgatve in s tem seveda tudi na odkup vsega grozda, ki jim ga bodo belokranjski vinogradniki ponudili. Nova, najsodobnejša sprejemnica grozdja bo pripomogla, da bo oddaja grozdja hitrejša, pregledati in usposobiti paje treba tudi vse ostalo: cevi, sode in visto drugih stvari. (Foto: A. Bartelj) SPREHOD PO METLIKI VELIKOKRAT SMO SE hudovali nad luknjami gorjanske ceste, zato ni nič čudnega, če se nam zadnje dni kar smeje, ko gledamo delavce, kako dajejejo prevleko utrujeni starosti Seveda je zaradi del promet nekoliko oviran, toda to bo trajalo le nekaj dni, nato bomo lahko spet svobodneje pritiskali na plin. Vendar ne pretirano, kajti ob cesti bodo kljub temu ostali jarki, iz katerih je težko zleSti na cestišče. MLADINSKA FOLKLORNA SKUPINA „Ivan Navratfl“ je preteklo soboto pripravila v kulturnem domu prireditev Igraj kolce. Zapeli in zaplesali so: Kresnice, Metli3co kolo, Must, Rešetca, Viniško kolo, Lipa moja, Poljanske plese, Tri tičice, Ustal sam se rano jutro in Zelenega Jureta. Mladi so pod vodstvom profesorja Ra nUcarja neverjetno napredovali. ' Kulturna deupnost jim bo morala v bodoče prijnakniti več cvenka. PRED DNEVI SO PRIŠLI na svoj račun nabiralci gob. Staro in mlado se je plazilo po gozdovih in steljni-kih, tako da si veliko prej naletel na gobarja kot na jurčka. Zavoljo tega se ni nihče posebej razburjal, saj se je lahko doma izkazal z gobami, kupljenimi od otrok, ki so ponujali te gozdne sadeže kar ob cesti. metliški tednik Med Ribničani in obiskovalci Ribniškega semnja je vzbudila posebno pozornost tudi raz-. Likovniki brez svoje organizacije V ,,Bežigrajski likovni galeri-ji“ v Ljubljani so 4. septembra odprli razstavo „Bežigrajski likovni ljubitelji1'. Na njej razstavlja 17 likovnikov, med njimi Ribničan Dušan Matoh, ki se je pred kratkim včlanil v to likovno organfcadjo. Prav ta razstava, ki za Ribnico niti ni izjemno pomembna, pa nam le da misliti, da je zelo verjetno tudi Ribnici potrebna neka likovna organžacga, društvo ali združenje. Pred nekaj leti se je namreč v Petkovi galeriji v ribniškem gradu predstavilo okoli 10 ribniških likovnih ustvarjalcev, ki so razstavljali tudi drugod. Z leti pa, ker se niso znali prav organizirati, sta ostala le še dva ribniška likovnika, ki razmeroma redno razstavljata; to sta Dušan Matoh in Milan Cirovič. Oba sta zelo prizadevna in ustvarjalna, vendar kaže, kot da doma nista dovolj cenjena.. Kako naj si drugače razložimo dejstvo, da organizatorji letošnje ribniške kolonije niso povabili na sodelovanje teh dveh slikarjev pa tudi drugih ribniških ne? V Ribnici so torej ustvarjali likovniki od vsepovsod, ribniški pa za to niso niti vedeli. Prav pa bi bilo, da bi domači likovniki ob pomoči kulturne skupnosti in drugih znanih likovnikov, ki so po rodu iz ribniške občine, le ustanovili svojo likovno organeacijo. Tako društvo bi pripomoglo k Epopolnjevanju slikaijev-članov, prirejanju *az stav pa tudi likovni vzgoji mladine. M. GLAVONJIC stava fotografij Franceta Modica o lanskem semnju, ki je odprta v domu JLA. Fotografij je bilo toliko, da je v šahovski dvorani zmanjkalo prostora, zato so bile razstavljene tudi po izložbah in oglasnih deskah v Ribnici. Franc Modic je v ribniški občini dobro znan, saj ves prosti čas izkoristi za obisk teh krajev, predvsem pa Grmade in Slemen. Tudi na tej razstavi ni prikazal le lanskega semnja, ampak preko ryega utrip Ribnice in ribniško radoživost. Njegov foto_ aparat je zabeležil vse, predvsem pa ribniške ljudi. Tokrat je predstavil le tjudi, ki so tudi sicer glavni predmet njegovega fotografiranja; čeprav rad slika tudi stare hiše, kozolce in mli-. ne, pa izumirajoče stare obrti in sploh vse, kar sodi v narodopisje. Tako ohranja potomcem zapis o prednikih ter njihovem življenju in delu. Tudi razstava njegovih fotografij, ki jo je imel pred leti v Petkovi galeriji v Ribnici, je imela na- Z REŠETA VEČNI OGENJ - Ce se pelješ iz Kočevja proti Ribnici, že na daleč opaziš na desni, v Mali gori, velik oblak dima. Ce opozoriš pristojne v Ribnici na požar, dobiš odgovor, da ni nič nevarnega, ker je to dim s smetišča. Vendar zadeva mnogim le ni všeč. Ognja jim sicer ne bo uspelo pogasiti, zato pa bodo &UcaU problemsko konferenco. PRELILI BODO DEL CESTE -Medtem ko so na območju Cestnega podjetja Ljubljana cesto Škofljica -Kočevje v glavnem povsod nanovo prelili z asfaltom, so doslej na območju občin Kočevje in Ribnica to cesto le krpali Zdaj smo zvedeli, da bodo v kratkem tudi tu cesto prelili, in sicer odsek od Jasnice do Prigorice. slov „Kako žive in kaj delajo ljudje Ribniški dolini.11 Razstavljene fotografije nam«'* u Franc Modic podariti ribnik muzeju. J. primC PRED POROKO PO NASVET V Ribnici nameravajo žev četku prihodnjega leta odpreti p/«“. zakonsko posvetovalnico. Potre strokovnjaki - , socialna delavK* zdravnik in psiholog - so že konca« dopolnilno usposabljanje ali pa S" bodo v kratkem. Posvetovalnico organiziralo socialno skrbstvo v s , delovanju s šolami in strokovni** zdravstvenega dama. Prosto# ® tosvetovalnica imela v novem dorn LA. ( fi Sejemski zobotrebci KOSILO BREZ ZOBOTREBCE^ - Organizatorji ribniškega semnj mislili na vse. V restavraciji J.c imeli celo sejemske menuje, u> s> samo po 55 din. Žal k njim ni vedno servirali zobotrebcev. Mo niso bili vračunani v ceni ali Pa> gostinci menili, da jih bodo gosij* kupili na semnju. ZASTRUPITEV NI BILO -barji so prodajali tudi gobje zret oz. polpete. Gobe zanje so naD skozi vse leto in jih hranili v hla • nih skrinjah. Zastrupitev z gob ni bilo. SEJEMSKE ZNAČKE - Za letjj nji ribniški semenj je turistično . štvo prvič izdalo tudi posebne z ke in tako odkrilo se en vir hodka. RAZTEGLJIVE CENE -niškem semnju si za isto st*arP of0-lahko zelo različne cene- vsa* dajalec je skušal izUžiti cim« • ^ blagu napisane cene so bile iaT/ RESET0 TELEVIZIJSKI SPORED pETEK, 21. IX. Jugobanka 1 8-55 TV V ŠOU. Pošta, Ruščina, .^Ijenje v naravi lu-00 TV V ŠOLI: Angleščina, RF ianka, Zgodovina, Izobraževalna rc-Pottaža M.50 POROČILA 15 00 SREDOZEMSKI: IGRE, prc-®°s kajakaških, teniških in nainizno-eniških tekmovanj k '•25 USODA NEKEGA CHAR-LIEJa >0 RAZNAŠALO ČASOPISOV ®-°5 PREKAŠANJA I ®.35 OBZORNIK ‘«•45 ŽIVLJENJE V VAŠIH ROKAH , današnja oddaja fe nanizanke o s°dobni medicini bo govorila o diabetičnih metodali za pravočasno 0Skrivanje bolezni dojk, zlasti raka- stih obolenj. Vsaka ženska po petindvajsetem letu starosti bi morala znati pregledovati dojke in ob vsaki spremembi oditi k zdravniku. To, pravijo, je najzanesljivejši način za preprečevanje usodnih bolezni. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 ZABAVA VAS ZDRAVKO COLI C Ta oddaja je bila pred časom že napovedana, pa je nepričakovano odpadla s sporeda. Kogar je to razburilo, bo drevi prišel na svoj račun, kajti popevkar bo izvedel vrsto skladb, s katerimi sc je predstavil na koncertih širom po domivini. 20.55 MOŽ S ŠESTIMI MILIJONI DOLARJEV 21.45 TV DNEVNIK 22.00 NOCN1 KINO: OTALIA IZ B A HI JE Spomnimo sc, da so ljubljanski televizijci že pred meseci napovedovali predvajanje brazilskega filma z gornjim naslovom, pozabili pa smo, ali so ga res vrteli. Cc so ga potem nocojšnja ponovitev kaže, da televizija tudi pri filmih ne more iz svoje kože. Ponavlja otroške in do- kumentarne oddaje, nanizanke in nadaljevanke ter na moč jadikuje o pomanjkanju denarja. Ce ho šlo tako naprej, bo začelo primanjkovati še potrpljenja gledalcev. Pa kaj bi metali bob ob steno, raje zapišimo, da bo drcvišnji film. ki gaje za Brazilce posnel francoski režiser Marcel Camus, govoril o lepi naslovni junakinji, ki s podeželja zaide v revna predmestja Ria ter si tam služi kruh z najslarcj.šo obrtjo, po sili razmer postane cipa v javni hiši. Igrajo Mira Eonesca, Zeni Pereira, Maria Viena in drugi. TOREK, 25. IX. JUGOBANKA 9.15 TV V ŠOLI: Hrvaška, Ali ste vedeli. Dnevnik 10 10.00 TV V ŠOLI: Dokumentarni film, Risanka, Glasbena vzgoja 15.00 JUGOSLAVIJA: GRČIJA, prenos vaterpolske tekme s sredozemskih iger 15.55. SREDOZEMSKI: IGRI:, prenos z atletskih tekmovanj 17.25 POROČILA 17.30 CEZTRI GORE,. . : PEVSKI TABOR 79 Taj živi /" «. SLOVENSKA PESEM 17.05 Test - 17.25 Sredozemske igre (plavanje) - 18.45 Glasbeni amaterji - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Na dnevnem redu je kultura - 21.00 Včeraj, danes, jutri -21.35 Reportaža - 22.00 Sredozemske igre (dnevni pregled) - 23.00 Sredozemske igre (rokoborba in judo) - 23.45 Poročila 18.00 PISANI SVET: OGENJ 18.35 OBZORNIK 18.45 DOKTOR MOMIR • Dokumentarna oddaja sarajevskih televizijcev bo govorila o Momiru Mrdoviču, očetu dveh otrok, delavcu v sarajevski tovarni motorjev. Delati je začel kot strojni ključavničar, nenehno zanimanje za izobraževanje ob delu pa ga je pripe-“ ljalo do naslova doktorja strojnih znanosti. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK ■>0.00 CRN A VZMET Pokrajina Kosovo se še zmeraj z velikimi napori otresa bremena gospodarske in še kakšne zaostalosti, pri tem pa ji gmotno pomagajo druge republike. O tem, kako še učinkoviteje pospeševati gospodarsko rast manj razvitih jugoslovanskih področij, med katera sodi seveda tudi Kosovo, bo še veliko govora to jesen, dokumentarna oddaja ljubljanskih televizijcev pa bo tokrat prikazala življenje in delo Muhcdina Haxhija, rudarskega inženirja iz dnevnega kopa Belaševae blizu Prištine. 20.55 H. Sienkievvicz: RODBINA POLAN1ECK1H 22.00 EVROPSKI OPERNI PEVCI Poljska glasbena umetnika tenorist Wieslaw Ochman in sopranistka Tereza Zylis-Gara se nam bosta predstavila z odlomki iz številnih znanih oper. 22.45 TV DNEVNIK 23.00 SREDOZEMSKE IGRE, dnevni pregled 15.55 Sredozemske igre (atletska tekmovanja, prenos z nogometne tekme med Jugoslavijo in Marokom ter finalni boji v boksu) -23 00 Poročila sobota, 22. ix. Jugobanka 1 ®-°0 POROČILA «.05 POTEPUH IN NOČNA LUC-KA 8.20 mala Čebelica 8.35 VRTEC NA OBISKU: NAŠ bsmonoša I «-5o Nadobudneži . 9-20 PISANI SVET: VRV j 9-SS PO SLEDEH NAPREDKA 1 Razen uvodnih poročil so bile vse °ddaje, ki bodo na sporedu to sortno dopoldne, predvajane že prej-n)i teden ali še prej. Tako tudi Po 1 s‘edeh napredka. Prvi prispevek bo ] 8°vonl o raziskovalnem delu sloven- iij®h biologov, ki si prizadevajo vsc-jptransko osvetliti povezavo med kopninami dreves in rastjo gob. Gre fžlasti za vpliv rastnih hormonov v I borovih koreninah na vznikanje gob 1 A bližini borovcev. Drugi prispevek bo gledalec seznanil s cementarno v Anhovem. Videti bo moč povzetek del, ki so jih morali opraviti za postavitev tako velike sodobne to-I varne, podan bo tehnološki posto-** 3f*k pridobivanja cementa ter raz- iskovalno delo v laboratorijih, kjer skušajo, izboljševati to dragoceno gradbeno tvarino. 10.25 A. Tolstoj: TRNOVA POT 15.30 POROČILA 15.35 ŠOLSKI PLES, mladinski film Sovjetski Kinostudio otroških in mladinskih filmov M. Gorki je ena najboljših delavnic za tovrstno smer sedme umetnosti V njej je nastal tudi film, ki ga bomo gledali tokrat Preprosta zgodba o ljubezenskem trikotniku med mladimi ljudmi je zgolj izhodišče za občuteno predstavitev raznih stisk mladega pokolcnja ter njegovega odnosa do sveta odraslih. 17.10 NAŠ KRAJ 20.00 Lev N. Tolstoj: ANA KARE-NINA 20.55 KAKO SE OBLAČIMO 21.00 VROCICA, film Policistovo ženo je ubila bomba, ki je bila namenjena varuhu reda in miru. Slednji se zato poda za zlikovci, da bi na lastno pest obračunal z njimi. Taka je vsebinska za-nova ameriške kriminalke režiserja Fritza Langa, v kateri je Glenn Ford pred več kot četrt stoletja odigral eno svojih najboljših vlog. 22.30 TV DNEVNIK 22.45 TV KAŽIPOT 13.35 Test - 13.55 Sredozemske igre (kajak, tenis, namizni tenis) -18.25 Poročila - 18.30 Narodna glasba - 19.00 Sredozemske igre (finalna tekma v rugbyju, polfinale v odbojki) - 21.00 Poročila - 21.10 Zabava vas Jack Parnell - 21.40 Premor ob glasbi - 22.00 Sredozemske igre (dnevni pregled) -23.00 TV dnevnik SREDA, 26. IX. JUGOBANKA 9.30 TV V ŠOLI: Za učitelje, Projekcije zemljepisnih kart 10.00 TV V ŠOLI: Izobraževalni film, Risanka, Kocka, kocka 17.35 POROČILA 17.40 PITEPUH IN NOČNA LUČKA 17.55 ANAMORFOZE Na sporedu bo zaključni del dokumentarne oddaje nemških televizijcev, ki govori o anamorfozah v slikarstvu od renesanse dalje. 18.20 NE PREZRITE 18.35 OBZORNIK 18.45 NA OBISKU V POSUŠJU Ljubitelji folklore si bodo lahko ogledali oddajo, ki so jo sarajevski televizijci posneli v hercegovski vasi Posušje, kjer vsako leto pripravijo srečanje folklornih skupin. Ustrezno tistim krajem poteka srečanje pod nazivom Zvoki s kamna, ne gre pa za nikakršno turistično sprenevedanje, ampak za prikaz starožitnih običajev in noš. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: ALIČE Mlada žena sc odloči, da bo zapustila - in tudi zapusti moža. To je vsa vsebina filma francoskega novo-valovskega režiserja Clauda Cha-brola. Vse ostalo dogajanje je neopredeljeno, gledalcu je prepuščeno, da si sam izmisli čas in kraj dogajanja. Kljub humornim prvinam je film v bistvu shrljivka, ki sili gledalca v razmišljanje o tistem, kar slike in besede na malem zaslonu le nakažejo. V glavnem gre za kritiko buržoazne družbe, ta pa junake, ki se zavejo njene moralne plitkosti, nenehno navdihuje s prisotnostjo krute smrti. Chabrol je film posnel pred tremi leti, igrajo pa Sylvia Kristcl, Charles Vancl, JeanCarmet, Andre Dussoliei in drugi. 21.35 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 21.40 TV DNEVNIK 22.00 SREDOZEMSKE IGRE, dnevni pregled Lm 7.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik -17.45 Tehtnica za natančno tehtanje - 18.15 Izobraževalna oddq a - 18.45 Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 TV drama 20.50 Izviri - 21.20 Včeraj, danes, jutri - 21.40 Dokumentarna oddaja ČETRTEK, 27. IX. JUGOBANKA 9.10 TV V ŠOLI: Dihanje živih bi- tij, Celica, Matematika 10.00 TV V ŠOLI: Francoščina 10.30 TV V ŠOLI: Kemija, Risanka, Zemljepis 17.25 SREDOZEMSKE IGRE, prenos tekmovanja v veslanju 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK " Nedelja, 23. ix. °VJGOBANKA 1 5-OS POROČILA 8.10 ZA NEDELJSKO DOBRO ‘UTRO - OD VSAKEGA JUTRA JAšTE DAN: DOMŽALE MO TV KAŽIPOT F- Žižek: IPAVCI 0.00 SEZAMOVA ULICA iA-00 PRENOS S SLOVESNOSTI u" ODKRITJU SPOMENIKA NA MpiNJACl p LJUDJE IN ZEMLJA , “tvi posnetek bo govoril o slad-tii^*' Fes‘' ^ severovzhodni Sloven-l *n sosednjih krajih Hrvatske jo u ° letos pospravili z 2.500 hek-njiv, naslednjo pomlad pa jo . ^0 slničali nrso>ioli n o h1«711 000 ^ 0(> skušali posejati na blizu 6.000 A V oddaji bo tekla beseda še o (. hski setvi pa o prvi slovenski raz-konj, ki je bila v Ptuju, o svet-* tem avstrijskem govedu in o traktorjih, ki so stari že skoraj pol stoletja. 13.35 PO KARELIJI, dokumentarni film 14.05 KAKO SE OBLAČIMO 14.10 TETA MAMA, film Ta dve desetletji stari film ameriškega režiserja Mortona DaCoste bo pripovedoval o ženski, ki postane krušna mati malemu fantku. Deček pri taki mami doživi vrsto prijetnih pa tudi neprijetnih dogodivščin, ko pa odraste, je mama pripravljena skrbeti še za njegovega sina. Lik naslovne junakinje je odlično upodobila Rosalind Russell, igrajo pa še Rorrest Tucker, Coral Brovvne. 16.30 KOLESARSKI MARATON 16.45 SREDOZEMSKE IGRE, prenos z atletskih tekmovanj 18.00 BEOGRAD, 6. del dokumentarne oddaje 18.30 DISCO BERLIN 79 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 S. Hasani: VETER IN HRAST Svojo prvo nadaljevanko so pri-štinski televizijci posneli po istona-slovnem romanu kosovskega pisa- zrn 19.30 TV DNEVNIK 20.00 TRETJA RAZSEŽNOST 22.10 TV DNEVNIK 22.30 SREDOZEMSKE IGRE, dnevni pregled 18.45 Kviz - 19.30 Sredozemske igre (prenos vaterpolske tekme med Jugoslavijo in Španijo ter finalne tekme v rokome tu) telja Sinana Hasanija, ki je za književno ustvarjanje prejel letos nagrado AVNOJ. Verno sledeč literarni predlogi, sta scenarij napisala Petrit Imami in Arscn DikUč, gre pa za pripoved o povojni izgradnji Kosova. Osrednji junak je prekaljeni partizan Ram Ahište in njegov pridevek Lis (Hrast) označuje upor in boj tudi v osvobojeni domovini. Iz gradiva za nadaljevanko, v kateri igrajo Abdu-rahman Šalja, Faruk in Istref Begoli, Melihat Ajeti, Djevad Cena, Sani Palaska, Harip Miftari, Janez Vrhovec in drugi, so sestavili tudi celovečerni film, kije na letošnjem puljskem filmskem festivalu dobil zlato areno za scenarij. 21.00 LATINSKA AMERIKA: DVE BITKI ZA EN PREKOP 21.45 TV DNEVNIK 22.00 SREDOZEMSKE IGRE, dnevni pregled in boks 15.30 Nedeljsko popoldne - 19.15 Sredozemske igre (polfinalni boji v boksu) - 21.30 Film tedna - 23.10 Poročila 15.55 SREDOZEMSKE IGRE, nos z atletskih tekmovanj 18.20 MALA ČEBELICA 18.35 OBZORNIK 18.45 NADOBUDNEŽI 19.15 RISANKA pre- PRVI RADIJSKI PROGRAM ^NEDEUEK, 24. IX. Jugobanka I V ŠOLI: Pravljica, Istrske 1q 8® cerkve, Hrvaški potopisci L' 0 TV V ŠOLI: Materinščina, llfbka, Biologija ,M0 TV V ŠOLI: Za najmlajše ls-«0 KMETIJSKA ODDAJA D.55 SREDOZEMSKE IGRE, pre-|,s atletskih tekmovanj h'*S POROČILA b 30 SEDEM STOPNIC DO GLASBA ZMERJA VCA fantalina sta se pogosto ^ ‘Jala z živalskimi imeni, nekega II Pa so med zmerjanjem imeno-e živali obiskale njun dom. O kaj seje zgodilo potem, govori n zgodba Lojzeta Kovačiča, ki jo je ilustriral Milan Bizovičar in z glasbo opremil Kruno Cipci. 17.50 DOKUMENTARNI FILM 18.05 GLASBA Tretja oddaja iz nanizanke o estetiki bo na kratko opredelila resno, moderno, narodno in še kakšno glasbo, nato pa bo podala pomen skladb tega stole (ja. 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.001. Curteis: HESS Rudolf Hess je bil član nacistične stranke od 1920, sodeloval je v mucnchenskem puču 1923, bil je Hitlerjev zasebni sekretar, aprila 1933 je postal firerjev namestnik in minister. Kot član tajnega sveta tretjega rajha je 11. maja 1941 odletel z letalom na Škotsko, da bi tam pregovoril britansko vlado za sklenitev miru med državama in skupni vojni proti SZ. O tem, kaj se je s Hessom, ki je bil 1946 kot vojni zločinec obsojen na dosmrtno ječo, dogajalo na Škotskem, bo pripovedovala televizijska drama, ki jo je po scenariju lana Curteisa zrežirala Tina Wake-rell. Igrajo Walf Kahler, John Stride, Mark Dignam in drugi. 20.55 KULTURNE DIAGONALE 21.35 MOZAIK KRATKEGA FILMA 22.00 TV DNEVNIK 15.55 Sredozemske igre (atletska tekmovanja in finalna tekma žensk v odbojki) - 20.30 Šport v karikaturi - 20.35 Aktualnosti - 21.05 Sredozemske igre (finalna tekma moških v odbojki) - 22.40 TV dnevnik -23.00Sredozemske igre (dnevnipre-gled) PETEK, 21. IX. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Oa-sbena pravljica (M. in B. Lesjak: Obisk v živalskem vrtu). 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Matija Kovačič: Kakšne zadružne organizacije poznamo pri nas). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Jesenski ognji, štirje orkestrski pasteli M. Vodopivca. 14.25 Naši poslušalci čestitko in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Zabavna glasba. 18.00 Od arije do arije. 18.30 S knjižnega trga. 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo! 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Besede in zvoki iz logov domačti. 23.05 Lirični utrinki. 23.10Prostorzapo-novitve. 0.05-4.30 Nočni program. SOBOTA, 22. IX. 8.08 Pionirski tednik. 9.05 Z radiom na poti. 10.05 Sobotna matineja. 11.05 Zapojmo pesem. 11.20 Po republikah in pokrajinah. 11.40 Domače viže. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Jože Korošec: Volčji bob je tudi pomembna krmna rastlina). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Glasbena panorama. 15.30 Zabavna glasba. 17.00 Zunanjepolitični magazin. 18.00 P. Konjoviča simfonične variacije Na vasi. 18.30 Mladi mladim. 19.45 Minute z ansamblom bratov Avsenik. 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Igramo in pojemo. 0.05-4.30 Nočni program. NEDELJA, 23. IX. 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Vladimir Glocer: Konjiček Vihravček). 8.37 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši? 10.05 Panorama lahke glasbe. 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kme- tijske proizvajalce. 13.50 Pihalne godbe. 14.05 Humoreska tega tedna (H. Lokošek: Nagrada za življenjsko delo). 14.25 S popevkami po Jugoslaviji. 15.10 Listi iz notesa. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Pri nas doma. 16.20 Gremo v kino. 17.05 Popularne operne melodije. 17.50 Zabavna radjjska igra (Marjan Marinc: Nevidna smrt). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Mozaik melodij in plesrih ritmov. 0.05-4.30 Nočni program* P ONEDELJEK, 24. IX. 8 .08 Z glasbo v dober dan. 8.25 Ringargja. 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Veliki revjjski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Jože Babnik: Osnovne smernice zaugota-š v Sloveniji), na koncertnem vlianje čebelnih paš 1Ž.40 Pihalne godbe r _________________ odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 12.25 Naši poslušalci čestita o in pozdravljajo. 1530 Zabavna glasba. 18.00 Naša glasbena izročila. 18.25 Zvočni signali. 1945 Minute z ansamblom Gorenjci. 20.00 Iz naše diskoteke. 21.05 Glasba velikanov. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Za ljubitelje jazza. TOREK, 25. IX. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Iz gasbenih šol. 9.05 Z radiom napoti. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Milica Koman: Problematika proizvodnje močnih krmil). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 F. Schuberta Sonatina za violino in klavir. 18.15 F. Chopina etude za klavir. 18.35 Zborovska glasba v prostoru in času. 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.45 Tipke in go- dala. 21.05 Radijska igra (Momo Kapor: Življenjepis 1937). 22.20 S [desnim orkestrom RTV Ljubljana. 2 3.05 Lirični utrinki. 23.10 S popevkami po Jugoslaviji. 0.05-4.30 Nočni program. SREDA, 26 .IX. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.05 Z radiom napoti. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Slavko Bučer: Problemi prodaje sadja). 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture. 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo ... 14.25 Naši poslušalci žestitajo in poediavjjqo. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Škatlica z godba 1830 Odskočna deska. 19.45 Minute z ansamblom Milana Križana. 20.00 Naš gost. 20.15 Glasba Janeza Krstnika Dolarja. 20.40 Iz komornega opusa Gabriela Faureja. 21.05 Odlomki iz M. Glinke opere Ivan Susanin. 22.20 Revija slovenski! pevcev zabavne glasbe. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Jazz pred polnočjo. 0.05-4.30 Nočni program. ČETRTEK, 27. IX. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Mladina poje. 9.05 Z radiom na poti. 12.10 Znane melodije. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Marija Orešnik: Vzreja puranov). 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Enajsta šola. 14.20 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Jezikovni p ogovori. 15.30 Za-bavnaglasba. 18.00 Vsa zemlja boz nami zapela. 18.15 Lokalne radijske postaje se vk^učujejo. 18.35 Iz glasbenega klasicizma. 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.05 Literarni večer (Rokovnjači). 21.45 Lepe melodije. 22.20 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Paleta popevk jugoslovanski! avtorjev. 0.05-4.30 Nocniprogram. i TEDENSKA m Cetitek, 20. septembra - Suzana Petek, 21. septembra - Matej Sobota, 22. septembra - Mavricij Nedelja, 23. septembra - Slavojka Ponedeljek, 24. septembra - Nada Torek, 25. septembra - Uroš Sreda, 26. septembra - Kozma Četrtek, 27. septembra - Vincenc LUNINE MENE 21. septembra ob 10.46 uri - mlaj «i: m BRESTANICA: 22. in 23. 9. ameriški barvni film Zoro. BREŽICE: 21. in 22. 9. angleški barvni film Človek igrača. 23. in 24. 9. francoski barvni film Pariški nori konj. 25. in 26. 9. ameriški barvni film Skoda. ČRNOMELJ: 21. in 23. 9. ameriški film Sporočilo iz vsemiija. 22. in 23. 9. ameriški film Kaskaderji. 25. 9. ameriški film Zgodilo se je nekoč na Divjem zahodu. 27. 9. jugoslovanski film Hajduškičasi. Ufi) SLUŽBO DOBI FRIZERSKO pomočnico iščem. Frizerski salon „Cveta“, Citat niška 1, Novo mesto. STANOVANJA ODDAM sobo samskemu moškemu. Naslov v upravi lista (3731/79) ZDRAVNICA z družino išče enosobno stanovanje v Novem mestu, dr. Majda Stojanovič, Majde Sile 20/17, Novo mesto, tel. 22-888 PAR brez otrok nujno išče sobo z možnostjo .kuhanja in pranja, garsonjero ali enosobno stanovanje v Novem mestu ali okolici Dolenjskih Toplic. Slavica Klevišar, Zdravilišče Dolenjske Toplice-fizio terapija. DEKLETOM oddam opremljene in centralno ogrevane sobe. Novo mesto Gubčeva 38. iSČEM opremljeno sobo v Novem mestu Katica Lekeš Ul. talcev 9/a, Novo mesto. Motorna vozila PRODAM opel ascono 1973 1. Alojz Muren, Heroja Majcna 2, Trebnje. PRODAM prinza, letnik 1971, lahko tudi na kredit Janez Turk Gor. Mokro polje 5, Šentjernej. PRODAM škodo, letnik 1972, v dobrem stanju po ugodni ceni. Ježe Rom, Ručetna vas 7, Črnomelj. UGODNO prodam kadett city rumene barve, star 23 mesecev, prevoženih 21000 km. Bogomir Longar, Rumanja vas 30, Straža. PRODAM fiat 1300, letnik 1977. Andrej Jakše, Drska 44, Novo mesto. PRODAM zastavo 750, letnik 1978, - dobro ohranjen, registriran do junjja 1980. Ogled vsak dan proti večeru. Zupančič, Regerča vas 22, Novo mesto. UGODNO prodam škodo S 100 L, registrirano do julija 1980, in GS clUb (neregistriran), oba letnik 1972. Vera Savine, Log 4, Bo-štanj. PRODAM zastavo 750, letnik 1973. Ogled po 15. uri. Tone Dragman, Polhovica 9, Šentjernej. PRODAM audi 80L, letnik 1974, dobro ohranjen. Anton Gorenc, Mali Slatnik 25, Novo mesto. PRODAM zastavo 750, letnik 76, ali zamenjam za večji avto in doplačam. Cesta herojev 13, Novo mesto. PRODAM fiat 750, letnik 71, obnovljen, registriran eno leto. Martin Andrejčič, Gotna vas 37a, Novo mesto. UGODNO prodam fiat 125 PZ, tudi po delih, lahko na kredit Zlatko Jakša, Vranoviči 5 Gradac. PRODAM VW 1300 1. 1969 (150.000 km), registriran do 9. 6. 1980, cena 35.000,00 din. Poizvedba' popoldan. Zvone Stem-bergar, Ragovska 12/2, Novo mesto. PRODAM zastavo 750/75 (cena 39.000,00 din) in kason za TAM 5000 s cerado ter rezervne dele za BMW motorje. Jože Mikolavčič, Partizanska 10 Krško, tel. 71-560. v PRODAM dobro ohranjen opel kadet (45 KM), garažiran. Alojz Barbič, Šmihel 22, tel. 22-681, Novo mesto. KOSTANJEVICA: 22. 9. ameriški film Velika atrakcija. 23. 9. ameriški film Let nad kukavičjim gnezdom. 26. 9. film Praznovanje pomladi. KRŠKO: 22. in 23. 9. francoski film Bumerang. 26. 9. italijanski film Ginekolog socialnega zavarovanja. 27. 9. francoski film Stanovalec. MIRNA: 22. 9. ameriški film Gusar. MOKRONOG: 22. in 23. 9. film Hopa cupa v postElji. NOVO MESTO - KINO KRKA: 19. in 20. 9. ameriški barvni film Lovci sužnjev. Od 21. do 23. 9. hongkonški barvni film Bruce Lee proti supermanu. 24. in 25. 9. ameriški barvni film Poroka. 26. in 27. 9. ameriški barvni film Fedora. NOVO MESTO - KINO JLA: ameriški film Noč orlov. Od 24. do 26. 9. ameriški film Mačka za milijon dolarjev. RIBNICA: 22. in 23. 9. francoski barvni film Strah nad gradom. SEVNICA: 22. in 23. 9. italijanski barvni film Velika zmešnjava. 26. in 27. 9. italijanski barvni film Grešnica. PRODAM NSU 1200, dobro ohranjen. Informacije po tel. 24-663. PRODAM diano 6, letnik 1976. Gorenc, Gradišče 1, Dol. Toplice. PRODAM renault 4, letnik 1975 (lahko tudi na ček) in mercedes 228 kiper. Alojz Mežič, Mali Podlog 17, Krško. PRODAM Z 101, letnik 19 76. Avgust Košak, Ločna 16, Novo mesto. Ogled vsak dan od 6. do 20. ure. UGODNO prodam R4, letnik december 1976. Ogled v petek, soboto in nedeljo od 9. do 18. ure. Naslov v upravi lista (3742/79). NUJNO prodam škodo 100, registrirano 1 leto, možno tudi na kredit. Branislav Letič, Mali Slatnik 16 a, Novo mesto. PRODAM spačka, letniik 1973. Naslov v upravi lista. (3754/79) PRODAM lado special 1500, letnik 1978. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Plačilo možno s kreditom. Stranska vas 48, Novo mesto. PRODAM ford eskord, letnik 1968, dobro ohranjen. Cena po dogovoru. Cenjeni kupci naj se zglasijo na naslov, ki sc nahaja v upravi lista. Ogled vsak dan. (3756/79). PRODAM Wartburg 1. 1974. Informacije po tel. 22-987. UGODNO prodam zastavo 101, 1. 1976 december. Pureber, Pot na Gorjance 23, Novo mesto. SIMCO 1301 S zelo dobro ohranjeno, prodam. Ogled vsak dan. Gor. Straža 66. PRODAM kamion mercedes tip 322 kiper, dobro ohranjen. Naslov v upravi lista ali na tel 068-81-356.(3759/79) PEUGEOT 504, letnik 1971, prodam. Hren Gvido, V Brezov log 2, Novo mesto, tel. 22-437. PRODAM renault 8, cena 18.000 din. Simič, Jerebova 12, Novo mesto. PRODAM zastavo 750, letnik 1977 (avgust), najboljšemu ponudniku. Naslov v upravi lista. (3760/79) PRODAM fiat zastavo 750. Gazvoda, Črmošnjice 28, Stopiče. PRODAM zastavo 750 LC, letnik 75. Zainteresirani naj se oglasijo vsak popoldan v Regcrči vasi 86 a, N ovo mesto. PRODAM austin 1300 dobro ohranjen, registriran do sredine prihodnjega leta. Naslov v upravi Dolenjskega lista (3768/79)" ZARADI selitve prodam odlično ohranjeno Z 101, letnik 1974. Mavrič Avgust, Glavni trg 36, Sevnica. PRODAM PRODAM skoraj nov trofaznihidro-for s priključki. Alojz Jaklič, Šentrupert. PRODAM ročno rczalko za rezanje keramike in oddam že lepo udomačene kragulje. Naslov v upravi lista (3733/79). PRODAM po zelo ugodni ceni dobro ohranjen dvoredni pletilni stroj „Brohher“. Telefon 068-22-381. PRODAM telico, staro 16 mesecev, in junčka (12 tednov) ter novo kosilnico za traktor. Kovač, Log 26, Boštanj. PRODAM pevsko ozvočenje MEAZZI 120 W, stojala za mikrofone ter dva mikrofona FBT in dva MEAZZI. Jurij Marjetič, tel. 23-311 int. 24, ali Zagrebška 13, Novo mesto. PRODAM kravo, 8 mesecev brejo, z Tugin erča’ PRODAM hladilnik HIMO (120 1) in gobeline. Naslov v upravi lista (3713/79). POCENI prodam klasično spalnico in preproge. Radmila RAstoder, Ragovska 8, Novo mesto. PRODAM večjo količino grozdja (mešano: žametno črnino, fran- drugim teletom. Jože Perko, Regerča vas 24, Novo mesto. kinjo in kraljevino). Martin Zagorc, Gor. Vrhpolje 58, Šentjernej. PRODAM že rabljen štedilnik na drva znamke Kueppcrsburch, Slavka Rataj, Jama 3, Novo mesto. PRODAM 600 kg belega grozdja (cepljena trta), večinoma kraljevine. Naslov v upravi lista ali tel. 85-157 (3702/79), PRODAM globok otroški voziček, italijanski, dobro ohranjen, zložljiv. Erak Boro, Segova 8, Novo mo sto PO UGODNI CENI prodam hladilnik (200 1), pralni stroj (Candy 75) in štedilnik (elektrika, plin). Ponudbe na naslov: Vrančič, Vandotova 6, Bršljin pri Novem mestu (Novoteksovo naselje). PRODAM dobro ohranjen globok italijanski voziček. Informacije tel. 25-572 (zvečer). PRODAM plemensko telico, 5 mesecev brejo. Naslov v upravi lista (3751/79). PRODAM poročno obleko, dolgo (št. 38-40), v svetlo sivi barvi, s klobučkom, kupljeno v Italiji. Telefon 22-349. POROČNO obleko št. 42, dolgo, primemo za jesenski čas, v bež barvi, kupljeno v Italiji, ugodno prodam. Telefon 21-723 int. 15. PRODAM po zelo ugodni ceni dve sezoni rabljeno litoželezno peč za centralno kurjavo proizvodnje Radiator Zrcnjanin 30.000 kal/h. Informacije na telefon 61-570 vsak dan po 14. uri. PRODAM SILOS kombajn znamke Potinger, Vučajni, Dobova 11. PRODAM pletilni stroj 5/100 pa- Gerjevič Ivan, Zg. Obrež 9 Artiče. UGODNO prodam avto Škodo, letnik 1971 z rezervnimi blatniki in pragovi. Naslov: Pečnik Fric, Kladnikova 6, Sevnica, tel. 81-764. PRODAM zastavo 101, 1. 1977, ali menjam za večji avto. Bratkovič, Voleje 35 Sromlje. PRODAM kadet dobro ohranjen. Mlinarič Rudi, Kvedrova 3, tel. ' 81-345, Sevnica PRODAM avto škodo 105 S, letnik 1976, prevoženih 26.000 km, zelo dobro ohranjen. Filipčič Anton, Grajska cesta 31, KosTa-njevica na Krki. PRODAM osebni avto zastavo 101, letnik 75, dobro ohranjen. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Dvornik Alojz, Mokronog 53, Mokronog. DYANA 6 1, letnik 1978, 35.000 km, ugodno prodam. Informacije buffet „Megovec” Dobova, tel. 68-648. PRODAM avto Dyana, letnik 1976, garažiran, dobro ohranjen. Ogled v nedeljo 23. 9. Od 17. - 18. ure. gradnje stanovanjske hiše z delavnico. Velikost parcele po dogovoru. Naslov v upravi lista (3695/79). RAZ NO GOSPODINJA pred 60. letom išče vdovca do 64 let zaradi ženitve. Šifra „Gospodar“. V NAJEM vzamem lokal (gostilno, bife) v okolici Novega mesta. Naslov v upravi lista (3726/79). STAREJŠA zakonca iščeta žensko srednjih let za pomoč v gospodinjstvu in delno pri krneč kili opravilih. Janez SiSco, Tolsti vrh 7, Šentjernej. Iff OBVESTI LA ■ SERVIS CTC: THYSSEN obveščam cenjene stranke, da opravljamo popravila v garanciji na gornjih gorilnikih, na ostalih znamkah pa izven. Izdealmo kompletno montažo gorilnika z oljno in elekrto instalacijo. Nastavitev z instrumenti. Območje dela od Trebnjega do Brežic. Anton Vrščaj, Kolodvorska 56, Črnomelj, tel. 76-073. OPRAVLJAM avtoličarska dela in se priporočam. Avtpličarstvo Boris Udovič, Cegelnica 22, Novo mesto, tel. 23-529. IZ BR£ŽIŠK£3 vy j » OC-O j PRIJAVE IN INFORMACIJE INEX Ljubljana, Titov,) 25, tel.: 312 995,327 947 INEX Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel.: 24 571,-24 579 INEX Novo mesto, Novi trg 4, tel.: 23-773 AP Nova Goric.i, Tolmin Alpetour Kranj Škofja Loka, Radovljica IZLETNIK Olje. Velenje,. Žalec SAP Trbovije, Zagorje Trije dnevi v znamenju narave Razstava ,,Gozd—gobe—cvetje" navdušila Novomeščane — Petdeset razstavljalcev — Vrtovi v malem in prikaz znamk o naravi — Vrnitev k zdravilnim zeliščem * * * s * * * S s I i * |Ne pritožuje se čez delo \ 8. septembra je novomeško Ciozd-no gospodarstvo s sodelovanjem tovarne zdravil „Krka“ odprlo v športni dvorani tradicionalno razstavo cvetja in gob. Bilo je kaj videti. Pet-deset udeležencev - sodelovali so tudi vrtnarji iz Hrvatske in številna društva - so poskrbeli pašo za vsake oči. Začelo se je z gobami. Obiskovalci so se čudili, da je toliko vrst teh rastlin užitnih. Pa je le večina menila, da bodo previdno ostali pri lisičkah in jurčkih. Da je bilo gozdno vzdušje popolno, so pripomogle lovske trofeje. Levji del prostora je bil odmerjen cvetju. Šopki, aranžmaji, ikebane za vse priložnosti zato je imel vrtnar Rudi Petan prav, ko je rekel: ,’,Roža naj spremlja človeka od rojstva do smrti! “ Koliko vrst lončnic, mi pa okna in balkone običajno kar serijsko opremimo. Ikebane bi bile najbrž kar rdeče, ko bi slišale vse pikre na račun svoje nenaravnosti. Prava naravna protiutež je bil kupček navadne vodenke na prostoru doma-. Pravega nakupovalnega vrveža v novi blagovnici ,.Dolenjke" v Trebnjem sicer ni opaziti, zlasti ne na oddelku, kjer prodajajo pohištvo in posodo. Zato pa skoraj vsi kupci po vrsti, pa tudi kolegi prodajalci neneh-$ no prihajajo do dvajsetlet- I I nega Staneta Venclja. Stane je prijazen fant, zato rad priskoči vsem na pomoč, zato najin pogovor poteka v presledkih med poizvedovanji za omarami, stoli ipd. Toda Vencelj se ni znašel v tej rubriki zato, ker je spreten in prizadeven prodajalec, kljub temu da opravlja to delo šele dve leti. Pogovor teče o njegovem delu v mladinski organizaciji, pri teritorialni obrambi, civilni zaščiti, pevskem zboru in še kje. Stane je zdaj predsednik osnovne organizacije ZSMS v Štefanu. ,J*rej te organizacije ni bilo, potem pa se je mladina zbrala in zdaj imamo svojo organizacijo. In ponosni smo na to, da jo imamo," je povedal Stane. Težave imajo s prostori, saj so gostovali pri nekem domačinu, ki jim je kasneje odpovedal gostoljubje. Potem so se diajali v gostilni, kamor bodo verjetno prisiljeni hoditi še ntprej. Toda težave s prostorom jih ne ovirajo pri delu. Tako so lani opravili kar nekaj delovnih akcij, ko so kopali jarke za vodovod, letos pa jame za električne drogove. Na delovnih akcijah se je zbralo od 15 do 20 mladincev. ,JVi res, da mladi ne bi bili pripravljeni delati v mladinski organizaciji. Mladim je življenjski interes, da so skupaj z drugimi. Samo delovni programi morajo biti ustrezno pripravljeni In za boljšo obveščenost bi si morali še bolj prizadevati! Ravno zaradi slabe obveščenosti včasih dobro zamišljene akcije propadejo," je Vencelj še posebej poudaril. Že od končane osnovne šole n ep rej je Stane mladi-nec-prostovoljec pri teritorialni obrambi, kjer si je skupcf z drugimi mladimi nabral že toliko izkušenj, da bi se zlahka postavili v bran, če 'bi bilo to potrebno. Doslej se je namreč že štirikrat udeležil terkmovanj v vojaških spretnostih in ene vojaške vaje. Na tekmova-rjih in vojaških vcqah spoznava vojaško življenje, tako da se bo spomladi, ko bo začel izpolnjevati svoj dolg domovini, lažje vključil v enote JLA. Nedavno se je vrnil z mladinske delovne akcije v Brkinih, kjer je bil v sestavu trebanjske Mladinske delovne brigade Matija Gubec, Pravi, da se mladi zelo zanimajo za delo na mladinskih delovnih akcijah, vendar so vse premalo seznanjeni z njimi Zato bodo v Trebnjem pripravili razstavo fotografij o delu brigadirjev. V Trebnjem vedo še povedati, da je krog Stanetovih zadolžitev precej velik, saj poleg rednega dela v trgovini, družbenopolitičnega dela in v teritorialni obrambi poje v pevskem zboru Trimo, rad pa zaigra tudi na kitaro, tako kot zadnjič na Sahovcu, kjer je pomagal dobmiškim brigadirjem. Toda Vencelj se čez delo še nikoli ni pritožil Tudi tisti dan ne, ko je bil v resnici prezaposlen, in je preprosto rekel, da je rad med ljudmi J. SIMČIČ f V NEDELJO SPET KRAVJI BAL V nedeljo, 23. septembra, bo v Bohinju spet kravji bal. Prireditev se bo začela ob 10. uri s koncertom pihalne godbe iz Gorij, nato pa bodo navzoči videli, kako Bohinjci sprejmejo planšarje, ki se s čredami ovac in „basengo“ vrnejo v dolino. V programu bodo sodelovali bohinjski pevci, dve folklorni skupini, za prijetno' razpoloženje ob kmečkih jedeh in pijači pa bosta dcrbela ansambla Veseli planšarji -in Gorenjci. Bohinjski turistični delavci zatrjujejo, da se bodo obiskovalci kravjega bala lahko sami prepričali, da je gorenjska skopost le stvar zlobnih jezikov. Prireditev bodo skušali izvesti v čim bolj pristnem ljudskem vzdušju, zato bodo tokrat prepovedali kramarsko prodajo kičastih izdelkov in igre na srečo. Na Krasincu pri Metliki je prišlo prejšnjo sredo do nenavadne nesreče, ki bi se kaj kmalu lahko spremenila v vaško tragedijo. Vse pa se je začelo z barvanjem na novo zgrajenega silosa za pripravo živinske krme, last Antona Starešiniča. čina Prešerna. Veliko občudovalcev so imele trebušaste steklenice, saj je skoz ozka grla Zdenko Tomažin iz Dolenjskih Toplic spravil vanje vrtove v malem. Sola okusa je dosegla namen: en sam cvet v kozarcu je lepši od bahavega kiča. Obiskovalci so kupovali lončnice in čebulice, ki jih je imela na voljo Semenarna iz Ljubljane. KZ Novo mesto pa je odpovedala sodelovanje. Ne sliši se prav prijetno, res pa je. Da ribiči le nc lažejo zmeraj, so dokazali z velikim somom in sulcem, ki so ju razstavili. Tudi ljubitelji golobov so se izkazali. Ob jamarjih, ki so demonstrirali svoje spretnosti, so ljudje modrovali, kako hribolazce še nekako razumejo. Ampak riti pod zemljo, nak. Znana filatelistka Budnova je pokazala kolekcije znamk o naravi, novo- meška Mladinska knjiga literaturo za ljubitelje narave, Boža Podergajsova pa je razstavila nekaj svojih izdelkov. Tudi Milan Eržen je s svojimi zelišči vzbujal zanimanje. Vse pohvale so vredni tudi učinkoviti pogrinjki in jedilniki. Da bi lahko kaj takega, domačega zašlo na mize naših gostišč pa je že neštetokrat premleto, žal, v veter. Po otvoritvi jc bila svečana podelitev plaket in priznanj: Z gobarsko večerjo pa sc jc sklenil prvi dan razstave. Razstava jc trajala tri dni. Trud prirediteljev je bil poplačan z množičnim obiskom. Se bi prihajali ljudje past oči po gobah in cvetju, še bi jedli Finkovo polento ob kopi. Pa kaj, gobe so se postarale, rože bi ovenele in oglje sc jc že skuhalo! JANJA KASTELIC ZA VSAKO OKO NEKAJ — Bolj kot cvetje so otroke pritegnili golobi Razplet zagonetne smrti Miličnik Dušan Karič oproščen obtožbe očeta in matere Miloša 2iberta, češ da je povzročil njegovo smrt ŠTIRILETNI OTROK UTONIL V Homu se je v nedeljo dopoldne utopil 4-letni Martin Ramovž.Otrok se je igral na domačem dvorišču, med igro pa je, nič hudega sluteč, dvignil desko iz vodnjaka. Pri tem mu je spodrsnilo, izgubil je ravnotežje in padel. Ko so ga domači našli, je bilo za pomoč že prepozno. ŠOLSKI PROBLEMI Po naključju smo bili na osnovni šoli Kočevje priča temu pogovoru: „Tovarišica, tovarišica, nam pa sošolci krila privzdigujejo!” „V katerem razredu pa je to? “ „V tistem, kjer ste pred dvema urama pregledovali, če imamo spet uši “ GORJANCI VABIJO Planinski dom VINKA PADERŠI-ČA bo v nedeljo, 23. septembra, priredil veselico. Za hrano, pijačo in dobro počutje poskrbljeno. Vabljeni! Silos bi kmalu postal vaški grob Vse se je začelo z barvanjem silosa na Krasincu — Najprej obležal gospodar, nato še reševalci — Na srečo se je vse končalo brez hujših posledic peljali v novomeško bolnišnico, po pregledu -in nudeni prvi pomoči pa so se lahko vrnili na domove. B. B. Več kot petletne negotovosti je bilo v ponedeljek vendarle konec. Čeprav je podrobnost še zmeraj zavita v temo, lahko danes zapišemo, da 31-letni miličnik iz Ljubljane Dušan Karič ni zakrivil smrti takrat 20-letnega Miloša Žiberta, kot se je v Novem mestu šušljalo vsa ta leta. Dogodki k noči na 5. maj 1974 so že utonili v pozabo, zato ponovimo zgodbo, vendar tako, kot jo je pisala ponedeljkova obravnava pred senatom novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto. Omenjeni večer je miličnik Karič skupaj s kolegom Antonom Rešetom opravljal službeno dolžnost pred novomeškim Hotelom Kandija. Nenadoma je opazil da mu nasproti drvi brez prižganih luči in s ponarejeno registrsko tablico osebni avtomobil. Skušal ga je zaustaviti, vendar je vozilo z nezmanjšano hitrostjo odbrzelo naprej proti Dolenjskim Toplicam. Moža v uniformah sta se odpravila za ubežnikom Milošem Žibertom in pri gostilni „Pod smrekco” v vasi Potok odkriva iskani avtomobil. Kar devet prič je potrdilo, da je obdolženi Karič takrat stopil v gostilno in z gumijevko udaril Žiberta čez hrbet, nekateri so trdili, da tudi po glavi. Priče so nadalje potrdile, da ga je suval tudi potem, ko sta ga skupaj s Kešetom vlekla v službeno vozilo. Zibert se je temu namreč na vso moč upiral. Nadaljnji trenutki pa so bili verjetno tisti, ki so razvozlali pet let star vozel. Ob službenem vozilu jc Žibertu nekako uspelo, da se je iztrgal iz objema obeh miličnikov, pri tem pa omahnil čez rob ceste v previs, ki vodi v Krko. S seboj je „potegnil” tudi Kariča. Slednji se je čez čas priplazil nazaj na cesto, medtem ko je Ziberta pogoltnila mizla voda. Vzročne zveze med utopitvijo Žiberta, ki so ga našli šele čez štirinajst dni, in udarci, ki mu jih je bo- Potres ali le podajanje zemlje? Drhtenje zemlje je v soboto vznemirilo Kočevce V soboto, 15. septembra, nekaj pred 5. uro zjutraj so na območju Kočevja začutili moč-nejšj potresni sunek. Nekateri trdijo, da so slišali prej bobnenje. Tresenje so bolj močno čutili stanovalci višjih nadstropij, v pritličjih pa — podobno kot pn prejšnjih potresih — manj oziroma skoraj nič. Pri nekaterih občanih smo zvedeli, da jim je ta potres povzročil tudi manjšo škodo. Po Kočevju so se razširile govorice, da je prišlo do zrušenja oz. posedanja zemlje v rovih opuščenega kočevskega rudnika. Zaradi tega naj bi po teh govoricah izginilo novo rudniško jezero. Vendar jezero je še, a nekateri trdijo, da je nekoliko upadlo. Kočevje sc je treslo. Tudi nekateri Osilničani, ki so v soboto zjutraj potovali na proslavo v Ribnico, so povedali, da so pn njih čutili potres. Se vedno ni znano, če je So za potres ali pa so se morda p0-dale zemeljske plasti oz. rovi na območju rudnika. J. PRIMC disi si z gumijevko ali pesuni namenil Karič, sodišče ni našlo. Zibert je anrt našel med poskusom bega, verjetno pa je bil padec v previs tisti, ki ga je omamil, da je omahnil v valove Krke. Tudi obdukcija ni pokazala nikakršnih sledov udarcev, čeprav drži, da je bilo truplo takrat že močno načeto in je lahko čas zbrisal morebitne sledove. Naj bo kakorkoli, obtožba, ki sta jo zoper miličnika Dušana Kariča vložila oče in mati pokojnega Ziberta, ni imela dovolj trdnega dokaza, ki bi pomagal najti zvezo med dogodki v gostilni in utopitvijo. Seveda ostane obsojanja vredno početje mladega miličnika, ki se je z gumijevko spravil nad ob šanku stoječega Ziberta. Pokala v Brežice in Kapele Ekipe mladincev in e kil* Zveze rezervnli vojaških sta#’ šin iz brežiške občine se vsak0 leto enkrat srečajo na občiO' skem tekmovanju v taktični orientacijskih vajah. Letos s° skupaj preizkusile znanje iz šestih tekmovalnih disciplin. Tekmovanje je bilo v soboto, 15* septembra, na območju Mrzlave vasi. Med ekipami rezervnih starešin so se uvrstili na prvo mesto Brežičanis 405 točkami od 555 možnih. Na| drugo mesto se je povzpela ekipa fc Kapel s 318 točkami, na tretje p)J cldpa te Cerkelj z 286 točkami. N