S SOBO D Ki) SLOVENI] 9

Obispo de Ljubljana -Eslovenia Dr. Rozman en Argentina

"Trajimos algo con nosotros: no dinero, pero nuestra honradez, laboriosidad y actividad. Eso es lo que podeis y debeis brindar corao
recompensa a la gran Argentina por el insigne favor de habernos abierto sus puertas con tanta generosidad".

Ljubljanski škof Msgr. Dr. Gregorij Rožman v Argentini

"Darujte našo slovensko pridnost, poštenost in delovnost veliki Argentini, ki Vam je tako širokogrudno odprla vrata v svobodo. Vas
tako gostoljubno sprejela in dala Vam beguncem nov dom".

Primeras palabras del Obispo Mons. Dr. Gregorio Rožman

. . \

redactor se entrevisto con el Mons. Dr.

Salndos de los immi-
grantes anticomunis -
tas eslovenos ul Pre¬
sidente de la Nacion

Con motivo del acto de homena-
je al Obispo Msgr. Dr. Gregorio
Rozman mando el presidente de
la Sociedad Eslovena en nombre
de los inmigrantes eslovenos anti¬
comunistas en la Republica Ar¬
gentina el siguiente telegrama al
Excmo. Senor Presidente de la
Nacion General Juan D. Peron:

Excelentisimo Senor Presidente
J. D. Peron
Časa de Gobierno
Los inmigrantes eslovenos anti-
comunistas, en su reunion solem-
ne, junto con su ilustre huesped,
obispo de Ljubljana, Mons. Dr.
Gregorio Rozman, el tambien vic-
tima del comunismo, aprovecha-
mos la oportunidad para hacer lle-
gar a Vuestra Excelencia, y por
Su intermedio a la generosa Na¬
cion Argentina, nuestro agradeci-
mdento por la hospitalidad que re-
cibimos en este Pais de libertad y
progreso.

Juntos con nuestro prelado re-
zamos por Vuestra felicidad per-
sonal e imploramos la prosperidad
a Vuestra obra historica por el
bien de la Argentina.

Presidente de la Sociedad Eslovena:

MILOŠ STARE

Los eslovenos saludan
al Ministra de Salud
Puhlica

En relaciones con los actos en
homenaje del Obispo Msgr. Dr.
Gregorio Rozman, que vino de
USA a visitar a los inmigrantes
eslovenos en la Argentina, dirigie-
ron al Ministro de Salud Publica
Dr. Ramon Carillo,  el presidente
honorario de la Sociedad Eslovena
Pbro. Juan Hladnik y el presiden¬
te de la mišma Sr. Miloš Stare el
siguiente mensaje:

Excelentisimo Senor Ministro
de Salud Publica,

Dr. Ramon Carrillo,

Capital.

De muestra mayor consideracion:

Los inmigrantes eslovenos, vic-
timas del comunismo en su patria,
reunidos en derredor de su obispo,
Mons. dr. Gregorio Rozman, refu-
giado el tambien, en oportunidad
de la visita que nos hace proceden-

Los eslovenos anticomunistas en la
Argentina tienen su periodico “Svobod¬
na Slovenija — Eslovenia Libre”. El

te de USA y en el dia de 17 de Oc-
tubre, saludan a Vuestra Excelen-
cia agradeciendo todo tan genero-
samente hecho en favor de los re-
fugiados eslovenos para abrirnos
la entrada. al Pais.

Junto con nuestro querido pre¬
lado, compahero de sufrimientos y
quien mas ha sufrido, imploramos
a Dios y' la Virgen Santisima la
bendicion y progreso de la Argen¬
tina, que es ahora nuestra segun-
da Patria.

Presidente honorario de la
Sociedad Eslovena
P. JUAN HLADNIK
Presidente de la Sociedad Eslovena:

MILOŠ STARE

Gregorio Rozman, obispo de Ljubljana,
refugiado anticomunista, que vino de
USA a visitarnos. He aqui las palabras
del monsenor que respondla a las pre-
guntas:

1. Excelencia, icual ha sido el moti¬
vo principal de este vuestro viaje tal
largo y penoso?

“Son dos los motivos: a) para vol-
ver a ver los nuevos inmigrantes eslo¬
venos en la Argentina, puesto que con
ellos me veo tan estrechamente ligado
con los lazos de la paternidad espiri-
tual y de amistad personal. No me fue
posible visitarlos en los campamentos
de desplazados en Italia, de modo que
pašo ya mucho tiempo sin haberlos vis-
to. Mi corazon de padre me impulsaba
hacia el sur como se siente impulsado
el padre hacia el lugar lejano donde
viven los hijos de su carino. Ansiaba
ver con mis ojos como se hallan en su

• Los eslovenos en la
Argentina saludan
al Papa

Desde el acto de homenaje al
Obispo Msgr. Dr. Gregorio Roz¬
man mando la Sociedad Eslovena
como representante de los eslove¬
nos anticomunistas en la Argenti¬
na a Su Santidad el Papa Pio
XIII el siguiente telegrama:

Vuestra Santidad Papa Pio XII,
Ciudad de Vaticano.

Eslovenos catolicos en la Argen¬
tina, victimas del comunismo, re¬
unidos juntos a su guerido obispo
de Ljubljana, Mons. Dr. Gregorio
Rozman, participamos a Vuestra
Santidad nuestros sentimientos fi-
liales, prometiendo nuestra abso-
luta fidelidad tambien en nuestra
nueva patria como obedientes hi¬
jos a su, padre comun.

Presidente de la Sociedad Eslovena:

MILOŠ STARE

nueva patria; b) quise ver a la Argen¬
tina, nacion que tuvo para con nosotros
un corazon tan amplio y abrio las puer¬
tas a nosotros de par en par. Quisiera
agradecer personalmente, en cuanto po-
dria ser, a todas las personas que tie¬
nen principalmente meritos al habernos
ayudado en la dificil situacion.”

2. ^Cuales son Vuestras impresio-
nes, Excelencia,

“Poco puedo contestar, pues no he
visto hasta ahora otra cosa que esta
gran Urbe con sus inmediaciones. La
contestacion prefiero guardarmela para
mas tarde, cuando este para terminar
mi gira. Lo que voy viendo es que la
Argentina comparada con los USA, es
como soldado joven, flamante y vigo-
roso, que recien empieza a darse cuen-
ta de su fuerza y de su importancia en
el gran mundo, donde la espera un
grandioso porvenir. ;Que Dios la prote-
ja y guie para que progrese firme y
constante hacia su magnifico rumbo!”.

3. Ya habeis hablado, Excelencia,
con varios connacionales de los recien
llegados. iQue tal los encontrais?

“Nuestra gente, veo, se halla bien en
su lugar a donde quiera que llegue. Ni
bien, pueden respirar libremente, ya se
lanzan al trabajo con el impulso propio
del quien aspiraba a eso durante largo
tiempo con manos atadas y su fuerza
creadora cohibida. Lo que me causa
cierta preocupacion son nuestros inte-

(Sigue en la pag. 2)

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Štev. (No.) 42.

Govor škofa g. Dr. Gregorija Rožmana

Prva beseda mora biti beseda zahva¬
le vsem, ki ste ta pozdravni večer pri¬
pravili. Poznam ameriška mesta in mo¬
ram povedati, da so po obsegu ravno ta¬
ka, kakor tu v Argentini. V Ljubljani ne
bi bilo tako velikih žrtev za pevce, tudi
ne za prireditev takega pozdravnega ve¬
čera ali jutrišnje maše, kakor tu. Moram
reči, da se je vse to pripravilo pri raz¬
daljah, kakor če bi v Sloveniji hodili
k vajam iz Kranja v Ljubljano ali na¬
robe ali pa celo iz Jesenic.

Ko sem gledal na oder pred seboj,
sem se spomnil na približno tako aka¬
demijo pred dvajsetimi leti. Vse je bi¬
lo lepo pripravljeno, v srcu pa vendar
nisem bil vesel. Pogled v svet pred
dvajsetimi leti je bil tak, da je moral
vsak, ki mu je bil naložen škofovski
križ, reči: strašnim časom gremo na¬
sproti. V srcu sem se moral vprašati,
ali bom kos postavljenim nalogam. Ti¬
sti čas je bil uvod v vse te strahote, ki
so polagoma prihajale, dokler med dru¬
go svetovno vojno niso popolnoma do¬
zorele.

Slišal sem na tej akademiji toliko be¬
sed hvale, da me je kaif strah, ali to le¬
ti name ali na koga drugega. Je pa
vsa stvar, ki mi jo štejejo za zasluge,
zelo skromna in preprosta. Ko sem jaz
škof postal in sem 1.8.1930 prevzel ško¬
fovsko odgovornost, sem prebiral dnev¬
nik škofa Jegliča. Ko je on kot mlad du¬
hovnik na Dunaju študiral, kier sem
pozneje študiral tudi jaz, je vzel v uni¬
verzitetni knjižnici knjižico za duhov¬
no branje. Prebral je uvod: “Delajmo
vse v čast božjo. To naj bo edini na¬
men našega dela, načrtov in vseh žrtev,
ki jih sprejemamo .nase .vsak dan”.
Zaprl je Jeglič knjigo in dejal: “Kaj
več modrosti v knjigi itak ne bo več,

(Viene de la pag. 1)

lectuales, ya que no hay para ellos ocu-
pacion adecuada, donde depositar util-
mente sus riquezas espirituales y su
preparacion profesional. Por cierto que
resultaria de gran utilidad a esta vues-
tra segunda patria si podria hallarse
algun modo de depositar las riquezas
de vuestro espiritu”.

4. Habeis tenido, Excelencia, algun
contaeto tambien con los eslovenos re-
sidentes antiguos?

“Hasta el momento no con grupos
mayores de ellos. Los que vi, me deja-
ron encantado, pues veo que no perdie-
ron nada de aquello, que les dio la pa¬
tria como su mejor patrimonio.”

5. čCuales son las tareas de los an-
ticomunistas eslovenos en la Argentina
segun el parecer de Vuestra Excelen-
cia?

“a) Con su presencia en el nuevo
pais, con su honradez en los principios
y con sus conceptos idealistas ir docu-
mentando con evidencia para todos que
tienen ojos para mirar y oidos para oir,
de que la dictadura comunista es algo
inhumano, dado que imposibilita a los
mejores y mas capaces hijos de su na-
cion, hacer productivos sus talentos, y
que para salvar su vida y conservar la
libertad, se ven forzados escaparse al
extranjero para buscar alli el trabajo;
b) Ser el elemento constructivo y pro-
ductiVo en el pais que les abrio la puer-
ta y con su accion demostrar de haber
merecido esa gracia. La conducta de los
inmigrantes eslovenos hasta el momen¬
to concuerda con esto y promete lo mis-
rno para el futuro. En todas partes, en
otros paises y en la Argentina tambien
no oigo mas que terminos halaguenos.
jCuidad esta vuestra farna!*’,

kakor so te besede”, in jo je odložil.
Napravil je sklep, da bo vse življenje
iskal božjo čast, Bogu pa je dejal: “Ti
pa poskrbi za mojo!”

Tudi jaz sem podobno pogodbo z Bo¬
gom napravil. Bal sem se časa, ki pri¬
haja. Bal sem se, če bom zadosti spo¬
soben zanj. Zato sem dejal ljubemu Bo¬
gu, da mu dam in darujem tudi svojo
čast in dobro ime. Izročil sem mu svoje
dobro ime, osebno čast in vsega same¬
ga sebe s prošnjo, da ne bi bila nobe¬
na duša pogubljena zaradi moje nespo¬
sobnosti.

Na to sem se spomnil, ko je prišlo po¬
tem nad nas, kar smo skupaj doživlja¬
li, da so začeli že v tistih podtalnih li¬
stičih napadati vas in mene, ko so raz¬
nesli, da sem se zapil in postal pijanec,
da sem odšel na Bled v gestapovski u¬

je kot narod posvetil Brezmadežnemu
Marijinemu Srcu. še danes so katoliški
narodi na svetu, ki se niso posvetili v
takem smislu, kot smo se mi. In če kaj
velja beseda Marije, potem smemo u-
pati. Seveda nas lahko Marija vodi še
skozi morje trpljenja. Veste pa, da ka¬
dar je človeku najhujše, mu je Bog naj¬
bližje. Doma so začeli verovati tudi
tisti, ki so govorili, da smo v zmoti, da
ne delamo prav.

Od Kanade na severu do konca Juž¬
ne Amerike, povsod se je razlezel naš
narod. Sedaj smo tu. Kaj naj naredi¬
mo? Smej kakor v deroči reki. Kam nas
bo zanesla, kje naplavila? Ali bomo
prišli iz nje živi in zdravi, ali pa popol¬
noma utonili. Držite glave nad vodo!
Ne dajte, da bi vas voda odnesla! To je
glavno! Da se vzdržite, je najglavnej-

Za tiste pa, ki so povzročili, da smo
morali oditi po svetu, za vse, ki so nas
preganjali, za vse, ki so pozabili na
svojega Boga, prosimo, da najdejo pot
resnice. Jaz sam nisem noben večer po¬
zabil dati blagoslov tudi vsem svojim
sovražnikom v domovini. Če imamo mi
resnico in nas ona dviga, potem naj ta
odpre pot tudi tistim, ki so v zmoti.

Iskrena hvala vsem! Ostanimo si pri¬
jatelji! četudi ne vem za vsakega posa¬
meznika, nikogar ne zgreši moja misel,
ko zjutraj vstanem in ko zvečer legam
k počitku. Blagoslavljan vse in prosim
Boga za vse vas, Njega, ki ve za vsa¬
kega od vas in tako moj blagoslov velja
vsem, prav vsem.

Življenska pot našega
škofa

Prihod prevzv. g. Dr. Rožmana na letališče Moron. France Kremžar mu v imenu
Pripravljalnega odbora izreka prisrčno dobrodošlico.

niformi, kjer sem pil in plesal in tako
naprej. To se je nadaljevalo, ko sem bil
že v begunstvu, pa sem se Bogu zahva¬
lil za vse to, zopet z edino prošnjo, da
se zaradi mene ne bi nobena duša po¬
gubila. Vse to sem prestal z vašo po¬
močjo in z vašimi molitvami. Danes se
naj zahvalim vsem iz italijanskih ta¬
borišč, katerih v času taboriščnega
življenja nisem mogel obiskati. Sam ne
bi mogel vsega napraviti brez vaših
molitev.

To naj vam bo povedano o moji skri¬
vnosti, . ki jo danes prvič javno povem.

Želel sem videti posebno tiste, ki jih
nisem mogel videti v begunstvu. Že e-
lso leto sem v Ameriki in sem mislil,
da poznam daljave; vendar sem se u-
računal, ko sem upal, da bom v nekaj
tednih tukaj lahko vse videl. Preveč ča¬
sa bi mi vzelo. Zato bom vs« poskusil,
da mi bo dana prilika, da vas še obiš¬
čem v Argentini.

Kakšna bo bodočnost? Prerok nisem.
Pravim pa: upanja ne izgubimo! Res
je, da včasih danes izgleda, da bo šla
rdeča metla povsod, da bo izčistila ves
svet. S tem drugim vesoljnim potopom
naj bi Bog prečistil vse, tako da bi o-
stalo samo zdravo seme za nov človeški
rod. To je mogoče. Ne vidimo božjih
načrtov. Toda Marija je rekla v Fati¬
mi, da bo končno ona zmagala. Vedno
materino srce zmaga. Saj je tako tudi
v naših družinah: še tako odločnega o-
čfita in moža končno vedno le materino
srce zmaga. Ni je močnejše sile kot
je materino srce. Tudi satana bo Ma¬
rijino Srce premagalo. Verujmo in u-
pajmo v našo rešitev! Ne vemo sicer,
koliko časa bo še trajalo, da bo naša
revna, obubožana in oplenjena domovi-
ha zopet svobodna. Trdim in do sedaj
mi te trditve ni mogel še nihče ovreči:
naš slovenski narod, v kolikor je bil
svoboden, je prvi narod na svetu, ki se

še! Ne ločimo se, ne bodimo sami! Po¬
vežimo se med seboj! Zedinite se v vseh
vprašanjih narodne eksistence!

Slovenci, ne pozabite idealov, zaradi
katerih ste prišli sem in zaradi kate¬
rih ste se doma ustavljali rdeči nevar¬
nosti. Ohranite jih! Če bi te izgubili,
bi bila to popolna tragika naša in naše¬
ga naroda. Če se svobodna misel v nas
budi, če se nam zdi, da imamo boljše
načrte, bi se morali pogovoriti kot
zreli ljudje, bi morali najti način, da
se med seboj moško in odkrito pogovo¬
rimo in napravimo dogovor na teme¬
ljih, ki so potrebni, če hočemo ostati
takšni, kakršni smo prišli v svet.

To vas prosim in želim: povežite se
med seboj! Držite enotnost in edinost, f
v kateri smo močni in lahko kaj dose- f
žemo. Če smo med seboj edini in če gre¬
mo za istim ciljem, če ni nobenega
razdora med nami, potem bomo kljub
temu, da nas je tukaj malo, dosegli, da
se bo naš glas daleč slišal.

Prišli smo v druge dežele, z drugimi
navadami, z drugo zgodovino, z deloma
drugačno kulturo. Mnogo se nam zdi
včasih nerazumljivo. Ne razumemo je¬
zika, ki ga govore okoli nas. Prinesli
pa smo nekaj s seboj: ne milijonov,
prinesli smo našo slovensko poštenost,
pridnost in delavnost. Durujte to našo
slovensko pridnost, poštenost in delav¬
nost veliki Argentini, ki vam je tako
širokogrudno odprla vrata v svobodo,
vas tako gostoljubno sprejela in dala
vam, beguncem, nov dom!

Imamo še en zaklad: našo slovensko
pesem. V USA je med štirimi sloven¬
skimi rodovi ostala premnogokrat še e-
dina vez slovenska pesem. Čuvajmo, go¬
jimo in ohranimo ta naš veliki zaklad!

V novi domovini sprejmite vse, kar
je dobrega in mnogo tega boste našli in
boste tako postali še bolj očiščeni in
izklesani, modri in izurjeni,

Prevzvišeni gospod Monsignor
dr. Gregorij Rožman je bil rojen
dne 9. marca 1883. v Šmihelu pri
Pliberku. V duhovnika je bil po¬
svečen v Celovcu dne 21. julija
1907. Kaplansko službo v Borov¬
ljah je nastopil dne 8. julija 1908.
Dne 27. junija 1912 je bil promo¬
viran za doktorja bogoslovja. Pro¬
fesor cerkvenega prava na bogo¬
slovnem učilišču v Celovcu je po¬
stal dne 25. septembra 1913. Za
docenta cerkvenega prava na teo¬
loški fakulteti v Ljubljani je bil
imenovan dne 27. avgusta 1920.
Dne 21. junija 1922 je prevzel tu¬
di funkcijo oficiala škofijskega
cerkvenega sodišča v Ljubljani.
Izredni profesor cerkvenega pra¬
va na teološki fakulteti v Ljublja¬
ni je postal dne 18. avgusta 1924.
Dne 20. decembra 1927 je bil ime¬
novan za svetnika škofijskega
konzistorija v Ljubljani. Za na¬
slovnega škofa semtskega in ko-
adjutorja ljubljanskega s pravico
nasledstva je bil izbran dne 17.
marca 1929. Kot škof je bil posve¬
čen v Ljubljani dne 14. julija
1929. Dne 10. septembra 1929 je
bil imenovan za generalnega vi¬
karja ljubljanskega škofa. Ljub¬
ljanski škof je pa postal dne 1.
avgusta 1930 in je 29. ljubljanski
škof.

PREVZVIŠENI NA PATERNALU

t Kljub delovnevu dnevu se je v sredo,

‘ 19. oktobra, zbrala močna skupina sta¬
rih slovenskih naseljencev, da izreče do¬
brodošlico našemu škofu g. dr. Rožma¬
nu in da prisostvuje njegovi sv. maši in
prejme njegov blagoslov.

Vsi so prevzvišenega pričakovali v
domu slovenskih šolskih sester v ulici
Paz Soldan 4924. Ko je prispel prevzvi¬
šeni s svojim spremstvom, sta ga poz¬
dravila zastopnika biv. slov. šolskega
odbora in slov. kat. občestva, nato so
mu pa izročili svoje pozdrave in šopek
gojenci sestrskega zavoda.

Za to slovesno priliko so prišle v Ca¬
pital tudi šolske sestre iz Rosaria in
San Lorenza. V njihovem imenu je
prevzvišenega pozdravila s. Aurelia,
provinci j alka.

Med sv. mašo so pele gojenke sester
frančiškank. (Ta red je imel svojo re¬
dovno hišo tudi na Mirju v Ljubljani,
katero so pa komunisti zaplenili). Tudi
sestre tega reda so izrekle našemu ško¬
fu prisrčno dobrodošlico.

Po končani službi božji se je prevzvi¬
šeni z vsemi iskreno pomenkoval. Med
tem ga je prišel pozdravit tudi župnik
cerkve sv. Neže, v kateri je bila dolga
leta slov, služba božja,

Štev. (No.) 42.

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Discurso del Moris. Dr. Gregorio Rozman en el salon u El Salvador”

Luego de agradecer a las autori-
dcsdes publicas y los organizadores
del acto, prosiguio:

Contemplando este escenario me
acorde de un acto de homenaje pa-
recido que tuvo iugar en Ljubljana
hace veinte anos. Todo fue muy
hermoso, pero me sentia oprimido
entonces el corazon. Las perspecti-
vas del porvenir eran hace veinte
anos como para acobardar a uno
cargado con la cruz episcopal. Se
me imponia la pregunta: čPodre
hacer frente al deber impuesto?
Ese periodo ya era como introduc-
cion a los horrores, que paulatina-
mente estaban acercdndose, hasta
que durante la segunda guerra
mundial no llegaban a madurar.

Yo tambien hice luego un pacto
con Dios. Tenia miedo de los tiem-
pos venideros. Me terma, que no
tendria capaciaad suficiente. Por
eso dije a mi buen Dios, que le
ofreciera, ademas, tambien mi ho-
nor y mi reputacion. Le entregue
entonces mi buena farna, mi honor
personal y a mi completamente con
la suplica: |Que no se condene nin-
gun alma por causa de mi incapa-
cidad!"

Pronto empezaron a venir las co-
sas que presentia. Con los folle-
tos subterraneos empezaron los pri-
meros ataques, en los cuales se me
acusaba de borracho, de haber
ido a Bled en el uniforme de la
Gestapo y haber ahi bailado y
bebido y cosas por estilo. Šegula
la mišma farsa, cuando yo ya refu-
giado en el exterior. Yo agradecia
a Dios todo eso, renovando mi su¬
plica para que no se perdiere por
mi culpa ningun alma. Gracias a
vuestra ayuda y vuestros sacrificios
he podido sobrellevar todas esas
injurias. Hoy tengo la oportunidad
de agradecerlos a Uds., que no
he podido visitar en nuestros cam-
pos de refugiados en Italia. Sin
ayuda de vuestras oraciones no hu-
biese podido soportar todo aquello.
Asi tienen aqui un secreto mio, que
hago hoy publico por la primera
vez.

Deseaba entranablemente veros.
Hace un ano ya, que vivo en este
continente. Ya tengo la idea de las
inmensas distancias americanas.

Con todo me equivoque, pues ya
veo, que en los pocos dias que ten¬
go, no podre visitar a todos los
Eslovenos que viven en la Argenti¬
na. Dios mediante, no tardare en
volver otra vez para otra visita.

Quisieran Uds. que yo os diga
algo para el futuro. No soy profeta.
Con todo digo: !No perderemos la
esperanza! Por cierto que, segun
parece, seguira la escoba roja su
marcha hasta limpiar a todo el
mundo. Es como otro diluvio uni-
versal,y que mandara Dios para
purificar el mundo hasta que que-
de solo la semilla sana para la nue-
va generacion del porvenir. Asi pa¬
rece los planeš de Dios no pode-
mos entrever. Pero sabemos una
cosa: Maria Santisima declaro en
Fatima, que llegaria finalmente a
triunfar ella. Y es asi que el triunfo
final responde siempre al corazon
de la madre; como en la familia
asi debe suceder en la humanidad.
El corazon de Maria triunfara con-
tra satan. Asi esperamos tambien

en nuestra salvacion. No podemos
formarnos idea, cuanto tiempo se-
guira la miseria de nuestra patria
Y cuanto tardara en verse otra vez
con verdadera libertad. Lo que sos-
tengo, y hasta ahora nadie pudo
desautorizarme, es, que el pueblo
Esloveno es el primer pueblo del
mundo, se habia consagrado al Co¬
razon Inmaculado de Maria. Hay
pueblos, que todavia no lo han he-
cho. Nosotros confiamos firmamen-
te en Ella. Por cierto que Maria
puede llevarnos a traves de mares
de sufrimientos. Pero bien sabido
es, que cuando el sufrimiento mds
grande es — Dios mds cerca esta.
Nos consuela grandemente, que
en nuestra patria ya nos dan ra-
zon tambien aquellos, que antes
nos juzgaban por equivocados.

Desde Canada hasta la Tierra del
Fuego se desparramo nuestro pue¬
blo. Henos aqui. iQue hemos de
hacer? Somos como echados a un
rio caudaloso. iAdonde nos lleva?
iSaldremos integros o pereceremos
ahogados? |No os acobardeis!
iMantened las cabezas sobre el ni-
vel! Hay que resistir y sostenerse!
|Por favor, no os separeis! |Teneis
que seguir juntos! |Unidos en todos
los problemas de la existencia! 1N0
os olvideis de los ideales, por los
cuales habeis sufrido y resistido al

17. oktober je bil četrta obletnica, ko
je delovno ljudstvo sedanjemu predsed¬
niku, tedanjemu polkovniku Peronu za¬
upalo politično vodstvo Argentine. Ka¬
kor druga leta, so ta dan slovesno praz¬
novali po vsej Argentini. Največja pro¬
slava je bila v Buenos Airesu, na ka¬
tero so prišli ljudje tudi iz notranjo¬
sti republike z 32 posebnimi vlaki. Pro¬
strani Majski trg so nepregledne mno¬
žice napolnile do zadnjega prostorčka.

Proslava je pričela že dopoldne z od¬
kritjem spominske plošče na poslopju
ministrstva za delo in socialno skrbstvo,
ob enajstih je pa bila zahvalna služba
božja.

Slavnost na Majskem trgu je pričela
ob šestih popoldne z razdeljevanjem od¬
likovanj. To je izvršil sam predsednik
general Peron kot predsednik reda pc-
ronistične medalje. Odlikovanje Medalla
de la Madre sta dobili dve materi šte-
-

peligro rojo! |Mantenedos firmes!
De los contrario la tragedia de
nuestro pueblo resultaria catastrofe
definitiva.

Puede ser, que alguno tenga su
distinto parecer y mejores proyec-
tos; en tal caso hay que proceder
como gente madura y buscar con
franqueza y valor el modo de con-
servar fidelidad a los ideales, que
deben guiar nuestra existencia de
catolicos y eslovenos.

Lo que deseo y pido es: luniros
mutuamente! Manteneros juntos!
Asi sereis fuertes en accion. Mar-
chando asi, si bien no muchos en
el numero, haremos cosas grandes
y consideremos para que nuestra
voz sea oida.

Nos encontramos en paises aje-
nos, de distintas costumbres, de di-
ferente historia y de otra cultura.
Algunas cosas suelen sorprender-
nos. No comprendemos el idioma.
|Ya lo aprenderemos! Y tambien
trajimos algo con nosotros: no dine-
ro, por cierto, pero si, nuestra hon-
radez, laboriosidad y actividad.
ESO ES LO QUE PODEIS Y DEBEIS
BRINDAR COMO RECOMPENSA A
LA GRAN ARGENTINA POR EL
INSIGNE FAVOR DE HABEROS
ABIERTO SUS PUERTAS CON TAN-
TA GENEROSIDAD. Tenemos otro
tesoro mds: Nuestro canto esloveno.

vilnih družin, Medalla del valor je do¬
bila neka žena, ki je rešila življenje
šestim ljudem, Medalla al trabajo je bi¬
la podeljena več delavcem za njihovo
vzorno delo, Medalla al deber so dobili
številni učitelji, učenci, pismonoše, šo¬
ferji in podčastniki za vestno izpolnje¬
vanje vseh dolžnosti, Medglla de fe
Peronista je dobil časnikar in dve drugi
osebi, Medalla peronista Caballero del
deporte je pa prejel sloviti argentinski
dirkač Juan Manuel Fangio.

Ob splošnem vzklikanju množice je
nato povzela besedo soproga predsedni¬
ka generala Perona Maria Eva Duarte
de Peron. Poudarjala je pomen 17. ok¬
tobra, ideologijo peronistov in delo te
stranke za najširše delovne sloje in za
državo.

Njena izvajanja je množica stalno
prekinjala z vzkliki predsedniku gene¬
ralu Peronu. Navdušenje množice se je

En USA hay muchos inmigrantes
eslovenos, que ya en su cuarta ge¬
neracion la conservan como su pre-
cioso patrimonio. iCuidad y conser-
vad este nuestro deposito nacional!

jAprended en esta vuestra segun¬
da patria, cuanto hallais de bue-
no, por cierto que encontrareis mu-
cho.

Para los, que son causantes de
nuestro exilio voluntario y que nos
han perseguido, para todos, que se
olvidaron de Dios, roguemos para
que hallen el camino de la verdad!
Yo jamds ninguna tarde termino sin
mandar mi bendicion tambien a
mis enemigos en la lejana patria.
Si nosotros, en posesion de la ver¬
dad, nos sentimos animados, con-
fiemos que la mišma verdad no
faltare abrir otros horizontes a los,
que viven equivocados.

Agradezco de toda mi alma a
todos vosotros. |Quedemos amigos!
Si bien desconozco vuestros nom-
bres, mi oracion no deja de encon-
trar a todos vosotros todas las ma-
nanas al levantarme y todas las
noches antes de acostarme. Os ben-
digo y pido a Dios por todos vos¬
otros para que El, que a todos nos¬
otros bien conoce y lleva cuentas
a čada uno, brinde a čada uno con
su patema bondad lo que necesi-
tamos.

OKTOBRA

še povečalo, ko jo je nagovoril sam
predsednik.

Predsednik general Peron je v svojem
daljšem govoru podal zbrani- množici
delovnega ljudstva pregled vsega izvrše¬
nega dela tako zanj, kakor tudi za re¬
publiko. Dalj časa se je ustavil pri no¬
vi ustavi poudaril njeno važnost za na-
dalnji razvoj Argentine. Omenjal je
vse argentinske pridobitve v zadnjih le¬
tih, ki so Argentino napravile tudi go¬
spodarsko svobodo. Pohvalno je omenjal
delo tudi raznih ustanov, predvsem So¬
cialno ustanovo Maria Eva Duarte de
Peron. Svojo vlado je označil kot vla¬
do delovnega ljudstva.

Ko je predsednik vprašal zbrane
množice, če so zadovoljne z delom nje¬
gove vlade, je vsa množica pritrjeval-
no vzklikala in mu želela dolgo in sreč¬
no življenje.

Veličastno zborovanje so zaključili s
peronistično koračnico.

DIA DE LA LEALTAD. “Zvestoba za zvestobo”. Tako so pozdravljale nepregledne množice predsednika republike gene¬
rala Juan D. Perona v ponedeljek, 17. oktobra na zgodovinskem Majskem trgu pred vladno palačo.

VELIČASTNA PROSLAVA 17.

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Štev. (No.) 42.

NAŠ VELIKI PRAZNIK

Ljubljanski škof. g. dr. Grego¬
rij Rožman  je med nami. Danes
ve za to veselo novico že sleherni
slovenski človek, ki si je v tej de¬
želi ustvaril nov dom.

Novico o njegovem prihodu v
sredo, dne 12. oktobra, v prvih ju¬
tranjih urah, so raznesli ljudje na
vse strani. Ne samo v Capitalu in
provinci Buenos Aires, temveč so
jo sporočili svojim znancem in pri¬
jateljem tudi v najoddaljenejše
argentinske kraje.

O prihodu našega škofa in nje¬
govi vlogi, ki jo je igral med dru¬
go svetovno vojno je lepo pisalo
tudi veliko prestolniško argentin¬
sko časopisje.

Veselje je napolnilo vsa sloven¬
ska srca, srca vseh tistih, ki vedo,
kaj jim je škof Rožman bil doma
in še bolj v begunstvu. Njegovega
prihoda so pa bili veseli tudi šte¬
vilni staroslovenski naseljenci, ki
jih komunistična- propaganda zad¬
njih let ni okužila. Nič ni zalegel
gnusen napad nanj v tukajšnjem
titovskem lističu. Dosegel je rav¬
no nasprotni učinek. Po tem član¬
ku je spregledalo še več staroslo¬
venskih naseljencev. Tako smo jih
videli veliko na letališču v Moro-
nu, ko so z vsem veseljem in za¬
upanjem pozdravili svojega nad-

pastirja. Videli smo jih potem še
v nedeljo pri škofovi maši v cer¬
kvi sv. Julije in pri prvem obha¬
jilu njihovih otrok, nato v tako le¬
pem številu na pozdravni akade¬
miji, kakor jih dosedaj še nikdar
ni bilo na nobeni slovenski prire¬
ditvi in zatem v ponedeljek v cer¬
kvi San Carlos pri škofovi maši,
po kateri je otrokom novih in sta¬
rih Slovencev prevzvišeni delil za¬
krament svete birme. V znak pro¬
testa je tudi več starih slovenskih
naseljencev vrnilo zadnjo številko
titovskega glasila v Buenos Aire¬
su z izjavo, da ga sploh ne marajo
več sprejemati in brati.

V prostorih Društva Slovencev
je pa kar praznično te dni. Ljudje
stalno prihajajo pozdravljat svo¬
jega škofa. Ves skrben je tudi ve¬
liki argentinski prijatelj Sloven¬
cev č. g. Figallo.  ki je škofu dal

stanovanje v svojem župnišču in
ga z velikim veseljem vozi s svo¬
jim avtomobilom po mestu in na
razne uradne obiske.

Neumorno agilna je pa bila tu¬
di slovenska mladina, ki se je s ta¬
kim veseljem pripravljala na slav¬
nostni sprejem, pri katerem je
sodelovala z raznimi točkami. Vse
je bilo razgibano: otroci, fantje,
dekleta. Vse z enim samim name¬
nom, da pred vsem svobodnim
svetom izpričajo, da imajo radi
svojega škofa, s katerim so bili
vsa leta povezani tudi s skupnim
trpljenjem.

Kot svobodni ljudje so mu v
svodni Argentini tudi lahko svo¬
bodno izrazili svojo vdanost in
hvaležnost za vse njegove velike
žrtve, ki jih je doprinesel tako za
nas v svobodnem svetu, kakor tu¬
di za trpeči narod doma.

Za vse nas so dnevi njegovega
obiska v Argentini velik praznik.

NA MISIJONARSKI POTI

že v zadnji številki “Svobodne
Slovenije” smo poročali, da je
prevzvišeni g. dr. Rozman  svojo
prvo pot na argentinskih tleh na¬
pravil v Lujan, v argentinsko na¬
cionalno svetišče Lujanske Matere
božje.

Prevzvišeni je sam dejal, da

POGREB JUNAKOV POTOPLJENEGA "FOURNIERJA r

V soboto dne 15. oktobra se je glavno
mesto Argentine z veličastno udeležbo
poslovilo od junakov “Fournierja”. 77
mladih ljudi, ki so padli v izvrševanju
svoje službe, je ta dan prevzelo srca
vseh prebivalcev. In devetim med nji¬
mi, ki jih je morje vrnilo zemlji, je
Buenos Aires izkazal največje časti ter
se tako oddolžil vsem potopljenim.

Pogrebne svečanosti so se pričele
kmalu po 10 uri dopoldne, ko se je žal¬
ni sprevod pričel pomikati iz vojaške
Mehanične šole proti Chacariti. V spre¬
vodu so bili zastopani vsi rodovi vojske,
vse druge formacije, zastopstva vseh
nacionalnih organizacij in mnogo mnogo
civilistov.

Tako lepega vojaškega pogreba Bue¬
nos Aires še ni videl. Saj so bili poleg
najvišjih poveljnikov vojske, mornarice
in letalstva navzoči posamezni oddelki
vseh edinic, ministri centralne vlade,
najvišji uradniki in predstavniki oblasti.
Višek časti mrtvim junakom je s svojo
navzočnostjo postavil g. PREDSEDNIK
REPUBLIKE GENERAL J. D. PERON.

poslednjim pozdravom širokih množic
argentinskega ljudstva in narodov sko¬
raj cele Južne Amerike, pričela pomi¬
kati kolona devetih oklopnih vozil, vo¬
zeče vsako po eno truplo, je nastala
med ljudstvom grobna tišina. V molku
se je narod poslovil od svojih dragih si¬
nov, ki jim je bilo usojeno tako mladim
umreti. Velika ljubezen do morja, ki jo
nosi v sebi argentinski narod, je prav
v teh trenutkih prišla do najglobljih iz¬
razov. Morje, naše morje jih je vzelo —
slava jim, junakom, slava, tako je ta
dan občuteno mislil sleherni Argentinec.

\

“SON VICTIMAS POR LA PATRIA”

Los inmigrantes eslovenos, compren-
diendo que es el amor patrio, digno de
todo sacrificio, honramos la memoria
de los heroes de “Fournier”. Duro es
morir joven, pero dulce es morir con
el sentimiento de darse por la felicidad
de su Patria.

Gloria a los caidos. Los eslovenos —
inmigrantes ex-combatientes nos incli-

smatra za izredno zadovoljstvo,
da je mogel prvi dan svojega bi¬
vanja v Argentini obiskati argen¬
tinsko narodno svetišče in se tako
Materi božji zahvaliti za res sreč¬
no pot in za blagoslov, ki ga proti¬
komunistični Slovenci uživajo v
tej svobodni deželi.

V izredno zadovoljstvo je pre-
vzvišenemu tudi bilo, da je maše¬
val pri oltarju, kjer visi tudi mi¬
lostna podoba Brezjanske Matere
božje.

Prevzvišeni se je Lujanu tudi
prisrčno pozdravil s krajevnim or-
diniarijem prevzvišenim Anuncia-
to Serafinijem,  ki ga je povabil
tudi v slovesno procesijo.

V Lujanu je naš škof bil na
skupnem kosilu s slovenskimi na¬
seljenci iz vseh okoliških krajev v
hotelu San Jose. Za pozdrave č. g.
dr. Jakliča  in g. Clementeja  se je
zahvalil z govorom, v katerem je
predvsem poudarjal potrebo, da se
za vsako ceno vzdržimo nad vodo,
ker bodo v vsakem primeru slo¬
venske sile še potrebne tako domo¬
vini, kakor tudi pri duhovni in
kulturni rasti dežele, v kateri živi¬
mo.

Zvečer tega dne je bila v Capi¬
talu v pozdrav prihoda prevzviše-
nega v Argentino slavnostna seja
odbora Društva Slovencev  pod
predsedstvom g. - Miloša Stareta.

PRVI ŠKOFOVI OBISKI

Ko se je za številnimi žalnimi vozovi,
težko obloženimi z najlepšim cvetjem,

namos profundamente a los desapare-
cidos de “Fournier”!

Zadnji pozdrav predsednika republike generala Juana D. Peron-a in ministrov
zvezne vlade padlim junakom Fournierja v kapeli na Chacariti.

V četrtek, 13. oktobra, se je
prevzvišeni v spremstvu svojega
potnega spremljevalca č. g. Julija
Slapšaka,  č. g. Oreharja  in župni¬
ka sv. Julije č. g. Figalla  ob enaj¬
stih dopoldne odpeljal na apostol¬
sko nunciaturo, kjer ga je sprejel
apostolski nuncij Msgr. Fieta. A-
postolski nuncij je prevzvišenega
pridržal pri sebi dobre pol ure. V
razgovoru mu je dejal, da mu je
znana vnema slovenskih duhovni¬
kov in globoka vera slovenskega
naroda in njegova velika vdanost
Sv. Očetu.

.. Istega dne ob pol treh popoldne
je prevzvišeni z gornjim sprem¬
stvom obiskal buenosaireš k e g a
nadškofa, kardinala Nj. Em. Dr.
Copella.

V prvi vrsti se mu je zahvalil,
da je sprejel toliko slovenskih du¬
hovnikov in da je tako lepo poskr¬
bel za dušni in telesni blagor slo-

Mev. Julij Slapšah

Kot spremljevalec škofa dr. Rož¬
mana iz Amerike v Argentino in
po vseh potih med nami je priletel
z njim Rev. Julij Slapšak,  znan
med vsemi ameriškimi Slovenci
kot izredno živahni in požrtvoval¬
ni slovenski duhovnik. Kadar člo¬
vek odpre “Ameriško Domovino”,
vedno naleti na ime tega “leteče¬
ga” duhovnika, ki se ne straši no¬
benih težav, kadar gre za kakšno
slovensko stvar. To svoje žrtvova¬
nje in delavnost ima že od svoje
družine z doma, saj je sin vsem
Slovencem znanega pisatelja M i -
šjakovega Julčka,  ki je
spisal tako znane povestice, kakor
“Tilen s šmarne gore”, in druge.
Leta 1944 je oče praznoval sedem¬
desetletnico in tedaj mu je Veli¬
konja izdal posebno zbirko “En
starček je živel. . .”, kjer je opisal
dr. Tine Debeljak vse njegovo de¬
lo kot pisatelja in socialnega de¬
lavca. Iz te mnogoštevilne družine
je zrastel Rev. Julij kot njegov
naj starejši sin, študiral v škofovih
zavodih in kmalu po 'posvetitvi v
duhovnika odšel med Slovence v
Severno Ameriko leta 1932. Tik
pred drugo svetovno vojno je bil
doma na obisku. Naj omenim tu
še požrtvovalno dejahje 'njegove
sestre medicinke Mare, ki je med
drugo svetovno vojno kot medicin¬
ka v Padovi prinašala slovenskim
internirancem po italijanskih ta¬
boriščih podpore iz domovine, pa¬
kete in denar, ter tako izvrševala
velika dela usmiljenja. Mnogi se je
bodo spominjali, ki so bili deležni
podpor domovine in Vatikana, ki
jih je ona prenašala od taborišča
do taborišča, še pred koncem voj¬
ne je umrla na domu v šiški kot
prava svetnica. Rev. Julij je po
očetu, predsedniku Vincencij eve
dobrodelnosti v krajih, kjer je bil,
in po sestri prevzel njuno karita¬
tivno delo  ter slovi med našimi
rojaki kot človek dobrih del. Je
pa tudi dober družabnik in je vsak
vesel njegove družbe. Kot sprem¬
ljevalec Prevzvišenega v U.S.A. in
zdaj tukaj je naš gost in veseli
smo, da imamo med nami tudi
predstavnika starih Slovencev iz
Severne Amerike, tistih, ki so toli¬
ko starilp da se nam omili beda
po taboriščih, in da zopet zaživimo
svobodno življenje, čeprav v tuji¬
ni. Želimo mu, da bi se med nami
čutil domačega, in da bi po vrnitvi
med Slovence v U.S.A. med stare
in nove prinesel našo zahvalo in
pozdrave.

venskih naseljencev, da ga more¬
jo v svobodi in miru uživati.

Pogovor med obema cerkvenima
dostojanstvenikoma je potekal v
zelo prisrčnem in prijateljskem
vzdušnju ter je kardinal končno
vprašal prevzvišenega, če ima ka-

(Nadaljevanje na 5. strani)

Štev. (No.) 42.

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 5.

PRVA ŠKOFOVA IZJAVA V ARGENTINI

Protikomunistični Slovenci v Argentini
izdajajo svoje glasilo “Svobodna Slo¬
venija — Eslovenia Libre”. Urednik te¬
ga lista je imel ponovno priliko za raz¬
govor s Prevzvišenim škofom msgr. dr.
Gregorijem Rožmanom, ki mu je na
postavljena vprašanja podal naslednjo
izjavo:

1. Prevzvišeni, kakšen je bil pred¬
vsem Vaš namen, da ste se podali na
tako dolgo pot in da ste prišli v Ar¬
gentino?

“Dva namena se imel: a) da vidim
novonaseljence, s katerimi me vežejo
svete in iskrene vezi. očetovstva in res¬
ničnega prijateljstva in ki jih že dolgo
nisem videl — onih, ki so bili v Itali¬
ji, sploh v času begunstva nisem nikdar
videl. Razumeli boste, da me je vleklo
srce sem doli na jug, kakor vleče srce
očeta k otrokom, ki so oddaljeni kje v
svetu. Želel sem se osebno prepričati,
kako žive v začetni fazi svojega bi¬
vanja v Argentini.

b) Želel sem videti Argentino, deže¬
lo, ki je imela največ srca in razume¬
vanja za našo usodo ter je najbolj ši¬
roko odprla vrata nam beguncem. Rad
hi se tej veliki in širokogrudni deželi
osebno zahvalil in vsem posameznim
odločilnim osebam, v kolikor bom mo¬
gel priti z njimi v oseben stik.

2) Prevzvišeni, kakšni so Vaši dose¬
danji vtisi o Argentini, ki je sprejela
največ protikomunističnih Slovencev,
žrtev druge svetovne vojne?

‘Dosedanji vtisi so še skromni -—

nisem še videl več kakor veliki Buenos

(Nadaljevanje s 4. strani)
ko željo, škof g. dr. Rožman mu je
odvrnil, da se bo podal na pot v
vse province, v katerih žive slo¬
venski naseljenci in ga bo po vrni¬
tvi v Capital znova obiskal.

Po sprejemu pri kardinalu dr.
Copellu je škof g.  dr. Rožman o-
biskal še oba pomožna škofa Msgr.
Tato in Rocca.

ŠKOF G. DR. ROŽMAN SE PO¬
KLONIL SPOMINU OSVOBODI¬
TELJA GENERALA SAN
MARTINA

Tudi razgovor z obema pomož¬
nima škofoma je bil zelo prisrčen,
nakar se je prevzvišeni podal z
vsem svojim spremstvom v kate¬
dralo. Tu se je najprej poklonil
spominu Osvoboditelja generala
San Martina pred njegovo grob¬
nico,  nato si je pa ogledal vse za¬
nimivosti. Za pojasnila je imel na
razpolago posebnega spremljeval¬
ca, ki ga je popeljal tudi v zaklad¬
nico.

Lep sprejem je našemu škofu te¬
ga dne popoldne pripravilo tudi
uredniško osebje katoliškega dnev¬
nika “El Pueblo”.  Prevzvišenega
je sprejel glavni ravnatelj g. Bo-
namino, ki ga je takoj povedel v
svojo sobo. Tu so bili zbrani vsi
člani uredniškega zbora.

škof g. dr. G. Rožman se je z
vsemi toplo pozdravil, se zanimal
za razvoj katoliškega dnevnika in
poudajal važnost dobrega tiska za
vsak narod. Ogledal si je tudi u-
redniške prostore in tiskarno.

č. g. Figallo,  gostitelj našega
škofa, je nato svojega visokega
gosta in njegovo spremstvo vozil
malo po mestu, da si je lahko ogle¬
dal glavne prestolniške avenije in
prostrane ter lepe mestne nasade
in parke.

Veliki prijatelji Slovencev v Ar-

Aires z najbližjo okolico. O tem bom
mogel več reči ob koncu mojega tu¬
kajšnjega bivanja. Toliko pa sem opazil
in ob primerjanju z razmerami v USA,
da je Argentina kakor mlad vojak, ki
se začenja zavedati svoje moči in svo¬
jega pomena v velikem svetu in da
gre kakor mladenič veliki in lepi bodoč¬
nosti naproti. Naj jo Bog varuje in vo¬
di, da bo dosledno in sigurno šla po po¬
ti, ki jo vodi k novi veličini in slavi.

3) Prevzvišeni, govorili ste že z mar¬
sikaterim novonaseljenim Slovencem.
Kako so se po Vašem mnenju znašli
protikomunistični Slovenci v svoji no¬
vi domovini?

“Naši ljudje so se povsod — tudi v
Argentini — hitro znašli. Komaj zadi¬
hajo svoboden zrak, se lotijo dela s
tisto vnemo, ki jo ima človek, katere¬
mu so že dolgo časa zadrževali mož¬
nost sprostiti svoje sile v ustvarjajočem
delu. Le usoda naše inteligence me
skrbi, ki še ne dobi zaposlitve, v kate¬
ri bo mogla uporabljati vse sile duha,
izobrazbe in strokovne usposobljenosti.
To je zaklad, ki bi mogel tudi novi do¬
movini mnogo koristiti, če bi jim dala
možnost izrabiti ga v njeno rast in
razvoj”.

4) Prevzvišeni, ali ste prišli v stike
tudi s starimi slovenskimi naseljenci?

“Nisem imel še priložnosti spoznati
večje skupine staronaseljenih Sloven¬
cev. Le z nekaterimi sem mogel govo¬
riti — in ti so napravili name najbolj¬
ši vtis, ohranili so vse vrednote, ki jim
jfh je dala mati-domovina. Niso zapra-

gentini so tudi č. g. Salezijanci  na
Belgrano, ki so dali Slovencem na
razpolago svojo kapelo za nedelj¬
ske sv. maše. Pa tudi drugače nam
ob vsaki priliki izkazujejo svojo
veliko naklonjenost. Zato je pre¬
vzvišeni smatral za svojo dolžnost,
da jih obišče in se jim prav toplo
zahvali za vse, kar dobrega store
slovenskim vernikom. To je storil
tudi v četrtek popoldne. Obiskal
je ravnatelja zavoda č. g - . Moise,
ki je bil škofovega obiska zelo ve¬
sel. N  prijateljskem razgovoru se
je prevzvišeni zanimal za ureditev
velikega zavoda, v katerem je
ljudska in srednja šola. G. ravna¬
telj je prevzvišenemu takoj pove¬
dal, da imajo v srednji šoli tudi
slovenskega dijaka ter ga je zelo
pohvalil. Prevzvišeni ga je hotel
videti. G. ravnatelj mu je pojasnil,
da je tudi on ministrant, ti pa so
imeli ta dan skupni izlet in prire¬
ditev v drugem salezijanskem za¬
vodu v Bernalu. G. ravnatelj je tu¬
di zelo pohvalil slovenske vernike,
ki se v tako velikem številu udele¬
žujejo sv. maš ob nedeljah in praz¬
nikih in ki so imeli po dvorišču
salezijanskega zavoda tudi lepo
vstajensko in telovsko procesijo.
Med tem se je na dvorišču zbralo
precej gojencev, med katere se je
prevzvišeni takoj pomešal in se
znjimi pogovarjal kot dober oče s
svojimi dragimi malčki.

PASTORALNA KONFERENCA
ŠKOFA S SLOVENSKIMI
DUHOVNIKI

V petek, 14. oktobra, se je v cerkvi
sv. Julije zbralo okoli 30 slovenskih
duhovnikov, ki so imeli s škofom naj¬
prej kratko pobožnost, nato pa z njim
skupno kosilo. Popoldne so imeli s
prezvišenim konferenc o aktualnih
dušnopastirskih problemih med sloven¬
skimi naseljenci.

vili teh dragocenih talentov”.

5) Kakšne so po Vašem mnenju,
prevzvišeni, naloge slovenskih protiko¬
munističnih naseljencev v Argentini in
drugod po svetu?

“Naloga slovenskih protikomunistič¬
nih naseljencev je dvojna:

a) da s svojo navzočnostjo v novi de¬
želi, s svojini poštenjem, z načelno zre¬
lostjo in idealističnim svetovnim nazi-
ranjem pokažejo vsem, ki hočejo vide¬
ti, da je komunistična diktatura nekaj
nečloveškega, ker najboljšim in naj¬
sposobnejšim članom naroda onemogo¬
či, da bi svoje sposobnosti koristno
uporabljali v domovini, ampak morajo
oditi v tujino, če hočejo rešiti življenje,
svobodo in možnost dela.

b) da so pozitiven in ustvarjajoč ele¬
ment v vsaki deželi, ki jim je odprla
vrata in s tem dokažejo, da niso spre¬
jele nevrednih ljudi. Da so in bodo slo¬
venski protikomunistični novonaseljen-
ci taki, kaže že dosedanje njihovo obna-

Prevzvišeni s prvoobhajanci
na skupnem zajtrku.

šanje. Povsod, kjer sem dosedaj bil med
novonaseljenci, sem čul le besede po¬
hvale, tudi tukaj v Argentini. Glejte,
da tega ugleda na zapravite!”

Prevzvišeni deli prvo sv. obhajilo

V nedeljo, 16. oktobra, je 42 slo¬
venskih dečkov in deklic s svetim
strahom v srcu pričakovalo tre¬
nutka, ko se bodo prvič združili s
svojim Jezusom v prvem svetem
obhajilu. In še to čast so dočakali,
da jim je prvo sveto obhajilo po¬
delil naš prevzvišeni g. dr. Grego¬
rij Rožman.  Cerkev svete Julije
je bila skoro popolnoma polna, ko
je skozi glavna vrata krenila proti
oltarju med špalirjem dolga vrsta
deklic in dečkov za razpelom, za
katerim je stopal prevzvišeni, ob¬
dan od slovenske duhovščine. Or¬
gije so bučale, ko so se prvoobha¬
janci in prvoobhojanke posedli v
prve klopi pred oltarjem, prevzvi¬
šeni pa je stopil pred oltar in za¬
čel z božjo daritvijo.

Po evangeliju se je podal na
prižnico, od koder je imel globoko
zasnovano pridigo v zvezi z ne¬
deljskim evangelijem. Poudarjal
je veličino svetega obhajila, raz¬
lagal in učil bistvo združitve Jezu¬
sa z nami in pozival slovenske ver¬
nike k pogostemu prejemanju sve¬
tega zakramenta. Spomnil nas je
na našo vero, spomnil na našo go¬
rečnost, ki smo jo imeli doma in
opozarjal, da te vere tudi tu ne
smemo pozabiti in je zapraviti v
svetu. Zaklical, je: “Nismo pusti¬
li te vere doma, ko smo odhajali,
kakor smo tam pustili svoje pre¬
moženje in imetje. Mi smo to vero
vzeli s seboj in kjer je naša Cer¬

kev in naš Kristus, tam je tudi
vaš dom. Jezus prebiva v vsakem
tabernaklju, kjer koli stoji Njegov
hram”.

Po povzdigovanju, med katerim
je vso cerkev napolnila mirna ti¬
šina, se je približal slovesen tre¬
nutek prvega svetega obhajila.
Naši malčki so s sklenjenimi ro¬
kami in sklonjenimi glavicami
stopali k angelski mizi in hrepe¬
neče dvigali od tam svoje nedolžne
oči proti tabernaklju, kjer jih tu¬
di komaj pričakuje njihov Jezus.
S ciborijem v levici in s sveto ho¬
stijo v desnici se je Prevzvišeni
podal k obhajilni mizi in že je Je¬
zus prihajal v srca naših malih.

Vsi objeti v božje roke, polni ne¬
popisne sreče in svete radosti so
malčki spet poklekali v klopeh in
se zahvaljevali Jezusu za njegov
prvi obisk njihovim dušam.

Po sveti maši, pri kateri je pev¬
ski zbor “Gallus”  pel slovenske
cerkvene pesmi, so se vsi prvoob¬
hajanci s Prevzvišenim zbrali pod
jasnim soncem južnega neba na
stopnicah pred cerkvijo, kjer so se
slikali. Pri skupnem zajtrku so
nato ostali še dolgo v prisrčnem,
domačem razgovoru s svojim ško¬
fom, ki je z vsakim prav po oče¬
tovsko govoril in se smejal. Vsem
se je za spomin na ta dan z vese¬
ljem podpisal na spominske prvo-
obhajilne podobice in mašne knji¬
žice.

'-izsasmrn

Prevzvišeni je velik prijatelj mladine. Sam je obhajal vse prvoobhajance z iskreno
prošnjo Bogu, da bi njihove duše ostale vedno tako čiste in zveste Bogu.

Stran 6.

SVOBODNA SLOVENIJA

Štev. (No.) 42.

SLOVENCI IN NJIHOVI ŠKOFJE

Slovenci nismo nikdar imeli lastne¬
ga plemstva. Knezi in grofi, ki so živeli
po gradovih, ki jih je bila naša dežela
polna, so bili tuje krvi, tujega mišlje¬
nja in navadno tuje vere. Narod je v
njih videl trde delodajalce in izkoriš¬
čevalce, ne pa prvake naroda, ki so v
fevdalni dobi imeli nalogo narod vodi¬
ti in dvigati. Prav tako naš srednji
stan, uradnik in meščan, do konca mi¬
nulega stoletja v splošnem ni čutil z
narodom. Narod pa je čutil, da potre¬
buje nekoga, ki ga vodi, dviga in bodri,
pa tudi svari, če je treba. Previdnost
je Slovencem namesto krvnega plemst¬
va dala plemstvo vzvišenejše vrste, du¬
hovno plemstvo v osebah velikih sloven¬
skih škofov. V najvažnejših dobah na¬
še zgodovine so ravno slovenski škofje
bili tisti, ki so stopili narodu na čelo
in ga vodili preko nevarnosti in zmot
po poti resnice in pravice.

V dobi luteranskega navala in z njim
združenega nemštva v slovenske deže¬
le je Bog poslal Slovencem velikega ka¬
toliškega reformatorja Tomaža Hrena,
moža, ki je z njemu lastno apostolsko
vnemo in možato odločnostjo zavrl ne¬
varni val, ki je prihajal a’ severa in ho¬
tel utopiti narod v strupenih vodah
nemškega protestantizma.

Ko je slovenski narod pred sto leti
zaživel kot narod politično in kulturno,
je Bog poslal na najnevarnejše narod¬
no ozemlje svetniškega škofa Slomška,
ki je Slovencem dal poleg luči vere tu¬
di ključ do zakladov prave kulture:
slovensko knjigo.

Ko je proti koncu minulega stoletja
svobodomiselstvo, prinešeno iz tujine
hotelo poplaviti naš narod, sta mu sto¬
pila naproti dva velika škofa: neiz¬
prosni kladivar Mahnič in plemeniti in
modri cerkveni knez ljubljanski Missia.
Pod njunim vodstvom se je začel kato¬
liški preporod v naših deželah, čigar
mogočen razvoj smo sami doživljali.

Novo stoletje nam je dalo škofa Jeg¬
liča. Z njemu lastno vztrajnostnjo in
širokopoteznostjo je posegel prav v vse
panoge našega narodnega življenja.
Nismo imeli svojih srednjih šol: zgra¬
dil nam je mogočen hram slovenske
kulture: škofove zavode v Št. Vidu.

Manjkalo nam je slovenskih učnih
knjig: poskrbel je, da smo jih dobili.
Narod je želel prosvete: poslal je svo¬
je duhovnike med ljudstvo in v kratkem
času smo imeli prosvetno organizacijo,
kakršnih je bilo malo po svetu. Treba je
bilo jasnih smernic za delo: imeli smo
katoliške shode, ki so kot veliki mejni¬
ki v novejši naši zgodovini nakazovali
vedno nove načine in nova torišča de¬
la. Narod je bil gospodarsko šibek:
škofova želja je zadostovala, da so se
duhovniki in lajiki vrgli v zadružno de¬
lo, ki je obrodilo toliko dobrih sadov
in malega človeka gospodarsko osvo¬
bodilo. Prišla je doba, ko je bilo treba
polagati temelje nove države. Narod je
uprl oči v škofa, čakajoč njegove besede.
In ko je svojo besedo izrekel, ja završalo
po Sloveniji: majniška deklaracija je

postala resnica. Spoznal je pravočasno
moč tiskane besede: na njegovo pobudo
in njegovim pokroviteljstvom je slo¬
venski tisk dosegel zadnjo slovensko
družino. Bili smo narod, ki je med ev¬
ropskimi narodi nemara največ bral in
za tisk največ žrvoval. To je le nekaj
bežnih slik o delu slovenskega cerkve¬
nega kneza, poleg dela, ki ga je oprav¬
ljal kot katoliški škof v ožjem pome¬
nu besede: višjepastirski obiski župnij,
cerkvene sinode, neprestane pobude
za gojitev globokega verskega živ¬
ljenja, zlasti s pomočjo pogostega sve¬
tega obhajila, pobožnosti do Srca Jezu¬

sovega in češčenja Matere božje, vse
povezano v mogočnih verskih organi¬
zacijah. Kot mogočen hrast je stal med
nami, v čigar senci smo našli varno
zavetje vsi in vedno, kadar je grozila
nevarnost.

Ko mu je visoka starost ohromila
moči in je spoznal, da ni več kos nalo¬
gam si je sam poiskal vrednega nasled¬
nika v osebi sedanjega našega cerkve¬
nega kneza Gregorija Rožmana. Novi
škof je prevzel slavno dediščino svojih
velikih prednikov, vendar njegov delež
ni bil čast in slava, ampak trpljenje.

Dvakrat se mi je zdel škof Gregorij
posebno velik. Prvič pred dobrimi dvaj¬
setimi leti. Na svojem takratnem po¬
ložaju sem po neuradni poti zvedel iz
Belgrada novico, da je imenovanje ško¬
fa Gregorija Rožmana gotova stvar.
Zgolj po naključju je kmalu nato sto¬
pil v mojo pisarno takratni vseučiliški
profesor dr. Rožman. Sporočil sem mu
to neuradno novico in mu čestital. Na
obraz novega škofa je legla v tem tre¬
nutku neizmerna skrb in žalost. Zdelo
se mi je, da je v trenutku, ko je zve¬
del za novico, legla nanj ogromna teža:
teža križa, trpljenja in odgovornosti.
Ves skrušen je odšel iz moje pisarne.
Zdi se mi, da je te prve občutke izrazil
novi škof v svojem geslu: Križa breme
in plačilo. Najbolj velik in najbolj naš
škof pa se mi je zdel takrat, ko je med
vojsko stopal na čelu 30.000 Ljubljan¬
čanov z velikim križem v roki v spo¬
korni procesiji k Mariji na Rakovnik.

To je bilo tedaj, ko je bila teža križa
njegov delež in delež celega našega na¬
roda, tedaj, ko je volk mesaril njegovo
čredo in je tekla kri po celi naši deželi.

Bolj kot mi, je on videl grozoto dni,
ki prihajajo. Zato je hotel svoje ljudst¬
vo pripraviti na dneve preiskušnje. Vse
njegovo delo je veljalo poglobitvi vers¬
kega življenja v škofiji. Bil je škof mi¬
sijonar. Bog mu je dal dar besede. Znal
je jasno razložiti božjo resnico, znal je
s svojo besedo seči do srca. Kdo se ne
spominja njegovih govorov v ljubljans¬
ki stolnici: kovorov ob slovesnih prili¬
kah in zlasti postnih pridig, ko so mno¬
žice napolnile stolnico do zadnjega ku-
tička in v nekakem svetem zamaknenju
pile resnico, ki so jo vlivale v srca nad-
pastirjeve besede. Misijonarji je po ce¬
li deželi: na podeželskih prireditvah in
pobožnostih, ob sklepih misijonov in du¬
hovnih vaj, govoril bolnikom v svoji
stolnici in malim otrokom, dijakom,
dekletom* materam in možem in zlasti
svojim fantom, ki jih je tako ljubil in
ki so ga oboževali. Misijonska vnema
ga je gnala preko meja škofije v tuji¬

no, med izseljence, prav tja v Ameri¬
ko, kjer so živeli desettisoči Slovencev,
od katerih je domovina toliko pričako¬
vala, ni jim pa znala dati ničesar.

Bolj kot m i je on videl tragedijo, ki
se je začela pripravljati za naš narod,
že davno pred začetkom druge svetov¬
ne vojske je bilo jasno, da je mednarod¬
ni zločinski komunizem izbral prav na¬
šo deželo za torišče, kjer naj se zač¬
ne ob ugodnem trenutku komunistična
revolucija. Vedno bolj jasno je videl
podtalno delo, potom katerega je hotel
mednarodni zločinec oslabeti naše vrste
in streti njih odporno moč. Celo v krš¬
čanske organizacije in med samo du¬
hovščino se mu je posrečilo spraviti
svoje zastopnike in zagovornike. Tu in
tam smo imeli priliko slišati iz ust
strahopetnih in malodušnih katoličanov
besede, da je vendar treba iskati neke¬
ga kompromisa, nekega srednjega po¬
ta med komunizmom in Cerkvijo. Že
takrat je naš škof jasno spregovoril
in razložil, da ni mostu, ki bi vodil pre¬
ko tega prepada: na eni strani Bog in
njegovi, na drugi strani satan in nje¬
govi.

Prišla je vojska in z njo sovražna
okupacija na Veliki petek leta 194 : 1.
Naš narod je bil takrat res sirota. Ne¬
kaj mesecev prej je legel v grob dr.
Korošec, prvi bombni napad na Belgrad
je vzel življenje dr. Kulovcu, dobro le¬
to nato je padel pod morilčevo kroglo
dr. Natlačen. Bili smo sami. Oči vseh
so se s podvojenim zaupanjem obrnile
tedaj v škofa Gregorija. Takrat je po¬
stal naš škof v polnem pomenu besede

naš knez in vladika. Z neustrašeno od¬
ločnostjo je branil osnovne pravice
svojega ljudstva. Šel je tudi pred oku¬
patorske oblastnike, a nikdar z name¬
nom, da se jim klanja, ampak, da bra¬
ni svoje ljudstvo, da prosi, da zahteva,
da protestira. (Naj bo tu mimogrede
omenjeno, da takozvana škofova uda-
nostna izjava, natisnjena v nekem za¬
kotnem lističu, ki po nemarnem nosi
slovensko ime, ni resnična, ampak po¬
tvorba, ki so jo listi na okupatorjev
ukaz in proti volji škofovi morali na¬
tisniti. Resnično besedilo škofovega
pisma je takoj nato prinesel “Škofij¬
ski list”, ki je na škofov ukaz izšel mi¬
mo cenzure. Očetje laži tudi to besedilo
dobro poznajo, a ga ne objavijo, ker
sovražijo resnico.) Kdo bi preštel tiso¬
če pisem, prošenj in protestov, ki jih je
škof Gregorij pošiljal tujim oblastni¬
kom, da bi reševal talce izpred pušk,
jetnike iz ječ in tisoče bednih trpinov,
ki so umirali po koncentracijskih tabo¬
riščih. Kdo ve za vsa preziranja, sumni¬
čenja in ponižanja, ki jih je dobri pa¬
stir prestal, ko je branil življenje in

Ljubljana — sedež ljubljanske škofije.

Č. g. Figallo, župnik cerkve sv. Julije —
Velik prijatelj in dobrotnik Slovencev.
Društvu Slovencev je dal brezplačno na
razpolago lepe prostore na V. Martinez
50, sedaj je pa tudi gostitelj našega
škofa.

imetje svojih ovčic, dobrih in slabih.

V čem je torej škofov zločin? Zakaj
so ga doma obsodili kot vojnega zlo¬
činca? Zakaj so mu pripravljali v
Ljubljani grmado, da ga sežgo?

Zato, ker je kot katoliški škof in kot
največji Slovenec upal zaklicati celemu
svetu, da je laž laž, in da je zločin zločin
in da ima po božji in človeški postavi
človek pravico in dolžnost braniti svoje
imetje in svoje življenje.

Kot katoliški škof je moral obsoditi
tisoče umorov, ki so jih komunisti sa¬
mi izvršili ali pa neposredno povzročili.

Kot Slovenec je moral povedati, da je
dvojen zločin proti narodu, ako komu¬
nizem začne državljansko vojno v ča¬
su sovražne okupacije.

Kot dostojen človek in prijatelj res¬
nice je on moral povedati svojemu na¬
rodu, da tako zvano osvobodilno gi¬
banje ni imelo namena prinesti narodu
svobode, ampak ga vkleniti v verige
komunizma, in, da je ta komunizem po
vsem svetu enak: brezbožen in zločins¬
ki.

Ponosen je lahko naš narodni knez in
cerkveni vladika, da je ob tako velikih
trenutkih naše narodne zgodovine spre¬
govoril te besede resnice. Ponosni smo
vsi Slovenci, da imamo takega škofa.
Z vso častjo ga Slovenci lahko posta¬
vimo v isto vrsto z Janezom Krstnikom,
ki je Herodu zaklical besede': Ni ti do¬
voljeno; z vzhodnim škofom sv. Jane¬
zom' Krizostomom in sv. Atanazijem, ki
sta kot izgnanca in begunca pričevala
resničnost božjega nauka; z velikim pa¬
pežem Gregorijem VII, ki je umrl v iz¬
gnanstvu, ker je ljubil pravico in sov¬
ražil hudobijo; in na čelo dolge vrste
kardinalov, škofov in duhovnikov, ki
danes trpe po rdečih ječah kot neustra¬
šeni branilci resnice.

Včasih svojega škofa nismo razume¬
li. Zdelo se nam je, da je pesimist. Pa
ni bil. Le bolj resno in bolj globoko je
videl, kaj ima priti nad naš narod. In
vidimo, da se ni zmotil.

Danes je škof Gregorij optimist.
Vsak dan bolj je prepričan, da Bog in
Njegova Mati našega naroda ne bosta
zapustila. Še bomo poromali k Njene¬
mu prestolu na Brezje in začeli z novo
vnemo celiti rane, ki jih je satan zase¬
kal narodu tedaj, ko je Bog dopustil, da
je bil spuščen v naši deželi z verige.

K—K.

Štev. (No.) 42.

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 7,

__ <  - --

Slavnostna akademija v čast Prevzvišenemu v dvorani "El Salvador"

Prevzvišeni se podpisuje prvoobhajankam na spominske podobice.

V prvi polovici petega leta svojega
begunstva smo se Slovenci zbrali pač
v največjem številu za slavnostno aka¬
demijo na čast drju Gregoriju Rožma¬
nu, škofu ljubljanskemu. Kadar smo do¬
ma v Ljubljani ali pa tudi kje drugod v
naši lepi domovini prirejali slovesno¬
sti na čast našim škofom, tedaj je bilo
vse delovanje in nehanje našega naroaa
v znaku take prireditve.

In čudno, v petem letu našega begun¬
stva smo resnično tako trdno povezani
med sabo in tudi toliko učinkoviti, da
smo zamogli za ta dan takemu velike¬
mu mestu kot je Buenos Aires — saj je
po razsežnosti verjetno največje mesto
na svetu — dati svoj pečat in znak
svojega dela. Vsi listi (izvzemši komu¬
nističnih) so pisali o našem škofu in o
nas, v cerkvah so ta dan pridigali o pri¬
hodu škofa slovenskih beguncev, ki jn
bil prvi žrtev komunističnih revolucij
in procesov v Srednji Evropi,. Za to
prireditev nas je sprejela ena največjih
takih dvoran v sredini mesta in bilo je
v dvorani sv. Rešenika okrog 2 000 Slo¬
vencev, ki so se prišli v vzdušju, ki je
bilo tako lepo po slovensko praznično,
poklonit škofu, ki jim je nakazoval ved¬
no in povsod pravo pot rešitve.

NAVDUŠEN POZDRAV ŠKOFU

Nekaj trenotkov po 4. uri je prišel
prevzvišeni s svojim spremstvom v po¬
slopje zavoda jezuitov na avenidi Ca-
llao. Pod stebriščem pred dvorano so ga

g. Franc

predsednik Pripravljalnega odbora za
škofov sprejem, da v imenu tega od¬
bora začne prireditev.

Zbrane goste je pozdravil takole:

Prevzvišeni naš nadpastir!

Prečastiti gospodje gosti! Dragi slo¬
venski rojaki!

Zbrani smo, da kot verni Slovenci iz
vse duše pozdravimo svojega škofa, ki je
prihitel med nas, da nas kakor apostol
Pavel, potrdi v veri, upanju in ljubez¬
ni.

Prevzvišeni! Občudovali smo Vas, ko
ste skoro pred 10 leti v sredi zmede ča¬
sov, pojmov in načel kljub nevarnosti
za življenje neustrašeno oznanjali re¬
snico. Kakor je naš slovenski narod

pričakovali predsednik Pripravjalnega
odbora France Kremžar, predsednik
Društva Slovencev Miloš Stare, člani
Narodnega odbora, predstavniki kultur¬
nih in verskih organizacij in pa zastop¬
niki staronaseljencev. Prevzvišeni se je
z vsemi rokoval in kratko časa pogo¬
varjal, nakar se je podal v dvorano.

Ob vstopu v dvorano ga je pozdravi¬
la pesem, ki so jo zapeli Združeni cerk¬
veni pevski zbori iz Calle Belgrano,
San Martin, Ramos Mejia in Avellane-
da. Mogočno je zadonela pozdravna
skladba Andreja Pogačarja “Ecce sa-
cerdos magnus”, toda njeni prvi akor¬
di so takorekoč utonili v navdušenem
ploskanju in klicanju vse dvorane in
obeh galerij. Ko se je ploskanje in kli¬
canje poleglo, je prevzvišeni sedel v
prvi vrsti, ob njem pa so zavzeli me¬
sta rektor jezuitskega zavoda, ravn.
Bogomil Remec, predsednik Društva
Slovencev Miloš Stare', predsednik pri¬
pravjalnega odbora Fr. Kremžar, g.
Hladnik Janez, prof. Orehar Anton,
podpredsednik Društva Slovencev dr.
Bojan Ribnikar, v ostalih prednjih vr¬
stah pa člani pripravljalnega odbora in
zastopniki staronaseljencev ter zastop¬
niki kulturnih ter verskih organizacij.'

Po dovršeno odpeti pozdravni pesmi
združenih pevskih zborov je stopil na
oder — za to priliko je bil oder obdan
z argentinskimi narodnimi in slovenski¬
mi trakovi, s slovenskim razpelom na
desni in podobo Brezjanske Marije in
sliko domobranca-mučenca na levi.

Kremžar,

bil prvi, ki se je bil javno postavil v
bran komunizmu, tako ste Vi, prevzvi¬
šeni, bili med prvimi škofi Kristusove
cerkve, ki je javno in odločno nastopil
zoper to nevarnost. Dolga leta ste zato
bili deležni obsodb, zaporov, zaničeva¬
nja in obrekovanja, kakor je bil v vseh
časih pravi delež vseh Gospodovih apo¬
stolov. Z Vami vred so bili istega de¬
ležni Vašim naukom zvesti spozna val-
ci, izmed katerih so eni postali deležni
smrti, drugi ječe, tretji izgnanstva. Z
Vami vred pa smo se vsi zavedali res¬
nice psalmistovih besed, ki se bere pri
današnji sv. maši: “Sredi nadloge me
poživljaš, Gospod. Proti jezi mojih
sovražnikov mi podajaš roko in rešuje

me Tvoja desnica”.

Škof mučenik in izgnanec! Hvala
Vam, da ste kot dobri pastir prišli med
nas, da nas vnovič blagoslovite ter
nam izprosite daru stanovitnosti v dob¬
rem, daru potrpežljivosti, zlasti pa da¬
ru ponižnosti in medsebojne ljubezni
ter edinosti.

Ta prošnja bodi naš uvodni pozdrav,
ko Vas v imenu Pripravljalnega odbo¬
ra starih in novih slovenskih naseljen¬
cev prisrčno pozdravljam v naši sredi

c. g, Janez

ki je v svojem govoru izvajal:

Štirinajst let je, ko sem se predstavi!
prevzvišenemu v škofiji z namenom, da
bi mi dal pameten in očetovski nasvet,
ali vsaj eno bežno misel, ko sem leta
1935 bil odločen, da grem v Argenti¬
no. Vprašal sem škofa, ali naj grem 1  ali
ne. Škof mi je odgovoril’ “Bil sem v
USA, obiskal naše izseljence, videl njih
telesne ini dušne potrebe in ugotovil, da
domovina od svojih izseljencev veliko
pričakuje, od njih — veliko terja, ne
stori pa ničesar. In vendar je doma ve¬
liko dušnih pastirjev, ki bi lahko šli tja
in prinesli dobro knjigo, jim ohranili
jezik, ali vsega tega nismo storili. Zato
gospod Janez, božji blagoslov naj gre
z Vami. Doma nihče ne bo nespovedan
umrl, če sam ne bo hotel.” V teh bese¬
dah je bilo izraženo čutenje škofa do
tistih, ki so proč od domovine. Sloven¬
ski izseljenci v Argentini so Vam oh¬
ranili vedmo lep spomin, prej in pozne¬
je. Ko je prišel vihar svetovne vojne, je
tedaj marsikdo gledal skozi meglena o-
čala na dogodke v domovini ali žal be¬
sede proti škofu nisem slišal iz sloven¬
skih ust. In vse do leta 1945 v Argenti¬
ni ni nihče javno dejal žal besede pro¬
ti slovenski duhovščini in škofu. Tedaj

z geslom: Vi ste naši, mi smo z vso
ljubeznijo Vaši zdaj in vse dni!

Vsem je tudi sporočil, da je Nj. Em.
kardinal in nadškof Buenos Airesa dr.
Santiago Luis Copello zaradi bolezni
zadržan, da bi se udeleževal naših prire¬
ditev, pač pa pošilja vsem navzočim
svoj blagoslov in pozdrav.

Takoj n uto je podal besedo zastopni¬
ku starih slovenskih naseljencev v Ar¬
gentini.

Na oder je stopil

Hladnih,

prihajajoče iz enega samega gnezda.
Večina je čakala mirno doma na prvo
pravo besedo iz domovine. In tako Vam
danes lahko V imenu vseh poštenih sta¬
lili slovenskih naseljencev zagotovim,
prevzvišeni; njih srca so ostala zvesta
Bogu, Mariji in Vam. Naj Vas pozdra¬
vim v imenu vseh starih slovenskih na¬
seljencev, posebno še naših primorskih
rojakov, ki so v navalu prvega terorja
odšli iz svoje domovine. In če ste slišali
napad na Vas, prevzvišeni, vedite, da ga
ni napisal Slovenec, ampak je priseg
napisan od drugod. Ljudje so še bolje
in jasneje videli, kaj je prava resnica
in kako grde laži so širili proti Vam.
Hotel sem javno nastopiti in pokazati,
kako neutemeljeno je vse, kar so kle-
vetniškega proti Vam govorili in pisali.
Toda Vi sami ste to najbolje napravi¬
li, ko ste prišli sem.

Pred štirinajstimi leti sem s seboj v
Argentino odnesel lep spomin na mo¬
jega škofa. Zadnjikrat sem večerjal v
škofiji, zadnjo noč sem spal v škofiji,
zadnjo sv. mašo sem imel v škofijski
kapeli in zadnji pozdrav sem prejel od
svojega škofa: “Pojdite in Bog naj bo
z Vami! Če Vam bo tujina težka in ne-
znosa, doma Vas vedno čakamo z od¬
prtimi rokami.’’ Pa je Božja Previd¬
nost obrnila drugače; zgodilo se je, da
sprejemam jaz svojega škofa v tujini.
Dobrodošli med nami! Ko boste odšli,
ponesite s seboj lep spomin ne samo
na nove Slovence, ampak tudi na nas
stare slovenske naseljence, ki smo oh¬
ranili slovensko srce in ostali zvesti
Bogu, narodu in domovini!

Dolgo in navdušeno ploskanje je sle¬
dilo besedam g. Hladnika, saj je bilo v
dvorani zelo lepo število naših rojakov-
staronaseljencev, ki so prišli izpričat,
da je že velika večina naših rojakov že
na strani misli in načel, ki jih izpove¬
dujejo novonaseljenci.

Za njim je v imenu Društva Sloven-
sev spregovoril njega predsednik

Stran 8.

SVOBODNA SLOVENIJA

Štev. (No.) 42.

L

f!» Miloš

ki je v lepi in zanosni obliki povedal
naslednje:

Prevzvišeni!

Spoštovani gostje! Drage Slovenke in
Slovenci!

Naš škof dr. Gregorij Rožman je
danes v Buenos Airesu v Argentini
med nami slovenskimi begunci. Ob tem
dogodku mi je, prevzvišeni, poverjena
naloga, da Vas pozdravim in da povem,
kaj Slovenci ob tem dogodku čutimo.
Moral bi imeti dar govora, kot ga ni¬
mam, in moral bi imeti moč doživetja
ter silo besede, kakor jo ima naš veli¬
ki pesnik Jeremija Kalin, da bi bil kos
tej nalogi. Zato oprostite, prevzvišeni,
če moj pozdrav ne bo tak, kakor ga za¬
služite. Slovenke in Slovenci, oprostite
mi, če ne bom zadosti veren tolmač va¬
ših čustev in želja.

Kadar koli se spomnim na ime, delo
in osebnost našega škofa dr. Rožmana,
mi misli vedno uidejo v leto 1937, ko
smo bili Slovenci zbrani v Celju. Stali
smo okrog govorniškega odra, na ka¬
terem je bil mož mogočne postave, mar¬
kantnega obraza in silne besedo. Kljub
visoki starosti je bil nadškof Jeglič te¬
lesno izredno čil in krepak. Njegov
duh pa je bil že odmaknjen v onostran¬
stvo, od koder je črpal navdahnenje za'
preroške besede, ki jih je govoril kot
slovenski Mojzes. Napovedal je Sata¬
novo fronto, povedal je, da bomo doži¬
veli strašne čase in da bomo potrebo¬
vali velike može. Ko je govoril te bese¬
de, je udarjal ob govorniški oder tako, da
je bil odmev njegovih udarcev kot grom
pred strašno nevihto. Zdi se mi, da je te¬
daj nadškof Jeglič neposredno pred svo¬
jo smrtjo položil na rame našega škofa
dr. Rožmana silno breme. Breme, ki ga
je mogoče naložiti samo velikemu mo¬
žu. Nismo pa slutili, da se bodo tako
strašno izpolnile prerokbe nadškofa
Jegliča nad nami.

Prišlo je leto 1941. Naš narod so kri¬
žali in razkosali. Trije sovražni meja¬
ši so mu prižgali mrtvaško svečo in
čakali njegove smrti. Bil je hud čas. Pa
se je ravno tedaj dvignila proti naše¬
mu narodu še strašna Satanova fronta,
ki jo je videl in napovedal nadškof Jeg¬
lič. Ta Satanova fronta je začela svo¬
jo borbo s streli laži in zvijače. Prizna¬
mo, da je to orožje imelo uspeh: zme¬
da, že povzročena po treh okupatorjih,
je s tem še bolj narastla. Za lažjo in
zvijačo pa je Satanova fronta porabila
še druga sredstva: umor in zločin vsa¬
ke vrste. Končno je razpela nad svo¬
jo fronto geslo: Naš bog so rop, požig,
umor! Narod naš je bil resnično zme¬
den, ker nikdar še ni videl pred seboj
nagromadene toliko zlobe, toliko zloči¬
nov, toliko grozot in toliko lastne krvi.
..Skoraj v obupu se je porodila misel,

Stare.

da se je ves svet zarotil zoper njega
in da ga ni, ki bi mu pomagal.

Imeli pa smo v tej dobi moža in to
velikega moža, kot ga nam je napove¬
dal pokojni Jeglič. Ta veliki mož, naš
škof dr. Rožman, se je visoko dvignil
nad zmedo, ki je vladala v naši zemlji,
in šel pred nami kot vodnik. Ko je Sa¬
tanova fronta z vso genialno kriminal¬
nostjo omreževala Slovence in jih v
prvih začetkih hotela zavesti na kriva
pota, je naš škof dr. Rožman vstal kot
UČENIK. Poučeval je, pojasnjeval in
rotil ter prosil. Moral je povedati, da
je zločin zločin, moral je povedati, da
je laž laž; moral je povedati, da sta
njegov nauk ljubezen in pravica. Niko¬
mur ni zapiral vrat, vsakogar je poslu¬
šal, vsakomur pojasnjeval in za vsako¬
gar našel dobro besedo.

Kljub strogosti pa, ki jo je moral vča¬
sih porabiti kot učenik, pa je ostal vsem
nam vedno DOBER PASTIR. Ni poznal
razlike strankarske pripadnosti ali sve¬
tovnega nazora, ni poznal opredeljeno¬
sti v borbi revolucije, ni ločeval siro¬
mašnih in bogatih, vsem je bil vedno
dober pastir. In ves čas je upal, da bo
kot dober pastir vseh našel razumeva¬
nje in da bodo njegove besede padle na
rodovitna tla. Le premnogokrat pa je
žel zaničevanje in obrekovanja, njegova
dobra dela in pota so mu šteli v zlo.

Satanova fronta je v prvih začet¬
kih govorila, da spoštuje Cerkev in ni
proti Bogu. Toda ni dolgo trajalo, ko je
z vso silo napadla Cerkev in vero. In
naš veliki škof je moral tedaj nastopiti
kot VELIKI DUHOVNIK. Ni bilo sile,
ki bi ga mogla zadržati, da ne bi bra¬
nil nauka Cerkve in ga ohranil čistega.
Ni je bilo sile, ki bi ga zadržala, da ne
bi javno in z vso odločnostjo obsodil
nauka, ki ga je širila Satanova fronta.
Zato je obsodil njen nauk, odločno ob¬
sodil, ni pa obsodil ljudi, ki so ga učili
in izpovedovali.

Šel pa je naš veliki škof dr. Rožman
še dalje. Ni ostal nam samo učenik, do¬
ber pastir in veliki duhovnik. Svetopi¬
semsko prispodobo o USMILJENEM
SAMARIJANU je med nami Slovenci
oživotvoril tako močno, da ne najdemo
primere. Tolažil je in celil rane in ni
vprašal, kdo si in zakaj trpiš.

Ko je bil takoj v začetku okupacije
znani tržaški proces naš dr. Rožman ni
vprašal, kdo so obtoženci, za katerih
življenje gre, ali so komunisti ali niso
komunisti, šel je in prosil za njih živ¬
ljenja. Borovniški proces — desetinam
slovenskih mož in žena je šlo za življe¬
nje. Škof Rožman gre, prosi, roti in do¬
kazuje pred okupatorjem poštenost teh
Slovencev. In tako jei šlo naprej.. Deset
in deset, sto in sto prošnja je napisal,
potov opravil. Da, v tisoče so šle nje¬

gove intervencije. Prišlo je tako daleč,
da je prosil za življenje tistih, ki so
njemu samemu stregli po življenju. Ko
je bil proces proti samemu generalne¬
mu sekretarju Komunistične partije
Tomšiču, je škof Rožman šel in pro¬
sil za življenje teh ljudi, in storil prav
vso, kar je bilo v njegovi moči, da bi
jih rešil iz rok okupatorja. Našteval bi
še lahko nadalje imena Šlander, Stanov¬
nik, Omahen itd. itd. Pa so bili tisoči
Slovencev v taboriščih Rab, Gonars, Re-
nicci, Padova in drugih. Dan za dnem
je prosil rešitve pri okupatorjih za te
trpine. Pa so prišli talci. Ko še ni pre¬
bolel prve žalosti, ko je vedel za smrt
idealnih naših ljudi, povzročeni po ko¬
munistični roki, že je šel na pot in
prosi naj okupator ne strelja talcev.
Klical je: Ne maščujte s krvjo in ne kli¬
čite nove: Pred njegovo sobo v škofij¬
skem dvorcu je bila dan za dnem vrsta
ljudi .Vseh stanov in poklicev, vseh
svetovnih nazorov, starši in otroci. Pro¬
sili so in iskali pomoči; vse je poslu¬
šal, vsem skušal pomagati in enako
dobro besedo je imel za tistega, ki je
še prejšnji večer na rajonskem sestan¬
ku koval načrte, kako bodo še bolj bla¬
tili našega škofa in kakšno smrt mu
bodo pripravili.

Tak je bil naš škof dr. Gregorij Rož¬
man. Pa vse to je minilo. Prišel je čas,
ko smo morali zapustiti domovino. Naš
škof je hotel ostati doma, čeprav je
vedel, da mu pripravljajo sredi Ljub¬
ljane grmado. Vedel je, da ga doma ča¬
ka trpljenje in smrt, toda hotel je o-
stati. Mislim, da storim svojo dolžnost,
če se danes zahvalim vsem tistim, ki so
ga v odločilnem trenutku preprosili in
pregovorili, da se je umaknil in odšel iz
domovine. Zapustil je svoj dvorec, in
kakor je šel tedaj ob spokorni procesiji
s križem na čelu po ljubljanskih ulicah,
tako je odšel na čelu žalne procesije
svojih trpinov preko Ljubelja. Doma
ga je čakalo hudo, toda ko je prišel v
tujino, ga je sprejelo ponižanje, trp¬
ljenje in grožnja. Morda mu ne bi bilo
prav, če bi tu našteval vsa ponižanja.
Pretrpel pa; je še najhujše, dobil je nož
v srce, ko so bili vrnjeni naši tisoči, ti¬
sti, ki jih j« ljubil z vsem očetovskim
srcem, tisti, ki so z njim stali, mu sle¬
dili in branili z orožjem, kar je on kot
naš veliki duhovnik in učenik učil.

Minilo je tudi to. Prišel je v Ameri¬
ko. Ne počiva. Prva stvar mu je bila:
kje so moji Slovenci. Obšel je vso USA
in Kanado kot misijonar in danes je
med nami tu v Argentini, naš ljublje¬
ni škof, naš veliki mož, kakor ga je
prerokoval Jeglič. Mislim, da govorim
iz src vseh, če rečem, da bi radi zakli¬
cali vsemu svetu: Imamo med nami svo¬
jega škofa, tistega škofa, ki je vodil svoj
slovenski narod v letih trpljenja, ki je
prvi spoznal, kaj je Satanova fronta, kar
še danes premnogi voditelji velikih na¬
rodov in po tolikih izkušnjah v svetu ne
vedo. So še vedno vodilni možje, ki mi¬
slijo, da se bodo mogli proti Satanovi
fronti boriti le s topovi in atomsko
bombo. Ne’ Ne bodo je zmagali, če ne
bodo vzeli v roke tudi orožja, ki ga Sa¬
tanova fronta nima in ga ne bo imela:
orožje pravice resnice in ljubezni.

Prevzvišeni! Postava pravi, da Vas
moramo spoštovati, ubogati in slediti
Vašim naukom. Mislim, da govorim v
imenu vseh, če rečem; Izpolnili bomo to
postavo. Za nas pa, ki smo svoje vrste
ljudje, prevzvišeni, pa velja še eno:
Ni je večje vezi, kot je skupnost v
trpljenju, odpovedi, žrtvah in krivicah.
Vi ste vs« to delili z nami in s svojim
narodom, zato je ni sile, ki bi vez med
Vami. in nami uničila.

Prevzvišeni! V imenu vseh Sloven-

Nedeljski dopoldan je Prevzvišeni pre¬
bil med prvoobhajanci. Po sv. maši so
ga obkrožili na župnijskem dvorišču,
mu poljubljali škofovski prstan in se z
njim pogovarjali.

cev v Argentini tole prošnjo: ostanite
nanj še nadalje naš učenik, naš dobri
pastir, naš veliki duhovnik in naš Sama¬
rijan.

Ko se je poleglo navdušeno ploska¬
nje so Združeni cerkveni pevski zbori
zapeli skladbo Jože Osana: “Tu es se-
ecrdos”.

Po kratkem odmoru se je začel drugi
del prireditve. Uvodoma je, režiser Jo¬
že Petrič občuteno recitiral pesnitev:
“Oj hišica očetova...”, takoj nato pa
je pevski zbor “Gallus” predvajal kom¬
pozicije Hubada, Marolta, Adamiča in
Tomca. Tako je zlasti lepo podal “Gor
čez izaro” in pa Maroltovo priredbo ko¬
roške narodne “Pojdem v rute”. Vse
štiri pesmi so bile podane v dovršenem
koncertnem stilu, vodil pa je zbor nje¬
gov pevovodja dr, Julij Savelli.

Sledil je vsekakor najuspelejši sku¬
pinski nastop dramatične oblike, ko so
prirajali na oder “bosi begunčki” in v
igri ter lepo sestavljeni besedi podali
pot in položaj naših najmlajših. Vso
točko so odigrali otroci iz otroških
vrtcev pod vodstvom učiteljic IDNAVE.

Umetniški višek vse akademije pa
je bil dosežen z nastopom operne in
koncertne pevke France Golobove. Iz
Haendelovega oratorija “Mesija” je
pevka z globokim doživetjem podala
“Molitev”, nato pa starofraneosko kom¬
pozicijo “Besede na križu” in “Križev
pot.” Sledila je kompozicija Jožeta O-
sane “Zasuta usta” na besedilo Fr. Ba¬
lantiča in nato narodna “Ko ptičica
sem pevala.” Izredno močan aplavz je
sledil vsaki pesmi, pač le delen izraz
splošni ugotovitvi, kako izredno je pev¬
ka v svojih bogatih sposobnostih še na¬
predovala. Zelo dovršena je bila tudi
spremljava pianista prof. Osane na
klavirju.

Igrski prizor “V pričakovanju” pa;
je bil sestavljen in podan po igralcih
IDNAVE tako, da bi bil nekako dosto¬
jen okvir GOVORU PREVZVIŠENEGA
in je bil njegov govor podan nekako v
sredino vsega prikaza. Pesmi in dramat-
ski prizori so bili izpod peresa Jeremi¬
je Kalina, recitacije in celotno režijo
pa je vodil Jože Petrič, nastopali pa so
člani IDNAVE.

Ko je prevzvišeni stopil na oder, ga
je pozdravil silen aplavz vse dvorane.
Dolgo je trajalo, da je mogel spregovo¬
riti. Večkrat prekinjen z navdušenim
odobravanjem je prevzvišeni imel go¬
vor, ki ga prinašamo na uvodnem me¬
stu.

Besedam prevzvišenega so sledili sim¬
bolični prizori, zajeti v “Zmagoslavno

(Nadaljevanje na 9. strani)

Nepopisno navdušenje je vzvalovilo v veliki dvorani “El Salvador”, ko je Prev¬
zvišeni stopil na oder. Obdan od igralcev prizora “V PRIČAKOVANJU”
govori zbranim Slovencem.

Štev. (No.) 42.

SVOBODNA  SLOVENIJA

Stran 9.

IVA OBISKU MED SVOJIMI

Po slavnostni pozdravni akademiji v
čast prihoda škofa g. dr. Rožmana v
Argentino v dvorani El Salvador v ulici
Callao, se je prevzvišeni v spremstvu č.
g. Julija Slapšaka, Janeza Hladnika in
g. Oreharja kljub že pozni uri pripeljal
na obisk slovenskim družinam fantom
ter dekletom, ki stanujejo v veliki hiši,
katero ima v najemu Društvo Sloven¬
cev.

Visokega obiska so bili stanovalci te
hiše izredno veseli. Vsi so se zbrali na
vrtu, kjer je prevzvišenemu izrekel
najprej dobrodošlico upravnik hiše g.
Matevž Železnikar, v imenu mladih
fantičev so pa stopili pred svojega nad-
pastirja Krošljev Bojan, Mihljev Jožek
in Poglajenov Gustl. Izročili so mu šo¬
pek nageljnov in izrazili svoje veselje
nad njegovim obiskom s priložnostno
pesmico.

Prevzvišeni se je nato pogovarjal z
vsemi stanovalci te hiše, se zanimal za
vsakega posebej in si nato ogledal sko-
ro vsa stanovanja in prostran vrt. Ka¬

kor povsod, so bili tudi tu njegove naj¬
večje pozornosti deležni otroci. Z nji¬
mi se je tako prisrčno pogovarjal, ka¬
kor se zna samo on, tako, da je imel
ob sebi stalna njihovo družbo.

V veliko čast so si šteli stanovalci
te hiše, da so lahko prevzvišenega pri¬
držali tudi na večerji, med katero ga je
z lepim govorom pozdravil še g. dr. Ka¬
čar. Tudi najmlajše deklice niso hotele
zaostati za starejšimi in so za škofo¬
vo večerjo doprinesle tudi “svoj deiež’'.
Po rajalnem nastopu mladih kuharic
je najmlajša med njimi — Terezika
Marnova — podarila prevzvišenemu
torto. Naš vladika se je deklicam za¬
hvalil za njihov trud in jih nagradil s
tem, da je sam razrezal torto, tako, da
je zase pridržal samo en kos, ostale je
pa razdelil med mlade “kuharice”, ki
so se takoj pred njim prepričale, da je
bila torta zelo dobra.

V prijetnem razpoloženju je prekma¬
lu minil večer.

V neizbrisnem spominu bo ostala vsem
slovenska birma v veličastni baziliki
San Carlos v Buenos Airesu. Prevzvi¬
šeni podeljuje po slovesni sv. maši slo¬
venski mladini zakrament sv. birme.

Bogom, kdor to vez pretrga mora iti v
prepad.”

Nato se je začela pontifikalna sveta
maša, pri kateri je asistirala tukajšna
slovenska duhovščina. Arhidijakon je
bil č. g. Karel Škulj, dijakon č. g. No¬
vak France, subdijakon njegov brat Šte¬
fan, asistenta č. gg. Slapšak in Orehar,
ceremonijer č. g. P. Ciril Petelin, lumi-
ferix in akolti č. g. Kolenc, Malenšek,
Smolič, Avguštin, p. Gabrijel Arko
in provincial hrvaških frančiškanov.
Med svečano pontifikalno škofovo sve¬
to mašo je pevski zbor “Gallus” pod
vodstvom g. dr. Julija Savellija pel izv-
virno, za škofov prihod zloženo Osano-
vo skladbo “Tu es sacerdos”, nato pa
veličastno Mozartovo “14. sveto mašo v
C-duru.” Petje je bilo tako pravi cerk¬
veni koncert v velikem slogu, kot bi člo¬

vek pred enim letom ne pričakoval, da
bomo kdaj zmogli novi naseljenci tako
mogočne skladbe. Pri orgijah je bil
prof. Osana. Najveličastnejše in polno
je izzvenela zaključna Haendlova “Ale¬
luja” iz oratorija “Mesija”, v kateri je
prišla do polnega izraza vsa moč na¬
šega prvega tukajšnega zbora. Med sve¬
to mašo je Prevzvišeni podelil mnogo
svetih obhajil. Po sveti maši pa se je
začelo sveto birmovanje otrok, za kar je
vse potrebno pripravil č. g. p. Ciril Pe¬
telin. Novonaseljensko mladino je pri¬
pravil za sprejem svetega zakramenta
č. g. Orehar, staronaseljenske pa č. g.
Janez Hladnik. Vseh birmancev od naj¬
mlajšega — 6 let •— do najstarejšega —
19 let — je bilo 118 in sicer: novona-
seljencev 90 (51 dečkov in 38 deklic),
staroslovencev 26 (14 dečkov in 12 de¬
klic), 1 Poljak (deček) in 1 Litvanec
(deček) z dvanajstih različnih škofij.
Birmanci so se zvrstili pred oltarjem
in po sredi velike cerkve, da je bilo kot
v ljubljanski stolnici, le še vse mogoč¬
nejše in prostornejše je bilo in veličast-
nejše. Med birmovanjem so verniki mo¬
lili sveti rožni venec. Po zadnjem bla¬
goslovu pa so birmanci zopet napravili
špalir Prevzvišenemu in duhovščina ga
je pospremila po cerkvi do vhoda in na
avto.

To je bil resnično veličasten praznik
za vse Slovence. Novi in stari Slovenci
so napolnili mogočno baziliko in občutje
smo imeli, da smo v ljubljanski stolni¬
ci zbrani okrog svojega škofa. Birmanci
pa so imeli še posebej svoj praznik.
Občutili smo in tudi oni, da nismo več
begunci, da smo že svobodni ljudje, ki
iz taboriščne bede že jadramo v blago¬
stanje, ki vlada v tej deželi. Tisti del
okrog velike bazilike in vsa vozila, pod¬
zemske in nadzemske železnice so bila
ta dan polna Slovencev. To je bil naš
dan.

Slavnostno kosilo v čast prevzv. škofu g. dr. Rožmanu

Vsi smo veseli in srečni, da imamo svojega ljubljenega škofa v svoji sredini. Pa
tildi prevzvišeni je rad med nami in je kljub številnim dnevnim obiskom vedno
vesel in dobre volje. Na sliki: Krošljev Bojan in Mihljev Jožek ter Poglajenov
Gustl so v imenu fantičev izročili Prevzvišenemu šopek, upravnik društvene hiše
g. Železnikar mu pa izreka dobrodošlico v imenu vseh stanovalcev te hiše.

Slovenska sveta birma Buenos Airesu

V ponedeljek, 17 oktobra na argentin¬
ski državni praznik, je bila napovedana
sveta birma, že mesece prej so se otroci
pripravljali na prejem svetega zakra¬
menta, ki naj bi ga jim podelil ljubljan¬
ski škof ob svojem obisku. Zdaj je pri¬
šel ta težko pričakovani in slovesni tre¬
nutek. Pripravljalnemu odboru je u-
spelo dobiti za ta sveti obred eno naj¬
večjih in tudi najlepših buenosaireških
cerkva, znano baziliko na ulici Hipolito
Yrigoyen 3900, ki jo je Slovencem za

(Nadaljevanje z 8. strani)
pesem”. Zaključil jih je zmagoviti
Haendlov “ALELUJA” iz oratorija
“Mesija”. Odpel je to skladbo pevski
zbor “Gallus”.

Le počasi se je po tem zanosnem kon¬
cu prireditve začela prazniti dvorana.
Prevzvišeni je posebej čestital vsem
nastopajočim in se jim zahvalil za to¬
lik trud, ki so ga vložili v prireditev. Z
mnogimi se je nato še posebej pogova¬
rjal in se pozanimal za njihov položaj.
Med ponovnim pozdravljanjem in vzkli¬
kanjem se je prevzvišeni nato vrnil na
svoj dom.

Tako k akademiji, kakor verskim ob¬
redom v cerkvah, so spontano prihiteli
tudi člani drugih imigrantskih narodno¬
sti, tako Hrvatje, Slovaki, Srbi, Čehi,
Poljaki in drugi.

celo dopoldne odstopil salezijanski go¬
spod župnik č. g. Zitta. Mogočna cer¬
kev v mavriškem slogu, z dvema olta¬
rjema drug nad drugim in veliko gale¬
rijo, je bila okrašena z belimi škrnicelji,
ki veljajo tu za najlepše in najdragoce¬
nejše lepotilo. Cerkev je posvečena
Srcu Jezusovemu v glavnem oltarju in
prav ta dan je bil praznik največje ča¬
stilke Srca Jezusovega svete Marije
Marjete Alakok. Mogočen vtis, ki ga je
napravila okrašena bazilika na sleherne¬
ga Slovenca, bo ostal neizbrisen v spo¬
minu in obdan še s spominom na sveto
birmo priljubljenega našega nadpasti-
rja. Zjutraj ob 9 uri se je pripeljal z
avtom pred cerkev, kjer so ga sprejeli
duhovščina in birmanci z botri ter na¬
polnjena cerkev Slovencev in ga pospre¬
mili pred glavni oltar, ob petju Poga¬
čarjeve skladbe “Ecce sacerdos mag-
nus” cerkvenega zbora “Gallus”. Pre¬
vzvišeni gospod škof je po kratki mo¬
litvi stopil pred oltar in spregovoril na
zbrane Slovence svoje očetovske bese¬
de:

“Namen birme je utrditi Vas v veri po
milosti svetega Duha, da jo stanovitno
spoznavamo in po njej živimo. Vero
moramo v dejanju pokazati, in to naj¬
bolje storimo z molitvijo. V molitvi se
pogovarjamo z Bogom, zato mora biti
molitev zaupna in stanovitna. Je vez
družine, ki se zbira v molitvi, je vez z

Po birmi, v ponedeljek 17. oktobra, je
bilo v župnijskih prostorih pri sv. Juli¬
ji v čast prevzv. škofu slavnostno ko¬
silo, na katerega so bili povabljeni čla¬
ni odbora Društva Slovencev, Priprav¬
ljalnega odbora za sprejem škofa, v. Bs.
Bs. Airesu živeči člani Narodnega odbo¬
ra ter predstavniki slov. kulturnih in
prosvetnih ustanov in zastopniki starih
slovenskih naseljencev iz različnih kra¬
jev prestolnice in njene bližnje okolice.

Prevzvišenega je med kosilom v ime¬
nu vseh pozdravil s prisrčno zdravico
predsednik Društva Slovencev Miloš
Stare in dal izraza veselju vseh, da
imamo v svoji sredini svojega ljubljene¬
ga škofa. Posebej je še poudaril veselo
dejstvo, da so se na tem prvem oficiel-
nem sestanku zbrali predstavniki proti¬

komunističnih novih in starih naseljen¬
cev, med katerimi jih je precej, ki so
prihajajočim našim ljudem storili izred¬
no veliko dobrega.

Prisrčen pozdrav je veljal tudi potne¬
mu spremljevalcu prevzvišenega č. g.
Juletu Slapšaku, ki ga danes zaradi
njegovega ljubeznivega nastopa pozna
že skoro vsak Slovenec v Buenos Aire¬
su.

Prevzvišenega je nato pozdravil še
zastopnik starih slovenskih naseljencev,
nakar se je za pozdrav zahvalil č. g. Ju¬
le Slapšak.

Kosilo je poteklo v prijetnem razpo¬
loženju, prisrčnem vzdušju ter prijatelj¬
skem pogovoru s prevzvišenim in g.
Slapšakom.

SLOVENSKI PEVSKI ZBOR GALLUS

Pod vodstvom g. Dr. Julija Savellija je pel pri vseh škofovih slovesnih mašah v
cerkvi sv. Julije in v baziliki San Carlos. V dvorani “El Salvador” je izvajal kon¬
certni program pri slovesnem sprejemu Prevzvišenega.

Stran 10.

SVOBODNA  SLOVENIJA

Štev. (No.) 42.

ŠKOF G. Dr. ROŽMAN V CIUDADELI POZDRAVI IN ZAHVALE

V ponedeljek popoldne se je naš škof
g. dr. Gregorij Rožman okoli štirih po¬
poldne odpeljal z avtomobilom, ki mu
ga je poslal eiudadelski župnik č. g.
Aguštin Elizalde, v Ciudadelo, kjer so
mu tamkajšnji domačini pripravili lep
sprejem. Sprejemu je prisostvovalo tu¬
di precej Slovencev, ki žive v tem kra¬
ju. škofa je pričakal pred cerkvijo žup¬
nik č. g. Elizalde ter ga v spremstvu
domačinov povedel najprej v cerkev,
kjer se je prevzvišeni zahvalil pred ta¬
bernakljem, nakar je odšel v dvorano
pod cerkvijo, kjer sta ga poleg števil¬
nega občinstva, domačinov in Slovencev
pričakovala oba ciudadelska pevska
zbora.

Ciudadelski župnik e. g. Elizalde je
imel lep nagovor, v katerem je poudaril
prevzvišenemu, da mu je v veliko vese¬
lje, ko vidi vsako nedeljo in praznik v
svoji cerkvi toliko Slovencev, ki so za¬
radi svojega trdnega verskega prepri¬
čanja v zgled vsem njegovim vernikom.
Poudaril je, da je z veseljem sprejel
Slovence v svoji fari in da razume nji¬
hovo čutenje in mišljenje, razume nji¬
hove težave in borbe in da se jim je
zato postavil ves na razpolago s svo¬
jim nasvetom in pomočjo. Dejal je da
naj bo “ciudadelska cerkev njihova
cerkev’’ in da jim je dal na razpolago
tudi dvorano pod cerkvijo za “njihovo
dvorano”. Prevzvišenemu se je prisrčno
zahvalil za njegov obisk in ga prikazal
kot spoznavalca vere, kot velikega bor¬
ca proti komunistični nevarnosti in mo¬
ža, ki je znal V pravem času povedati
in pokazati na nevarnost, ki grozi nje¬

govemu narodu in vsemu svetu.

Oba pevska zbora sta nato zapela ob
kiavirski spremljavi tri kriolske pesni:
Bailecito (Gomez Carilo), Vidala San-
tiaguena (Gilardo Gilardi) in Tranco a
tranco (Armando Schiuma), nakar se
je prevzvišeni zahvalil za lep sprejem
in posebej g. župniku za vso njegovo
naklonjenost do Slovencev. Poudaril jc
da je pač veliko več vredna v tujini
duhovna pomoč in nasvet od materijal-
ne in to pomoč, da Slovenci pri g. žup¬
niku vedno dobe.

Po sprejemu se je prevzvišeni z na¬
vzočimi pomudil nekaj časa v prijetnem
razgovoru, nakar se je odpeljal v Reti-
ro Cardinal Copello — Dom duhovnih,
vaj, kjer je prav ta dan imelo zaklju¬
ček zaprtih duhovnih vaj 44 slovenskih
fantov - delavcev.

Prevzvišeni je imel na duhovnih va¬
jah zaključni govor, nakar je bila pri¬
rejena skupna večerja, kateri je priso¬
stvoval tudi generalni asistent argen¬
tinskega JOC-a. ki je pozdravil našega
škofa v svoji sredi. Poudaril je tudi,
da je navdušen nad našimi fanti, da
se čudi njihovi podjetnosti in pridnosti,
ko so si ustanovili že svojo tiskarnico
in knjigoveznico in da jih postavlja v
zgled svojim fantom. Dejal je, da pou¬
darja še enkrat, da je vedno priprav¬
ljen pomagati njihovim naporom, da pa
tudi njih prosi za pomoč z nasveti in
dejanjem.

Večerja se je nato zaključila v razgo¬
voru s prevzvišenim, ki se je z vsakim
fantom pogovarjal o njegovem delu,
načrtih in upanju v bodočnost.

Prisrčen sprejem Prevzvišenemu v Bernalu

18. oktobra dopoldne ob pol 11 je
prevzvišeni obiskal župno cerkev sv. Ja¬
neza Evangelista v Boki, kjer je nastav¬
ljen salezijanec č. g. Janko Mernik,
ko se je pomudil malo med mladino na
dvorišču zavoda, je v spremstvu g. O-
reharja in salezijanca Janka Mernika
nadaljeval pot proti Bernalu, kjer so
ga v zavodu Marije Pomočnice navdu¬
šeno pozdravile Hčere Marije Pomoč¬
nice in lepo število aspirantinj, ki se
pripravljajo tamkaj na noviciat. Med
temi sta tudi Slovenki Tinka Lovše in
Rezka Lužovec. Medtem, ko se je prev¬
zvišeni ponudil za trenutek pred Naj¬
svetejšim, so mu zbrane gojenke ubra¬
no zapele “Pozdravljen, Pastir”. Nato
so g. škofa po lepi argentinski navadi
s ploskanjem sprejele vse stanovalke
zavoda. Prevzvišeni se je zanimal za to
in ono in navduševal gojenke za lepo
redovno življenje, jim želel obilo uspe¬

ha na začeti poti ter jim podelil svoj
blagoslov.

V župni cerkvi Marije Čuvarice v
Bernalu je zvonilo poldne, ko so prev-
zvišenega sprejeli številni duhovniki in
kleriki in lepo število di jakov v Don
Boscovem Zavodu v Bernalu. Vsem tem
je veljal danes glavni obisk prevzviše-
nega, saj se v tem zavodu nahaja 15
slovenskih študentov, ki so v želji po
knjigah in lepih študentovskih letih na¬
šli v njem drugi dom in razumevajoče
srce.

Najprej je izrekel prevzvišenemu dob¬
rodošlico Ivan Lužovec, Avanzo Mar¬
jan pa mu je v imenu vseh izročil lep
duhovni šopek — sad molitev, žrtev in
premagovanj mladih src.

Dolgo je trajalo, preden so se raz¬
vrstili vsi, “črni in beli”, za poljub ško¬
fovega prstana. Ko je zbranim stano-
(Nadaljevanje na 11. strani)

1

Najlepši spomin za vse prvoobhajance bo pač njihova slika s Preyzvišenim. Po¬
leg škofa sedita na levi strani č. g. Janez Mernik in č. g. Julij Slapšak, na desni
strani pa č. g. Anton Orehar in č. g. p. Ciril Petelin.

Slovencev v Argentini ob obisku škofa g. dr. Rožmana, ki sta jih v njiho¬
vem imenu odposlala v Cleveland, U.S.A., predsednik Društva Slovencev
Miloš Stare in predsednik Pripravljalnega odbora za sprejem škofa Franc
Kremžar:

Predsedniku Dr. Mihu Kreku:

Spoštovani gospod predsednik!

Slovenci v Argentini imamo velik praznik. Med nami je naš ljublje¬
ni škof dr. Gregorij Rožman, ljubljanski vladika. Srečni smo, da zopet
gledamo tega našega velikega moža, ki je v domovini v najtežjih letih
naše tisočletne zgodovine stal narodu v središču in ga preroško varoval
pred nevarnostjo azijatstva, ki je zdaj zalilo Slovenijo ne po naši in
najmanj po njegovi krivdi. Z nami je delil pozneje vso bedo begunstva
in zdaj naseljenstva v novih krajih, ki so nas ločile v neizmerne zemelj¬
ske daljave. Toda on, naš dobri pastir, je preletel te razdalje in je zdaj
med nami. V nas je s tem prihodom znova vzbudil vse tisto, kar je zve¬
zano z našo polpreteklostjo.

Tako se spominjamo v teh slavnostnih dneh ob njem zlasti tudi
Vas, gospod predsednik, ki ste tako kot on v domovini, stali v tujini v
središtu noče borbe za lepšo bodočnost Slovenije. Kot naš veliki gost
tedaj v domovini, ste Vi gledali izredno jasno v bodočnost in ste stali
skoraj osamljeni na naši straži tedaj, ko je premnogo drugih, katerim
je bilo v tujini skrbeti za našo srečo, zapadlo dnevnim geslom zlaganih
demagogov. Vi ste ostali trdno z nami, ko smo bojevali doma še svoj boj
za obstanek med trenjem dveh svetov, ob Vas smo se vstopili, ko smo.
zapustili meje domovine in ob Vas stojimo zdaj z vso zvestobo in upa¬
njem.

To Vam sporočamo, dragi gospod predsednik, v teh naših praz¬
ničnih dneh.”  '

Častnemu kanoniku, prelatu Msgr. Johnu J. Omanu, predsedniku
Lige kat. Slovencev v U.S.A.

Milostljivi gospod prelat!

Slovenci v Argentini, zbrani te dni okrog svojega dragega škofa
prevzvišenega gospoda dr. Gregorija Rožmana, Vam pošiljamo svoje
prisrčne pozdrave in se Vam, milostljivi gospod prelat, iskreno zahva¬
ljujemo, da ste pod svojo gostoljubno streho sprejeli našega ljubljene¬
ga nadpastirja, ki je z mnogimi izmed nas delil vso težo begunskega
trpljenja.

Ko te dni,hodi med nami, nas obiskuje, blagoslavlja in bodri ter
opominja k vztrajnosti v zvestobi do naših najvišjih idealov, občuduje¬
mo njegovo vedrost in optimizem.

Ob tem pa se vsi Slovenci v Argentini s hvaležnostjo spominjamo
tudi Vas in prosimo Boga, da Vas bogato nagradi za Vašo dobroto in
Vas ohrani na mnoga leta!

Izvolite sprejeti, milostljivi gospod prelat, tudi ob tej priliki izra¬
ze našega odličnega spoštovanja!

Lastniku in uredniku "Ameriške Domovine" g. J. Debevcu:

Velecenjeni gospod James Debevec.

V teh lepih dneh, ko je med nami v gostih naš ljubljeni ljubljanski
škof dr. Gregorij Rožman, se spominjamo tukašnji Slovenci tudi Vas
in Vaše “Ameriške domovine”, 'edinega lista, ki nam je stal v najtežjih
trenutkih našega begunstva ob strani, braneč nas pred ameriškimi ro¬
jaki pred očitki in vzdevki, ki so nam jih kot sramotni žig pisali na čela
od vzhoda in zahoda. Naš Prevzvišeni je bil med nami najbolj klevetan,
pač ker je bil najbolj čist , in v Vašem listu je njegova čistost zablestela
po svetu, ki ga je spoznal v vsej njegovi veličini. Zato se v tem trenut¬
ku, ko živi zopet med nami, ki ga ljubimo in vanj zaupamo, spominja¬
mo tudi vašega deleža pri uravnavanju naše slovenske povojne usode in
se vam zahvaljujemo za Vašo uvidevnost med vojno, Vašo pomoč po
vojni in Vašo zvezo med raztresenimi Slovenci, ki jo vzdržujete sedaj,
želeč vam mnogo uspehov.

Kranjski Slovenski Katoliški Jednoti:

Argentinski Slovenci praznujemo svoje velike dneve. Sredi med na¬
mi je naš ljubljeni nadpastir, prevzvišeni gospod dr. Gregorij Rožman
in kamor pride, nam prinese blagoslov, veselje in utrjuje med nami edi¬
nost ter nas navdušuje za zvestobo do naših verskih in narodnih idea¬
lov. Njegov optimizem nam vsem vliva mnogo novega upanja.

V teh dneh pa se z hvaležnostjo spominjamo tudi vseh naših dra¬
gih rojakov v U.S.A., ki so ljubljenega vladiko sprejeli v svojo sredo
in se ga z ljubeznijo oklenili. Tako smo tudi mi deležni sreče, da ima¬
mo danes našega škofa v svoji sredi.

Kranjski Slovenski Katoliški Jednoti želimo pri njenem delu za na¬
še rojake mnogo lepih in velikih uspehov in vsem odbornikom in članom
Jednote pošiljamo prisrčne pozdrave.

LJUBLJANSKI ŠKOF V LANUSU
želja vseh Slovencev, ki upajo, da si
bodo nekoč postavili svoje hišice v La-
nusu, je bila, da bi naš slovenski škof
blagoslovil njihova stavbišča. Z vese¬
ljem se je prevzvišeni odzval temu po¬
vabilu in je pohitel v petek, 14. okto¬

bra proti večeru na kupljeno zemljišče
v Lanus ter opravil blagoslovili obred
v navzočnosti Odbora za nakup tega
zemljišča. Nato je bil prevzvišeni s svo¬
jim spremstvom na večerji pri Hladni¬
kovih, katerih dom stoji v neposredni
bližini.

Štev. (No.) 42.

SVOBODNA  SLOVENIJA

Stran 11.

Prizor iz zaključne “Zmagoslavne pesmi” na sprejemni akademiji.

OSEBNE NOVICE (Nadaljevanje z 10. strani)

valcenr zavoda podelil prevzvišeni svoj
blagoslpv, se je pomudil v tihi molitvi
na grobu svetniškega misijonskega ško¬
fa Costamagne, katerega posmrtni o-
stariki so našli svoj pokoj v tihi zavodo¬
vi kapeli. Verjetno se je g. škof zahva¬
lil pokojnemu sobratu za dobroto, da
je lahko prejšnji dan birmal v župni
cerkvi v San Carlosu v njegovem ško¬
fovskem ornatu in delil apostolski bla¬
goslov z njegovim pastoralom v roki.

Ko smo prišli iz cerkve, nas je pre¬
senetila Dolenčeva gospa, ki je zvedela;
da je blizu g. škof. Z Nado in Erletom
je prihitela pozdravit prevzvišega.

23. wov. - MISIJONSKA NEDELJA - 23. nov.
DRUŽBA ZA ŠIRJENJE VERE

" C A S A B 0 Y U "

OLAZABAL 2 3 3 6 . tel. 76-9160

pol kvadre od ogla Cabildo 2300.

Velika izbira zapestnih ur švicarskih znamk; budilke po 28, 30, 32, 38, 40
pesov in naprej; poročni prstani zlati 18 krt. par od 125 pesov naprej; zaročni
prstani, zlati 18 krt od 68 pesov naprej.

VSA POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESILJIVO!

(Ob sobotah popoldne se lahko stranke zglase v našem stanovanju, ki je v
isti hiši Olazabal 2338, Dto. 5, prvo nadstropje).

V San Martinu sta se poročila v so¬
boto, 15. oktobra stavbenik g. Anton
Mavrič in ga Zvonka Volta. Iskreno če¬
stitamo!

V nedeljo, 23. oktobra, ob treh popol¬
dne sestanek SFZ v Don Boscovem za¬
vodu v Ramos Mejia.

Vsa urarska in zlatarska popravila
Vam hitro in solidno naredi

urar

SILVO LIPUŠČEK

Calle Buenos Aires 3923
SAN JUSTO F.C.N.D.F.S.

ZAVITKI ZA JUGOSLAVIJO

Najstarejša dobrodelna organizacija v Evropi, pri¬
znana od Mednarodnega Rdečega križa, s čemer je
podano popolno jamstvo za hitro in gotovo
odpošiljatev paketov.

Zavitki so zavarovani in prihajajo v enem mesecu
na določeno mesto po oddaji naročila.

Zavitek kave in sladkorja

5 kg brutto S 51.50

2 V 2  kg surove kave

2 kg sladkorja

Zavitek sladkorja

5 kg brutto $ 27.—

4.5 kg kristalnega sladkorja

Zavitek čokolade

2.3 kg brutto $ 57.—

2 kg Fondant čokolade, 300 tablic

Zavitek riža

4.5 kg brutto $ 39.—

4 kg riža

Zavitek testenin

5 kg brutto $ 44.50

4.5 kg testenin

Zavitek moke

5 kg brutto $ 36.—

4.5 kg moke

Zavitek čaja

1.2 kg brutto $ 54.50

1 kg čaja

Zavitek ovsenih kosmičev

5 kg brutto $ 27.—

4.5 kg ovsenih kosmičev

Zavitek mila

5 kg brutto $ 57.—

8 koščkov pralnega mila a 430 gr

2 kosa toaletnega mila a 100 gr
1 kos mila za britje 50 gr

4 zavitki pralnega praška a 250 gr
Zavitek nogavic A

(brez poštne pristojbine) $ 26.50
1 par Nylon nogavic, prvovrstnih
z gladkim šivom. Modne barve. Ve¬
likost 9, 9%, 10. Pri naročilu vse
to navesti.

Pristojbina za poštnino in pakiranje je vključena
v ceno paketov

ZAHTEVAJTE NAŠE POPOLNE SEZNAME
Poštna naročila, plačila s čeki in giro postal naslavljajte na “Colis Suisse”

Agenda Colis Suisse, 25 de Mayo 189, Buenos Aires

(Pasajes MaHtimos y Aereos)
(prešnji naslov RECONQUISTA 144)

Prav iz srca smo se nasmejali mali Na¬
di, ki je pripovedovala, da tu v Argen¬
tini ni več Nada ampak Marija — tu
namreč “nada” pomeni ‘nič”; kar tako
“Nič” -  pa pred Argentinci tudi noče bi¬
ti.

Žal je bil vedno vedri in veseli rav¬
natelj zavoda p. Guglielmo Cabrini od¬
soten. Zastopal ga je učni vodja p.
ICunz, po rodu. Nemec, ki je prevzviše-
nemu tolmačil zanimivosti zavoda in
nas mimo izložbenega okna, kjer je bila
pod sliko prevzvišenega izrečena iskre¬
na dobrodošlica, peljal v obednico. Tam
se je g. škofu predstavil še salezijanec
p. Ragucci, član španske, argentinske,
čiiske, paraguajske in ecuadorske aka¬
demije znanosti in umetnosti ter, p.
Luis Pedemonte, dolgoletni salezijanski
inšpektor Južne Amerike. Med kosilom
se je prevzvišeni kot brat med brati
menil z domačini. Skupina slovenskih
dijakov je ob sodelovanju argentinskih
tovarišev priredila g. škofu kratko a-
kademijo. Najprej ga je v gladki ka-
steljanščini pozdravil Rantov Tone in
mu v imenu vseh zagotovil spomin v
molitvi, da bo lažje prenašal najtežjo
žrtev, ki je — odtrganost od lastne čre¬
de. Nato se je prevzvišenemu v sloven¬
ščini zahvalil za obisk dijak Martin
Štuhec in ga prosil blagoslova za vse

V svojem modnem salonu izdelujem
obleke, kostume, plašče itd.
po zadnji modi.
Rojakinjam, ki si same šivajo,

krojim po meri.

PAVLA ŽIROVNIK

DORREGO 2645/L Dpt. D

— 1 kvadra Cabildo in Santa Fe —
CAPITAL

slovenske dijake v tem zavodu, da bo¬
do mogli slediti božjemu klicu in izpol¬
niti vrzeli v vrstah padlih slovenskih
duhovnikov. Prevzvišeni se je čudil ko¬
rajži teh mladih fantov, da so se tako
zavzeli in zapeli nekaj slovenskih na¬
rodnih ter obrnili naše misli nazaj daleč
čez morje v milo domovino. Združeni
zbor kierikov in gojencev je nato zapel
Vitonejevo “Napitnico” in krasno šti-
liglasno Ontolisejevo "Pomlad”, v kate¬
ri stotine mladih grl trga cvetje in ga
poklanja v dar visokemu gostu.

Ko se je vsa slovenska mladina iz
zavoda v Bernalu zbrala pri mizi o-
krog svojega duhovnega očeta, je č. g.

(Nadaljevanje na 12. strani)

Pakete v Slovenijo

POŠILJA IZ ŠVICE

5 kg. kave la.

5 kg. sladkorja
5 kg. riža la.

5 kg. mila la.

5 kg. kakao holand.

800 gr. Ceylon čaja

Moka, začimbe, poper, čokolada,

- milo itd.

Paketi po prosti izberi

Streptomiein, zdravila itd. Pravtako
pošiljamo živilske pakete iz Buenos
Airesa po dnevnih cenah. Izvozno do¬
voljenje, pakiranje in poštnina
$ 19.50

Novo tekstilno blago do 5 kg.

$ 25.50

Staro blago do 5 kg.

8 22.50

Pakete iz Buenos Airesa še nadalje
sprejemamo in jih tudi odpošiljamo

P A N E T H Y Cia.

DIAGONAL NORTE 501,
of. 810

V prid misijonom in v pripravo na praznik Kristusa Kralja
predvaja Slovenski kino “Resnici, Lepoti, Dobroti”
prekresni velefilm

ALKAZAPSKI JUNAKI

Ob čudovitem prikazu borbe mučeniške Španije za zmago nad brez¬
božnim komunizmom bomo na jgl ob je in naj lepše podoživeli našo
lastno borbo za zmago Kristusa Kralja.

V dvorani na Belgrano v nedeljo ob pol 6 in ob pol 8 zvečer.
Vstopnina 2 pesa.

SUDAMERICAN BUSINESS OFFICE

LAVALLE 361, visoko pritličje — Tel. 32 - 4597 — BUENOS AIRES

CENIK POSEBNIH ZAVITKOV

1. ZA JUGOSLAVIJO

2. Paketi SAMO za Avstrijo

impreata "Doirego", Dorrego 1192, Buenos Aires, T, A. 54-4644


Stran 12.

SVOBODNA  SLOVENIJA

Štev. (No.) 42.

Mernik v imenu vseh izrekel prevzvi-
šenemu dobrodošlico in mu zagotovil v
svojem imenu in v imenu te mladine
vdanost, ljubezen in pokorščino.

Po kosilu se je prevzvišeni prav po
domače menil s slovenskimi študenti,
ki so mu pripovedovali svoje žalostne in
vesele zgodbe.

Gospod škof si je ogledal še temelje
nove cerkve Marije Čuvarke, ki jo zi¬
da njen velik častilec p. Luis Pedemon-
te, ki je tudi navdušen borec za progla¬

sitev za svetnika svojega gojenca Ce¬
ferina Namunkura, ki je umrl v sluhu
svetosti. Bil je| sin kralja Indijancev na
Ognjeni zemlji. Prevzvišeni se je za to
zadevo živo zanimal in z veseljem spre¬
jel v dar več življenjepisov, ki popisu¬
jejo tega “divjega dečka” kot bodočega
svetnika in zavetnika argentinskih no¬
gometašev.

Kako prevzvišeni tiho dela dobra de¬
la in podpira slavo Božje Matere Ma¬
rije, to pot ni ostalo skrito. Videli smo,

da je skoraj neopaženo
vsoto za novo cerkev.

daroval lepo

Kar brž je potekel čas in g. škof je
moral spet na cesto; da ponese svoj a-
postolski blagoslov še mnogim Sloven¬
cem, ki ga na tolikih krajih s hrepene¬
njem pričakujejo. V hvaležnosti, da so
njegove ovčice obnovile posvetitev
Brezmadežnemu Marijinemu Srcu v le¬
pi cerkvi Čudodelne Svetinje, je na
poti k sv. Juliji obiskal to krasno Mari¬
jino svetišče.

Še eno misel h koncu: ko smo stali
v Bernalu na dvorišču, mi je neki du¬
hovnik, ki je videl, kako se naš prevzvi¬
šeni preprosto razgovarja z mladino re¬
kel: “Vaš gospod škof je pa res mode¬
ren in sodoben, ker je demokratičen.
Tako preprosto se ne zna vsakdo ob¬
našati!”

Res je. Velik je naš škof, ker zna bi¬
ti velik med velikimi in kar je še več,
majhen med majhnimi in mlad med
mladimi. ’

Božični paketi za Jugoslavijo

EUR0PL9T9 Buenos Aires

POZOS 129

1. nadstropje

Posebni paketi za
Jugoslavijo

DOBAVNI ROK 3 — 4 TEDNE.
Carine prosti in zavarovani

4.4 kg

1 doza masla, 500 gr

2 dozi comed beefa a 450 gr
500 gr surove kave

1 doza kondenziranega mleka,
450 gr

500 gr čebeljnega medu
1 kg sladkorja
100 gr čokolade

S 61.50

Maksimal paket
4.5 kg

1 doza svinjske masti, 450 gr

1 doza margarine, 900 gr
1.5 kg riža

1 doza Bonillon kock,

30 kosov

1 doza mleka v prahu,

500 gr

500 gr prvovrstnega kakao
200 gr čokolade

Paket mleka $ 59.50

4.4 kg

2 dozi polnomastnega mleka
v prahu a 500 gr.

2 dozi sladkanega kondezirane-
ga mleka

4 doze nesladkanega kondenzi¬
ranega mleka a 450 gr

Paket mesa in masti $ 44.—

4 doze prvovrstnega
corned beefa a 425 gr

1 doza svinjske masti, 900 gr

NAJBOLJE ORGANIZIRANA SLUŽBA ZA
POŠILJANJE PAKETOV

★

URADUJE:

- 12. dopoldne in od 13. — 19. ure popoldne;
ob sobotah od 9. — 13. ure

Vsak dan od 9.

Danski paket

4.8 kg

2 kg prekajene slanine
1 doza svinjske masti
1 doza margarine, 800 gr
1 doza prvovrstnega
govejega mesa, % kg

$ 59.50 Paket olja in masti

$ 76.65

Paket kave in popra

1.800 gr surove kave
1.500 gr popra

$ 68.50

3.7 kg

pločevinasta posoda čistega
olivnega olja, 1 kg
1 doza prvovrstne jedilne
maščobe, 1 kg

1 doza prvovrstne margarine,
900 gr

1 doza prvovrstne svinjske
masti, 500 gr

Naši zastopniki:

BELGRANO:

Hada, Mendoza 2020, T. E. 73-6143

QUILMES:

"Los Dominicanos", Rivadavia 150, T. E. 203-0738
ROSARIO:

Arturo C. F. Geldermann, Pte. Roča 39, Dep. 10
CORDOBA:

Sres. Pepra, Rivadavia 702

Paket mila $ 49.50

5 kg brutto

8 kosov pralnega mila a 430 gr
2 kosa toaletnega mila a 100 gr
1 kos prvovrstnega mila
za britje, 50 gr
4 paketi pralnega praška
a 250 gr

Paketi naravnost iz
Buenos Airesa

EUROPLATA
paket olja in masti

$ 52,-

2 dozi svinjske masti,

1.680 gr

1 pločevinasta posoda prvovrst¬
nega namiznega olja,

1.500 gr

1 doza šunke, 326 gr
1 doza mesa

EUROPLATA
družinski paket

$ 52,—

2 dozi mlečne mezge
(dulce de leche),

1.000 gr

1 doza polnomastnega sira,
1.000 gr

2 dozi konzerviranega mesa,
680 gr

2 dozi čistega medu,

1.000 gr

EUROPLATA
paket mesa in masti

$ 52.—

3 doze corned beefa,

120 gr

2 dozi svinjske masti,

1.680 gr

1 paket prekajene slanine,

1.000 gr

Na vse male pakete doklada $ 7.50

za poštnino in zavarovalnino
(izvzeti paketi

“Posebno ugodne ponudbe za Božič”
in paketi nogavic)

Razen tega pošiljamo pakete po
izbiri.

Prevzemamo odpošiljanje tudi
paketov s perilom.

Zahtevajte pojasnila o obstoječih
predpisih in pogojih.

Dajemo nasvete v vseh
vprašanjih podpiranja
svojcev.