Št 123.
V Ljubljani, ponedeljek dne 4. julija 1910.
Leto I
: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob </26. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K 18 —, polletno K 9'—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1-50. Za inozemstvo celoletno K 28—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravnlštvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Ne brez borbe!
Dvorni svetnik Šuklje je šel kot parlamentarec v pokoj. To je dobro za njega, ker je že postaran in komoden gospod, ki je lahko deželni glavar kranjski, ker mu stoji ob strani finančni genij dr. Lampe, ali za državni zbor ni več, ker bi se celo klerikalnemu poslancu zamerilo, ako bi pobiral samo poslanske dijete, ne da bi smatral za potrebno prihajati k sejam državnega zbora in zastopati tam koristi svojih volilcev.
No, in Suklje je bil in je v prvi vrsti in samo dvorni svetnik, a zastopnik svojih volilcev je bil samo v toliko, v kolikor je v njihovem imenu dobival po pošti iz državnozborske blagajne 20 K na dan za to, ker je v	Ljubljani,	ali pa	v	kakem
tujem letovišču	pasel lenobo in	za	to je
tudi za volilce novomeško-belokranjskega volilnega okraja dobro, da je ta dvorno-svetniška figura končno sprevidela, da ni za nobeno rabo več.
Ali vse to še ne zadostuje, ker je njegov naslednik lahko ravno toliko vreden kot on in v tem slučaju bi bilo za volilce in za našo narodno stvar popolnoma vseeno, ali ostane	Šuklje še	dalje državni poslanec, ali pa	odide v	pokoj.	N.	pr. od
Jarca, ki ga kandidirajo klerikalci, ne moremo ničesar pričakovati, ker ta mož je do sedaj pokazal samo to, da je zagrizen klerikalec in da ima slabo navado pijančevati po predmestnih gostilnah in potem nadzorovati deželne zavode. In ako ta mož zaostane naslednik vpokojenega politika Šukljeta, ostanemo tam, kjer smo bili do sedaj.
In to se ne sme zgoditi! Novomeško-belokranjski volilni okraj mora dobiti poslanca, ki bo znal in hotel zastopati koristi svojih volilcev in ki ne bo krivil hrbta pred raznimi ekscelencami.
Za to pozivamo vodstvo narodno-na-predne stranke, da stopi takoj v dogovor z volilci novomeško-belokranjskega volilnega okraja in da določi v sporazumu z njimi kandidata, od katerega bi se moglo pričakovati, da bo v državnem zboru res zastopnik svojih volilcev in vsega slovenskega naroda in ne samo marioneta v rokah kakega Šušteršiča.
Vodstvo narodno-napredne stranke se do sedaj v tej zadevi niti ganilo ni še, ker gospodje najbrže nimajo časa za take »malenkosti”. Ali slovenski naprednjaki mislijo, da so to tako važne reči, da bi se izvjševalni odbor narodno napredne stranke moral zelo intenzivno pečati z njimi, ker sicer bi se moglo zgoditi, da bi se začeli naprednjaki povpraševati: čemu pravzaprav živi ta izvrševalni odbor, ki ga nihče in nikjer ne vidi in ki — nič ne dela?
Mi za danes še ne stavljamo tega vprašanja, ker še vedno verujemo, da se gospodje morda že posvetujejo med sabo.
Povemo pa že danes, da ne bomo nikogar pardonirali, ki ne stori svoje dolžnosti, na-rodno-napredna stranka more pričakovati uspehov samo, ako je vedno in povsod aktivna, ako ne prepušča klerikalcem mandatov brez borbe.
Iz slovenskih krajev.
Dobrunje.
Fužinski most je popolnoma slab. Zadnji čas je, da se zapre prometu in temeljito popravi. Ne vemo, kje so za to poklicane oblasti, ki imajo vendar skrbeti, da so naprave, ki služijo javnemu prometu, tudi za to sposobne. Fužinski most visi na eno stran, o, čemur se lahko vsakdo sam prepriča; ako se pa pelje s težko naloženim vozom čez, se most maje in trese, da vstajajo vozniku lasje po koncu, kajti pripravljen mora biti, da izgine s konji in vozom vred v globoki strugi Ljubljanice. Sedaj, ko je poljanski most podrt, se vrši ves promet iz obsežne dobrunjske občine čez ta v škandaloznem stanju se nahajajoči most. Fužinski most je bil že lani, štepanj-ski most pa letošnjo zimo orožniško zastražen in vsak prehod prepovedan. Sedaj ko je pa poljanski most podrt, sta pa po mnenju slavnih oblastij mostova, ne da bi se jih bilo kaj popravilo, celo za promet s težkimi vozovi sposobna. Ne vemo kje spijo zastopniki dobrunjske občine in kje je sedaj tista nam kmetom v pomoč ustanovljena slavna „Kmečka zveza“. Kar se tiče našega, za blagor kmeta vnetega „ kmečkega“ poslanca Dimnika, smo prepričani, da bi „prav rad“ prišel med nas, a se ne upa čez fužinski most. S Posavja k nam je peš predaleč, s konjem čez fužinski most prenevarno. Čez štepanjski most se revček ne upa, ker je tudi ta most čisto spodkopan in tako nam naš „vneti" poslanec ne more pomagati. Gospodje pri polnih koritih si pač mislijo, kaj to, če vtone par kmetov in delavcev iz dobrunjske občine, saj za volitve ostane še, vedno dosti norcev, da nas bodo izvolili. Štepanji vasi, Hrušici in Bizoviku obljubimo vodovod in elektriko, drugim vasem odpis davkov, »zavednih kmetom" bo pa prišel zopet obljubit dri Šušteršič (kakor je obljubil pri zadnjih volitvah na shodu pri Korbarju), da bode preskrbel, da bodo kmetje živino drago prodajali in meso po nizki ceni jedli. Torej poslanec Dimnik in župan Korbar, kaj je z mostovi? Dr. Lampe, kje ste ostali z vodovodom in elektriko in dr. Šušteršič, preskrbite že vendar podraženje živine in pocenitev mesa.
Zagorje ob Savi.
P r e m e š č e n j e. V petek dopoldne se je poslovil od Zagorja g. Konrad Klinar, poštni uradnik ter se podal na svoje novo mesto v Idrijo. Bil je splošno
priljubljen po vsem Zagorju ter vrl narodnjak. Klinar je bil žrtev razmer in poštno ravnateljstvo je zopet enkrat pokazalo vso svojo sekaturo nad ubogimi uradniki. Pri vsem tem pa ne pomisli, da vedno premeščanje uradnikov škoduje samo službi in javnemu ugledu poštne uprave. Ali bi temu res ne bilo odpomoči? Gosp. Klinar se je na predvečer odhoda sešel še enkrat s svojimi ožjimi prijatelji v gostilni Wein-berger, kjer se je nabralo za narodne namene 10 K 80 h, od katere vsote dobi Ciril-Metodova podružnica 5 K 40 h, ostanek pa pripade stavbnemu skladu za »So-kolski dom“. Odhajajočemu kličemo še enkrat: »Zdravstvuj v Idriji in jadraj tudi v bodoče po isti poti, kakor doslej, ter na skorajšnjo veselo svidenje!" — Na njegovo mesto je došel sedaj imenovani poštni ofi-cijant CirilHavliček.
Vse člane in prijatelje družbe sv. Cirila in Metoda vljudno vabimo v torek večer, to je 5. t. m. k Ciril Metodovem kresu in potem na skupni prijateljski sestanek v prostorih g. Koprivca pri »Medvedu" v prid naši šolski družbi. Kres se prižge v mraku na „Gorici". Prijatelji družbe, prihitite polnoštevilno, da z malim darom naši družbi primerno proslavimo ta narodni praznik. Na veselo svidenje! Odbor.
Splošni pregled.
Državni zbor.
V	državni zbornici na Dunaju se bije krut boj. Peščica Jugoslovanov stoji nasproti močni vladni večini in popolnoma nejasno je, kdo izide iz tega boja kot zmagovalec. Od energije jugoslovanskih poslancev je odvisno, ali preprečijo za letos ustanovitev laške pravne fakultete in spravijo tako vlado v velike skrbi. Vladna večina bi v slučaju, ako se italijansko vseučiliško vprašanje zavleče, postala zelo dvomljiva in padec Bie-nerthove vlade bi bil neizogiben. Kajti laški poslanci so zagrozili, da stopijo takoj kakor hitro se ne ugodi njihovim zahtevam, v odločno opozicijo. Toda tudi vlada ne drži križem svojih rok. Pripravljena je potom nepretrganih sej opozicijo popolnoma utruditi in tako predlogo o italijanski pravni fakulteti spraviti pred plenum. Toda če ostanejo naši poslanci v boju vstrajni, kar je pa vsled vednih klerikalnih spletk zelo dvomljivo, moramo oditi iz boja kot zmagovalci.
Obrambni tečaj.
Prvi dan razprav se je končal z referatom g. L. Brunčka o »Manjšinskem šolstvu". Povdarjal je, da je načelo samopomoči, po katerem se je povspel češki narod na tako visoko stališče Enako
moramo tudi mi. Natančno je ekspliciral uporabo § 59 šolskega zakona za manjšinske šole in člena XIX. za tržaško ozemlje, ki nima deželnih šolskih zakonov. Predpo-gej za manjšinske šole, če se izkaže skozi 5 let po 40 otrok. Obveznost občine za manjšinsko šolo pa ne odpade, tudi če bi se videlo, da bo pozneje število otrok padlo. Tak boj za narodno kulturo pa mora biti spremljan od gospodarske samoosvo-boditve.
Drugi razpravni dan so posetili med drugimi odličnimi gosti, kakor tržaška prvo-boriteljica g. Ponikvarjeva, tržaški deželni poslanec g. Miklavec in koroški rodoljub, naš Prosekar.
Poročal je o položaju na narodni meji na Koroškem potovalni učitelj C. M. družbe g. Ivan Prekoršek. Oba sta s skrbno izbranim materijalom predočevala faktični položaj naših mejnih pozicij in to s takim tonom, da je vse poslušalstvo prevzeto poslušalo zelo dolga poročila. Posebno zanimiva je narodna formacija na Štajerskem, kjer gresta dva nemška tokova do najsevernejše pozicije nemškega trikbta: Maribor, Celje, Ptuj. En tok gre od Spiel-felda, drugi pa črez Arvež in Lučane v do Maribora. Vendar narodni položaj na Štajerskem, ni tako slab, kakor v sosedni Koroški, kjer je zlasti celovški okraj posvečen slovenski narodni smrti.
Na Koroškem edino se narodna meja pomika na jug in torej slovenstvo absolutno propada. Krivo pa je temu, ker se še vedno verski moment sili v ospredje. Klasične so besede monsignorja Podgorca, da je na Koroškem slovenski jezik izgubljen, treba pa je ljudi rešiti za katolicizem. Duhovščina ne pripušča niti slovenskih iger „Revček Andrejček" i. dr,, ker se boji, da s prosveto pride naprednost. A tudi na Štajerskem se narodnostna ideja še ni toliko pregnirala, da se ne bi proti nemškemu protestantizmu ali slovenskemu liberalizmu združili nemški krščanski socijalci in — slovenski klerikalci.
Popoldne v soboto je poročal gospod Ante Beg o narodnem položaju na Gorenjskem in Kočevskem z isto temeljitostjo, kakor o Koroškem in gospod I. M. Čok o Trstu in Primorskem. Ker izidejo ta predavanja v kratkem v tisku, jih ne navajamo podrobneje.
Tako se je končal „Obrambni tečaj", ki nam je nudil jasno sliko in celoten pregled našega narodno - političnega posestnega stanja doma in v ogroženih naših mejnih postojankah.	M.	N.
Dnevne vesti.
Prvomestniku „Družbe sv. Cirila in Metoda“ g. Andreju Senekoviču! To je
naslov članka v sobotni »Slovenčevi" številki, v kateri se neko podlo goriško do-
LISTEK
MICHEL ZŽVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[25]
„Oče," je dejal, »vaša modrost je brezmejna! Ponižno se klanjam vaši veleumnosti. Francesco nas je izdajal ..."
»Previdnost božja ga je kaznovala s takšno strogostjo, da moje očetovsko srce trepeče od bolečine ..."
Nastopila je minuta molčanja. Obadva moža sta se zasanjala, in vsakateri njiju se je vpraševal, ali ni drugi še podlejši in še groznejši od njega samega. Nato je Cezar obnovil razgovor:
»Zdaj, ko sva uredila vprašanje o pravičnem maščevanju ..."
”Kaj ne, boš našel morilca, Cezar? Obljubi mi, da me pomiriš ..
»Prisegel sem ... in to veste, kaj velja, če Borgia priseže ... ako gre o njegovi koristi...! Zdaj je torej vprašanje opravljeno, in zdaj bi hotel vedeti neko podrobnost, ki mi je ostala neznana
»Govori, Cezar.“
»Rekli ste, da je bil Francesco zarotnik, in da vas je njegova smrt otela nevarnosti...«
„Per baccol Ti sam si rekel to!"
»Da, toda vi ste mislili. Recimo, da ste rekli s po-sredstvom mojih ust..
»Bodisi.. . Recimo. In?"
»Torej, oče, objasnite mi do kraja: s kom se je bil Francesco zarotil? To mi je važno vedeti..."
Papež je pomislil.
»Sin moj", je dejal naposled, »le preveč je res, da se je bil moj nesrečni Francesco zvezal z našimi najhujšimi sovražniki ..."
»Imenujte jih, oče".
V	tem hipu je postal izraz Cezarjevega lica tako preteč in tako sovražen, da ga je papež pogledal z nekakšnim divjim ponosom, misleč si:
»Ta je moj sin!"
Nato se je vrnil k mislim,	o katerih sta govorila:
»Da bi ti jih imenoval!"	je vzkliknil. »Kakšen	si!
Če bi ti jih mogel imenovati, bi bilo delo preveč lahko!"
»Torej ne veste imen zarotnikov?"
»Vem samo to, da zarota obstoja, ničesar več! . . . Vem,	da hočejo mojo smrt —	in tvojo, Cezar! . . . Vem,
da	so izdajalci zaupali tvojemu	bratu Francescu ... ki	se
naj Previdnost božja usmili njegove duše . .
»Misliva rajše nase, oče!"
»Prav imaš, per bacco! ... In glede na to mi je prišla misel."
»Tak oglejva si tisto misel," je dejal Cezar, ki se ga loteval nemir.
Papeževe misli so bile po navadi nesrečonosne za tiste, ki jim jih je zaupal; to je Cezar dobro vedel.
»Rad bi te oženil!" je rekel stari Borgia nenadoma.
Cezarju je odleglo; zakrohotal se je na glas.
»Kaj sem vam storil žalega, oče?" je vzkliknil.
»Ne šali se Cezar . . . Saj poznam tvoj okus, in vem da zakrament svetega zakona navdaja tvojo neodvisno naravo z odporom, ki mu nočem nasprotovati . . . Ako ti torej govorim o možnosti ženitve, ti govorim zato, ker vidim v nji sredstvo, s katerim lahko vse čase utrdiva najino moč . .
»Poslušam vas, oče!" je dejal Cezar, mahoma zopet ves pozoren in resnoben.	1
»Poslušaj, Cezar; včasih se dogaja, da se oziram nazaj in se spominjam vsega, kar sem storil za slavo in za blagor naše hiše ..."
Glas starca se je pričenjal tresti . . . obraz mu je zatemnel.
»In takrat, Cezar, se mi zazdi, da plavajo strahovi okrog mene! . . . Knezi, grofje, škofje, kardinali — cela peklenska procesija bledih glav, ki mi pretč ... vsi tisti, ki so padli okoli nas . . . od jekla ali od strupa . . . Ma-lateste, Manfredi, Vitelli, Sforza ... vsi vstajajo iz svojih grobov in mi govore: Rodrigo Borgia, vsak, kdor ubija, bo ubit! Borgia, poginil boš od strupa! ..."
»Oče! . . . Preženite si te otročje domišlije!"
»Cezar! Cezar!" je zamrmral papež in prijel sina za roko, »strašna slutnja me navdaja: kmalu bom umrl . . . umrl bom zastrupljen! . . . Molči! . . • Daj, da dokončam 1 Kaj da, če umrjem jaz; to ni nič! Toda — ti!"
»Ali mi mar kaj preti?"
Papež se je ozrl na sina z enim tistih stranskih pogledov, ki so bili njegova značilna navada. Videl je, da groza pričenja vršiti svoje razkrajajoče delo v Cezarjevem duhu.
»Otrok!" je vzkliknil. »Ti si torej misliš, da hočejo meni zlo? Beži, beži! Ce bi šlo samo o meni, bi me pustili, da umrem od starosti... saj sem obrabljen človek Toda ti! Ti!... Dični dedič moje oblasti! Ti, ki si osvojil' Romagno! Ti, ki sanjaš o tem, da bi obnovil cesarstvo Nerona in Caligule! Cezar, sin moj, tebe — tebe hočejo zadeti, in da te uničijo tem gotoveje, treba da prvi izginem jaz ... Ali zdaj razumeš?"	(Dalje.)
pisunče zaletava v ravnatelja Senekoviča, predsednika naše velezaslužne šolske družbe. Očita mu, zakaj vodstvo dopusti, da se na različnih podružničnih veselicah pleše, ko je ples vendar ena najbolj pregrešnih stvari. — V resnici se nam ta duševni revček smili v dno duše, posebno pa »Slovenec", ki sprejema take članke. »Slovencu" je gotovo dobro znano, da na nobeni veselici tudi najbolj klerikalnih društev, ki se udeležujejo vsake procesije, ne manjka plesa in da so ravno plesi različnih »Marijinih družb" tisto šotorišče, kjer se fabri-cira največ nezakonskih otrok. Gospoda moja, pometajte naprej pred svojim pragom, potem šele pred drugim!
Napredna Ljubljana, zapomni si! Povodom slavnosti naše šolske družbe sv. Cirila in Metoda, naši klerikalci niso razobesili niti ene zastave, ampak naravnost na infamen način agitirali za svojo „Slovensko Stražo". Sobotna številka »Slovenca" je polna najgrših napadov na Ciril-Metodovo družbo in njenega prvomestnika g. ravnatelja Senekoviča. Klerikalni pobalini so tudi kar tekmovali med seboj, kdo bo potrgal več veseličnih reklamnih listkov. Svojim ovčicam so prepovedali udeležiti se vsake slavnosti. — Naprednjaki, zapomnite si te klerikalne lumparije in izvajajte posledice iz tega. Odkar je prišel na svetlo slavno-znani članek „Cirilmetodarija“ (Slovenec, 7. februarja 1910), ni bilo več nobene tako umazane številke, kakor sobotna številka ob priliki 25 letnice Ciril-Metodove številke.
Redna seja ljubljanskega občinskega sveta se vrši dne 4. julija 1.1. v magistratni dvorani.
Rimski „bager“ v Katoliški tiskarni.
Čujemo, da bi »Slovenčevi" redakterji radi posnemali z jutranjo izdajo »Sl. Narod", da se pa boje še večjega deficita kot ga imajo pri »Slovencu". Verjamemo! Ampak »grabil* bi rad le »bager" krone iz žepov neumnih ljudi, če bi mu jih le hoteli metati v čeberl
Kazlnotska surovina in vladni detektiv Gerlovič. V soboto zvečer ob deseti uri je šla neka slovenska družba popolnoma mirna mimo kazine proti »Zvezdi". Kar pridrvi iz Kazine tamkajšni natakar Viljem Trinker in na nesramen način zavratno napade imenovano družbo. Enemu gospodu izbije čepico z glave, potem pa se zakadi kakor podivjana živina v njega in ga sune dvakrat za vrat. Pri napadu je bil navzoč tudi znani vladni detektiv Gerlovič, ki je bil zaradi javnega napada pred nedavnim časom pred tukajšno sodnijo kaznovan v precejšno denarno svoto. Ta znani vladni agent-provokater, zaradi katerega je moralo že nebroj nedolžnih Slovencev pretrpeti marsikatero kazen, se za ta slučaj ni hotel zmeniti in se niti od daleč ni upal predrznega nemčurskega napadalca vprašati vsaj po njegovem imenu. Seveda Gerloviču je dobro znano, da bi se takoj, kakor hitro bi se drznil naznaniti imenovanega junaka sodniji, zameril naši nemškutarski vladi. Poživljamo torej našo slavno vlado, ki tako marljivo skrbi za nas Slovence, da ta slučaj takoj naznani sodišču. Obenem pa poživljamo tudi našo slavno policijo, naj vendar enkrat poskrbi, da bo zadostno število stražnikov pred Kazino, da bomo Slovenci vendar že enkrat varni pred nesramnimi ka-zinotskimi napadalci.
»Cesarska in kraljevska visokost." Ta naslov bode baje podelil cesar povodom 10 letnice poroke prestolonaslednika Franca Ferdinanda njegovi ženi in otrokom. Do sedaj se je soproga imenovala samo vojvodinja Hohenberg. Ta vest je zelo nevero-jetna in bode vse presenetila.
Služba deželnega zdravstvega tajnika še sedaj ni oddana, dasi je bila že pred osmimi meseci razpisana. Svoj čas so klerikalci popolnoma upravičeno trdili, da mora priti referat v roke strokovnjaku, a sedaj so ga pustili prof. Jarcu, dasi nima nobene sposobnosti za to. Sedaj pravijo, da nimajo denarja, a za strankarstvo ga je vedno dovolj. Deželni odbor pravi, da nima 6000 letnih kron za tajnika, katere je deželni zbor že dovolil. Na drugi strani pa kupuje po Kranjskem mline, samo, da imajo klerikalci korist; in to brez dovoljenja deželnega zbora. Istina je konečno, da klerikalci ne oddajo službe zato, ker imajo več kompetentov, pa ne vejo, kateremu bi se smeli zameriti in kateremu ne.
Tovariši ablturijentl! Zapustili ste srednje šolo. Na važnem razpotju stojite, določiti si imate svoj življenski poklic. Težka je za vas, revne slovenske dijake, odločitev za nadaljni študij na tehniki. Toda vkljub vsem zaprekam si bode izvolila večina izmed vas pot do najvišje tehnične izobrazbe. Postanete svobodni akademiki, dolžnost vaša je, da vporabite akademično prostost sebi in svojemu narodu v prid. — Slovenski tehniki na Dunaju smo težko občutili pomanjkanje lastne strokovne organizacije. Da temu odporemo, smo si ustanovili letos: .Akademično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju*, katerega namen je izobraževati svoje člane v vseh tehničnih strokah in ki nam bo tudi domače ognjišče v tujini. — Dragi tovariši 1 Društvo nam v
začetku svojega obstanka ne more veliko nuditi. Pričakujemo pa od vas, da se nam pridružite in nam pomagate s skupnim delom doseči napredek društva. Pozivljemo vas prijateljsko, da vstopite do zadnjega v »Akademično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju" in vam v ta namen kličemo: Na veselo svidenje! — Za »Akademično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju": Ladislav Bevc, t. č. predsednik, Janko Schweiger, t. č. tajnik. Vsa pojasnila o študijah in o društvu dajejo tehniki: Ladislav Bevc, Ljubljana, Turjaški trg 2; Janko Schweiger, Črnomelj; Makso Slejko, Velike Žablje, pošta Ajdovščina, Goriško; Božo Srebre, Brežice ob Savi.
Intendanca slovenskega gledališča je imela v petek popoldne in v soboto zvečer sejo zaradi bodoče sezone. Obravnaval se je proračun bodoče sezone in nova pogodba s Slov. Filharmonijo. Računski zaključek gledališke sezone 1909/10 se je odobril. Dohodki izkazujejo 34.873 K več ko lani ter troški 34.608 K več ko lani. Celotni končni blagajniški prebitek znaša 290 K
Uredništvo »Slovana" je namesto odstopivšega g. Frana Govekarja prevzel s 1. julijem t. 1. g. profesor dr. Fr. Ilešič.
Izvirno slovensko opereto piše g. dr. Ipavec, skladatelj pantomime »Mo-žiček" in sicer po tekstu gdč. Mare Cop-Berkšove. Uprizori se že v bodoči sezoni.
Gledališki večer M. Stojkoviča, bivšega člana in režišerja ljubljanskega gledališča vsled slabega vremena ni bil obiskan tako dobro kot smo pričakovali, a občinstvo, ki je prišlo se je zabavalo in več točkam navdušeno aplavdiralo. Posebno so ugajali solo nastopi gospe Stojkovičeve in gospoda Stojkoviča, ki ima v polni oblasti svoj polno-doneč organ, njegove kretnje so bile elegantne in odmerjene. Zlasati nam je ugajal v ulogi D. Sjemenoviča v Čehovi šali »Sreča v ženitvi". Želeli bi videti tega umetnika še večkrat v svoj sredi. Tudi drugi sodelujoči so splošno ugajali.
Poučno potovanje. C. kr. kmetijsko ministrstvo je podelilo vinarskemu nadzorniku g. B. Skalickemu meseca avgusta tritedenski dopust in prispevek k potnim stroškom, da pouči vinarske razmere v Istri, Bosni-Hercegovini, Dalmaciji in Hrvatsko-Slavoniji.
Člani pevskega društva »Slavec"
so se vrnili v petek iz izleta v Tabor-Praga-Kolin. O izletu, ki je nad vse krasno uspel in pri katerem so se slovenskim pevcem od Veseli-Mezimosti nadalje prirejale najpri-srčneje ovacije, sporočimo prihodnjič. »Slavec" je tudi na tem izletu mislil na družbo sv. Cirila in Metoda, nabralo se je pri banketu v Kolinu 16 K za našo šolsko družbo.
V	strugi Gruberjevega kanala bodo uredili kanal za odtok vode tako, da se bode tudi ob veliki vodi le po eni globini odtekala voda, če bodo po nalivih zatvor-nice zaprli, dočim se je zdaj ostala voda po vsej strugi razlila. Poglobljenje z »bagrom" se bo nadaljevalo v ponedeljek tako, da se bo proga med železničnim in dolenjskim mostom praznila v kolikor bo to teren dopuščal. Skalovita tla pa se bodo razstrelila, kjer bo to treba.
Po vrhovih planin in Karavank je padal v noči od petka na soboto sneg, ki pa ni v kaj izdatni visočini pobelil. Temperatura pa se je vendar vsled tega in severovzhodnega vetra tudi pri nas znižala v zadnjih 48 urah od + 16° R na 10°. Danes bodemo imeli večinoma jasno vreme, sicer pa (po dunajski centrali) še ne do cela stanovitno.
Južna železnica namerava tir ob Dunajski oziroma Bleiweisovi cesti razširiti.
Gorenjci bodo par kresov zažgali celo na — planinah. To navado upeljali so bili že pred par leti.
Pozor na nasade! Opozarjamo organe mestne vrtnarije, da pazijo dobro na nasade pod tivolskim gradom; zlasti ob vodometu in parku, da jih zlikovci ali nepazljivi ljudje ne poteptajo in poškodujejo. Mestno vrtnarstvo stane občino mnogo denarja.
Najdeno je bilo letno šolsko poročilo in šolsko naznanilo na ime »Ana Jerše". Dobi se pri ključavničarju Breskvarju, Sv. Petra nasip, Ljubljana.
Zanimiva metamorfoza. Starokatoliški župnik Ferk iz Gradca, ki je bil prej frančiškan dunajske province, pa je dezertiral in postal starokatoliški duhovnik in se kot tak oženil, se je sedaj oženil drugikrat v pretestantovski cerkvi v Brnu. Klerikalci bodo rekli, da je bivši slovenski klerikalec zgrešil pravo luč in pot.
Špedicijska in komisijska družba »Balkan* v Ljubljani se je preselila v svoje nove prostore, ki se nahajajo v tukajšnjem novem skladišču, Dunajska cesta 33. Družba je opremljena z vsem, kar zahteva moderno spedicijsko podjetje in zato lahko kar najbolje ugodi vsem željam trgovstva in zasebnikov. Ta nova tvrdka se peča umevno tudi z zacarinanjem, sprejemanjem pohištva in blaga v suha in prostorna skladišča, prevažanjem vsakovrstnih selitev in jo zato najtopleje priporočamo.
Tržaška cesta je postala zelo obljudena. Zadnjih pet let se je pomnožilo ondi število hiš za dvanajst. Le razsvetljava je zelo pomanjkljiva in kanala je potreba.
»Ljubljanska kreditna banka". V mesecu juniju se je vložilo na knjižice in na tekoči račun 2,829.609-37 K, dvignilo pa 2.472.466-97 K. Skupno stanje koncem junija 13,525.804-48 K.
Vintgarska pot od Šuma na Dobravo je že popravljena. Popraviti jo je dal gosp. Kamenšek, lastnik hotela »Dobrava". S. P. D. se ni vredno zdelo, reagirati na prošnjo, da na kompetentnem mestu izposluje popravilo tako potrebne poti kakor je predmetna, saj jo pasira od 20—30 tisoč obiskovalcev Vintgarja; za razna pota v nedostopnih pečeh, ki služijo le divjim kozam in sem ter tje kakšnemu življenja sitemu turistu
—	nima S. P. D. samo dovolj časa, marveč ima tudi potrebna denarna sredstva. Sicer bi bila res dolžnost g. Žumra, ki tvori odbor za vzdrževanje vintgarske poti, da bi on popravljal pot, toda mož tega ne stori. Čemu ne?
Na Blejski-Dobravl postaja življenje živahno. Nastanilo se je že precej stalnih letoviščarjev in le malo je še stanovanj na razpolago. Do zadnjega časa zapuščena gorska vasica obeta postati po svojih novih napravah prav dobro obiskano letovišče. Saj pa tudi nudi hotel »Dobrava" najrazkošnejšemu tujcu vse v največjo zadovoljnost.
Turške razmere. V kako hudih časih živi danes kranjsko pošteno in delavno napredno učiteljstvo je] pač znano vsakemu. Toda, da bo svet še bolje poznal te razmere, naj povemo zakaj je nadučitelja gos. A. Grmeka prestavil deželni šolski svet. Svet, čuj in strmi! Gosp. Grmek je bil zato prestavljen iz Komende v Krašnjo, ker je pre-marljivo deloval v šoli in ker sta on in njegova gospa soproga dosegla prelepe učne uspehe, vsled česar je začelo ljudstvo spoznavati, da je Grmek izvrsten učitelj in pošten človek. To pa klerikalcem ni bilo po volji. Znano je, da je komendski kaplan začel gonjo proti Grmeku, še predno je ta prišel v Komendo ter je s svojim hujskanjem naščuval Komendčane proti njemu. Grmek, vedoč, da se bo vsak njegov korak tolmačil v slabo, se je zdržal vsakega nastopa in je živel le za šolo. Uspehi njegovega delovanja niso izostali. Starši so začeli spoznavati, da je šola pod vodstvom Grmeka čudovito napredovala in da so se njihovi otroci naučili neizmerno mnogo. Kar je poštenih ljudi, so začeli simpatizovati z Grmekom in ga jeli čislati. Z grozo so opažali nesramni obrekovalci Grmekovi, da prihaja resnica na dan in da ljudje Grmeka vedno bolj cenijo. Treba je Grmeka odstraniti! bil je njihov bojni klic. In zgodil se je čudež, ki je mogoč le na Kranjskem. Bil je prestavljen učitelj, ki je njemu izročeno deco predobro poučeval in si s tem pridobil ugled pri starših. In to premeščenje je sklenil c. kr. deželni šolski svet, to je tista korporacija, ki ima dolžnost skrbeti za napredek šolstva. Mogoče je torej le dvoje, in sicer ali so pozabili zapripeči gospoda barona Schvvarza, da bi čuvul zakone, ali pa on ne pozna zakonov. V deželi, kjer se disciplinira napredne učitelje zato, ker delujejo nad vse marljivo, obenem pa se izreka zahvala klerikalnim učiteljem, ki so radi zanemarjenja svojih dolžnosti ravno v preiskavi, mora šolstvo v kratkem propasti. Tako postopanje šolskih oblastevbo ugonobilo šolstvo altroche »Jagd nach Nebenverdiensten". To naj si vtakne za ogledalo oni gospod, ki je spisal letno poročilo deželnega šolskega sveta, s katerim je menil priložiti zaušnico učiteljstvu, a je dal le najslabejše izpričevalo šolskim obla-stev, ki ne skrbe, da bi se izpolnjeval § 55.
Cesto na Javornik je občina deloma popravila, stori se pa prav ničesar za cesto čez Strmo stran. Vsako leto se ponesreči na tej poti nekaj ljudi in živali, a kljub temu se nihče ne gane. Zadnja tri leta so se ubili štirje ljudje in več glav goved in konj. uasi sta se ubila pretekli teden zopet dva lepa konja, ki sta bila last g. Žumra, ostalo bo pri starem. Kaj neki mar komu, če se ponesreči vsako leto nekaj ljudi in živine, samo da se gg. orožnikom ničesar zla ne pripeti,
gospodov od okrajnega glavarstva pa itak ni blizu. Pri nas je že tako, dokler se ne ponesreči kak žegnan gospod, ali pa po Tavčarjevem, odrgnjen grof ali baron, ni potrebe za javno varnost. Delavec, kmet in njegova živina naj se pobije.
Mrtvoud je zadel včeraj dopoldne branjevko Frančiško Turk, stanujočo na Emonski cesti št. 10. Ko je včeraj zvečer ob 10. uri prišel njen mož domov, je našel vrata zaklenjena. Ker se vkljub temu, da je dolgo časa trkal na vrata, ni nihče odzval, je s silo vlomil v sobo, kjer je našel svojo ženo mrtvo ležati v postelji. Poklical je takoj policijskega zdravnika dr. Illnerja, ki je kon-statoval, da je Frančiška Turk umrla vsied mrtvouda. Odpeljali so jo takoj v mrtvašnico.
Kap je zadela včeraj g. J. Pelana, kontorista pri tvrdki Souvan, na prehodu čez železniški tir v Lattermannovem drevoredu. Prenesli so ga v žel. stražnico, kjer je v 5 minutah umrl.
Železniško ministrstvo je naročilo Kranjski deželni vladi razpisati mesto za trasno revizijo železniške proge Ljubljana —Brezovica—Vrhnika—Idrija—Sv. Lucija.
Volkovi tulijo. V soboto so imeli ljubljanski nemčurji nekako veselico v kazinskem vrtu. Cel večer so tulili in hajiali, da je človek mislil, da se nahaja v nekdaj-nih tevtonskih gozdih. Okoli polnoči je bilo rjovenje tako, da se je slišalo celo do frančiškanskega mostu. Opozarjamo sl. mestno policijo, da naredi temu enkrat za vselej konec, ako ne, bomo drugače govorili!
Nemčurska nesramnost. Včeraj do-poludne je nek nemški realec, med tem ko je prišel sprevod tržaških Slovencev pred Narodni dom začel zmenati nekega Slovenca z Windischerjem. Okolu stoječi Slovenci pa so njegovo germansko navdušenje ozdravili s tem, da so mu nekoliko nategnili njegova umazana ušesa.
Za »Družbo sv. Cirila in Metoda." Šuštarjev Franci s Poljan jev vzdignil stojo, za kar je daroval g. dr. Štiker 10 K za družbo sv. Cirila in Metoda. Denar je bil izročen našemu uredništvu.
Naše dame nemškutarijo. Dan pred Ciril-Metodovo veselico smo prejeli pismo, v katerem nas je prijatelj lista pozival, naj opomnimo naše »zavedno" ženstvo, da naj se ne spozabi in naj ne nemškutari vsaj pri tako eminentno narodni prireditvi, kot je Ciril-Metodova veselica. Mi tega nismo storili, ker smo mislili, da bi stem žalili naš nežni spol, ki sicer zelo rad nemškutari, ali toliko narodne zavednosti bo pri njem vendar, smo mislili — da ne bo nemškutaril pri Ciril-Metodovi veselici. Bili smo preveč kavalirski, ker smo pri veselici morali gledati mnoge dame strobojnimi znaki na prsih, ki so tako čivkale v blaženi nemščini, da so celo vrabci od začudenja — vtihnili. Je vse zastonj: med našim ženstvom je še vedno zelo mnogo narodne nezavednosti.
Zastave. Z zadovoljstvom konstatiramo, da so Ljubljančani končno sprevideli, da na njihovih hišah ni mesta za druge kot slovenske in k večjemu še mestne zastave. Izjemo smo zapazili samo pri peku Schreyu v Gradišču, ki ni razobesil povodom jubileja »Družbe sv. Cirila in Metoda" niti narodne niti mestne zastave, nego neko drugo, ki sicer ni nemško-narodna, ali je simbol naše podrejenosti. Moramo pa omeniti, da je na hotelu »Union" vihrala zraven mestne tudi velika slovenska trobojnica. Na hišah ljubljanskih Nemcev in klerikalcev ni bilo nobenih zastav, kar je bilo zelo dobro, ker smo mogli vsaj na svoje veliko zadovoljstvo konstatirati, da je v Ljubljani Nemcev in klerikalcev — zelo malo.
Belokranjci pri jubilejni slavnosti. Od vseh strani so pohiteli včeraj v Ljubljano narodno čuteči Slovenci in veselo znamenje je, da je bila posebno častno zastopana Bela Krajina, ki nima posebno ugodnih prometnih zvez z Ljubljano, ker še vedno čaka na toliko obljubovano, toliko študirano in toliko potrebno železnico. Med drugimi je prišel k slavnosti tudi znani napredni prvoboritelj v Beli krajini, agilni in neustrašni gradaški župan g. Julij Mazelle I z gospo soprogo.
Jubilej Ciril-Metodove družbe.
Sprejem došlih gostov.
Družbin jubilej je naš narodni praznik in Ljubljana je razen par strupenih Nemcev in klerikalcev tudi storila vse, kar naj bi povišalo proslavo. Toliko narodnih zastav še izlepa nismo videli v Ljubljani, kakor tudi ne tako enodušnega navdušenja za to vseslovensko prireditev. Slavnostni gostje so dohajali že v soboto, zato je bil slavnosten sprejem mogoč le tržaškim Slovencem, ki so prišli — črez 500 po številu
—	v nedeljo ob */< na 10. Sprejelo jih je ogromno število občinstva, godba in odbor D. C. M., v katerega imenu je prvomestnik g. And. Senekovič pozdravil narodne čuvarje od obal sinje Adrije. Opisoval je težak boj tržaškega slovenstva, katerega je najuspeš-
nejše podpirala C. M. D., ki je ustanovila mnogo otroških vrtcev in 3 različne šole z 19 razredi, katere obiskuje nad 1200 otrok. Končal je z opombo, da imajo v Trstu bodočnost edinole Slovenci.
Prvomestniku se le zahvalil v imenu najstarejše C. M. podružnice, ki obstoja že 24 let (namreč tržaška moška podružnica), g. dr. Abram. Zahvalil se je Č. M- D. za pomoč v boju, ki je prinesel tržaškim Slovencem že toliko koristi na narodno gospodarskem, kakor političnem polju.
Med tržaškimi gosti je bilo posebno mnogo članov »Narodne delavske organizacije", ki je prišla z zastavo. V njenem imenu je pozdravil C. M. D. in Ljubljano njen predsednik dr. Mandič, ki je povdarjal čudno naključje, da se borimo za svoje
šolstvo ob enem v parlamentu in doma. Želel je D. C. M. k 50 letnici še mnogo več uspehov, kakor jih ima sedaj ob svoji četrtstoletnici.
V	imenu goriških Slovencev pa je govoril g. dr. Ernest Dereani.
Ko so bili končani pozdravni govori, je pridrdral vlak iz Štajerske in pripeljal od tu zastopnike k skupščini.
Vsi došli gostje so se nato razvrstili v lep sprevod, v katerem sta bili tudi »Ljubljanska Filharmonija" in »celjska godba". Živahno pozdravljeni in obrnetovani s cvet-jeiTi — zasluga naprednih dijakov oziroma gospic — so odšli Slovenci v Narodni dom, kjer se je ob pol 11. dopoldne pričela glavna skupščina.
Glavna skupščina.
Ob pol enajsti uri otvori prvomestnik Senekovič glavno skupščino ter v navdušenih besedah pozdravi vse Slovence, ki so se zbrali od vseh strani slovenske domovine, pozdravlja župana Ivana Hribarja (navdušeno ploskanje, ki neče prenehati) kot župana in ustanovnika naše šolske družbe, dalje odposlance istrske Družbe sv. Cirila in Metoda" gg. Spinčiča, Postica in Tomi-čiča, zastopnika »Pučke Prosvjete" g. prof. Martinoliča, dalje vse državne in deželne poslance, zlasti pa dr. Ribara iz Trsta; potem zastopnika N. D. O. dr. Mandiča, deželne poslance g. Višnikarja, dr. Vilfana, Gangla, dr. Trillerja, dr. Oražna, dr. Sla-vika in zastopnika koroških Slovencev dr. MUllerja. Vsem pozdravom je sledilo navdušeno ploskanje. V nadaljnem govoru v kratkih potezah očrta petindvajsetletno delo naše šolske družbe, ki deluje v prospeh slovenskega naroda; družba nosi breme, ki bi ga morala nositi država! Skoro dva milijona kron je že žrtvoval slovenski narod po Družbi za slovensko šolstvo. Družbine ljudske šole je obiskovalo letos 2662, a otroške vrtce 1891 otrok. Klici ogorčenja in klici »Sramota" zadone, ko prvomestnik omenja podle napade klerikalcev na družbo.
A slovenski narod je pokazal, da ve ceniti delo družbe, zato delujejo vsi sloji za njo. Posebne zasluge pa ima naše narodno ženstvo, a tudi naša mladina, naše uradni-štvo in učiteljstvo žrtvuje za slovensko mladino svoje prihranke, včasih denar, ki si ga pretrga od ust, a tudi rojaki, ki jih je gnala sila tja čez morje, se spominjajo bratov v domovini ter delajo za družbo. Veliko zaslug ima za procvit družbe tudi napredno časopisje. To je dokaz, da ima naša šolska družba še prijatelja, da mora kljubovati vsem nasprotnikom. Spominja se umrlih sotrudnikov, izmed katerih imenoma imenuje Bleiweisa, dr. Hribarja, Ježovnika, pesnika Medveda, prof. Jelenika, soprogo društvenega dobrotnika Polaka gospo Pavlo Polakovo ter razne dobrotnike, ki so se spominjali na smrtni postelji naše družbe! Posebno se spominja največjega družbenega dobrotnika Karota Kotnika. Navzoči vstanejo ter kličejo : Slava t
Župan Ivan Hribar, zopet navdušeno pozdravljen se spominja dni, ko se je v skromnih razmerah porodila naša šolska družba, ki so jo dvignile žrtve slovenskega naroda, do stališča, da more vršiti eno največjih človečanskih nalog, vzgajati slovensko deco v narodnem duhu. In danes Ljubljana ve ceniti njene zasluge, kar je dokaz iskreni sprejem došlih gostov. Pozdravlja skupščino v imenu občinskega sveta ter onega prebivalstva, ki razume pomen današnjega dneva.
Burno odobravanje zadoni, ko stopi na oder prvomestnik istrske družbe profesor Vjekoslav Spinčič, ki povdarja, da sta zastopnike istrske družbe pripeljala semkaj skupni namen in skupno delo obeh družb, ki delate to, zakar plačujemo mi davke, a vlada nam krati pravice in brani pot do kulture! Obe družbi nadaljujeta delo sv. Cirila, boj proti germanstvu in latinstvu. V imenu istrske družbe čestita slovenski, ki naj napreduje tako, da mogel slovenski narod reči: Svoj sem na svojem ozemlju
Zastopniku »Pučke Prosvjete" iz Zagreba prof. Martinolič, prinaša hrvaške pozdrave »Prosvete", ki v banovini vrši isto nalogo, kot pri nas naša družba.
Poslanec dr. Rybar slika v markantnih potezah zgodovino slovenskega naroda, ki je propadel pod vlado tujih nemških gospodarjev in nemške vlade, ki ni dajala mladini §01! Odločno obsoja postopanje vlade, ki nam daje avstrijsko špecijaliteto utrakvistične šole, ki so po zatrdilu Nemcev samih, najboljše ponemčevalnice. Tudi ona stranka, ki progia§a intemacijonalo, je pričela spoznavati vrednost narodnostnih šol, čemur je dokaz baš zadnje glasovanje v državnern zboru o podpori društvu »Komenskega". Zato pa vrši družba sveto nalogo, ko vzgaja mladino! Posebno naglaša, da je največja zasluga družbe, da Slovenstvo tako procvita v Trstu, ki dosega lepe politične uspehe!
Nato pozdravlja prvomestnik zastop mka in starosto »Slovenske sokolske zveze" dr. Oražna, ki se zahvaljuje na pozdravu in povdarja, da naj današnji dan ne bo samo dan slavlja, ampak tudi dan protesta proti vladi, ki nam ne da pravic, temveč pošilja na nas le orožnike.
Po končanih pozdravih stavi prvomestnik v imenu odbora predlog, da se imenujejo častnim članom ustanovitelji gg. Ivan Hribar, Ivan Murnik ter dr. Josip Vošnjak; ostala dva gospoda (Svetec in Zupan) sta pa že častna člana, kar vzame skupščina z navdušenjem na znanje!
Župan Ivan Hribar se zahvali v imenu ustanoviteljev za izkazano čast. Obenem pa predlaga, da se izvoli častnim članom tudi skriti delavec župnik Ivan Vrhovnik, čemur pritrdi navdušeno vsa skupščina. Druga točka dnevnega vsporeda 'e poročilo tajnika g. dr. Žerjava, ki ga priobčimo v celoti prihodnje dni.
Nato prvomestnik predstavi deklico Stanko Blaž iz Mozirja, zastopnico štajerske mladine, ki v iskrenih besedah pozdravi skupščino.
Blagajnik notar Hudovernik poda potem kratko blagajniško poročilo, iz katerega posnemamo:
Blagajniški ostanek od lanskega leta znaša 50.270 K 60 v. Leta 1909. je imela družba 187.087 K 10 vin. dohodkov in 174.103 K 95 v stroškov, torej 12.983 K 5 v. prebitka. Sledi poročilo družbenega nadzorništva in dr. Ravnihar predlaga, da se izreče vodstvu absolutorij. Nato se otvori debata o blagajniškem poročilu. Kot prva nastopi g. Karla Ponikvarjeva iz Trsta in se v imenu vseh tržaških Slovencev v zelo joetičnih besedah zahvaljuje družbi za sedanjo pomoč in prosi še nadaljne podpore.
< besedi se oglasi g. župan Kobentar iz Sv. Jakoba pri Rožu na Koroškem in se zahvaljuje družbi na pozornosti za koroške Slovence in predstavi družbene gojence, ki so ravnokar dovršili šolo. Ker se nihče ne oglasi k besedi se vzamejo vsa poročila na znanje.
Nato pride na vrsto volitev novih članov družbenega vodstva in sicer se na rredlog žup. Hribarja voli z vsklikom. Izvolijo se vsi dosedanji člani, na novo pa se izvolita g. dr. Ivan Tavčar in g. dr. Janko Šlebinger, profesor v Ljubljani. Tudi nadzorništvo in razsodništvo se vse zopet isto izvoli.
Dr. Žerjav prebere še brzojavne pozdrave, družbeni blagajnik notar Hudovernik pa naznani, da je posredno oziroma neposredno na skupščino došla zelo velika svota denarja.
Nato se prvomestnik Ciril-Metodove družbe, g. Senekovič še enkrat v najpri-srčnejših besedah zahvaljuje vsem Slovencem in Slovenkam širom naše domovine za sijajno udeležbo, nakar se ta velepomembna skupščina med prepevanjem slovanske narodne himne »Hej Slovani" slovesno zaključi.
Veselica.
Take veselice ni še videla Ljubljana in Slovenija sploh, kot je bila včerajšnja v Tivoliju in ko bi ne začel padati dež ravno takrat, ko je bil najmanj potreben -okolu devete ure zvečer — bi bila družba sv. Cirila in Metoda lahko zadovoljna tudi s finančnim uspehom veselice. Ali dež je pokvaril vse in konec veselice je bil že ob deveti uri zvečer na veliko žalost onih ogromnih množic, ki so prišle na veselico. Ali pri vsem tem upamo, da je dobila naša šolska družba od veselice lepo svoto, ki jo vporabiza narodno šolstvo na naših mejah.
Veselica je bila zasnovana v naravnost ogromnem obsegu. Ne samo v hotelu »Tivoli", nego daleč okolu njega je bilo vse polno paviljonov, v katerih so požrtvovalne dame prodajale vino, pivo, jestvine — sploh vse, kar si je kdo zaželel. In na vsem tem ogromnem prostoru, pri vseh teh številnih paviljonih je bila taka gnječa, da so se udeleženci veselice komaj prerivali dalje.
In povsod samo veselje, samo navdušenje. Prenehale so vse stanovske razlike, ker je vse združevalo navdušenje za našo narodno stvar, v prvi vrsti za našo jubi-larsko »Družbo sv. Cirila in Metoda".
Škoda, da je dež razkropil ta naš narodni tabor, v katerem so se združili Slovenci iz vseh krajev, kjer živijo. Veselica se je sicer nadaljevala v dvorani hotela »Tivoli", ali ta je mogla dati zavetišča samo majhnemu številu vdeležencev; drugi so se razkropili po raznih gostilnah in kavarnah v mestu in ker mnogi niso imeli prenočišča, je bilo po vseh ljubljanskih slovenskih gostilnah in kavarnah celo noč zelo veselo in živahno.
Mir se ni nikjer kalil, ker so se ljudje veselili in zabavali na način, ki je v navadi pri zrelih ljudeh.
Nemiri v Lvovu.
Žalostni dogodki, ki so se vršili 1. julija na lvovski veliki šoli med poljskimi in rusinskimi dijaki — o tem smo kratko že poročali — se z vso vnemo preiskujejo ... Dne 1. je zasedlo že na tešče 300 rusinskih dijakov eno dvorano vseučilišča brez rektorjevega dovoljenja. Ko so na to prišli poljski dijaki, ki so mislili, da nameravajo Rusini napad na rektorja, so zastavili pot do pisarne s klopmi. Te ovire so pa Rusini kmalu premagali in dijak Adam Kocko je
bil prvi na vrhu. Ravno ko je skočil na najvišjo klop in je obmivši se zaklical svojcem: »Tovariši naprej!" je padel strel iz vrste Rusinov, ga zadel na nesrečo na glavi in povzročil, da se je Kocko mrtev zgrudil. Na to se je začelo vse povprek streljati. Ko se je začulo streljanje in vpitje na cesto, je vdrla policija v poslopje in jela delati red. Policija je pozaprla slednja vrata in pozvala državno pravdništvo. Dijaki so bili med tem ujeti in ko je prišel sodnik, je dal takoj vse odvesti v preiskovalni zapor.
Rešilno društvo je bilo takoj na mestu in je prevzelo smrtnoranjenega Kocka, ki je kmalu umrl, in 9 drugih, katerih so bili trije vseučiliški sluge. Ko so spravili dijake iz dvorane, so našli v njej 15 browningov in številne bokserje. — Pri obravnavi dijaki razven generalij niso hoteli povedati večinoma ničesar. Najhuji pri nemirih so bili teologi, vendar so jih pa izpustili 24, ker so zajamčili profesorjem, da so prišli na univerzo samo, da bi položili izpite. V celem je zaprtih 249 Rusinov.
Lvovsko prebivalstvo je zasedlo vse one ulice, kjer bi morali odvesti dijake na sodišče, ko je slišalo o kravalih. Ko so se vozili dijaki v spremstvu policijskih vojakov mimo, jim je ogorčen narod klical hanba, fej, morilci itd. ter jih je hotel linčati. Policija je imela z varstvom dijakov ogromno dela. Da bi se vzdržal red, je prišlo vojaštvo najprej pešci, potem pa so razganjali ulanski piketi ljudi.
To so posledice krivic in nemška vlada je kriva, da se bori bratski narod proti bratskemu.
i\aj novejša telefonska in brzojavna poročila.
Strela na Ogrskem.
Budimpešta, 3. julija. V Jassuffalu na Ogrskem je za nevihte udarila strela na treh mestih na enkrat in je zažgala celo vas. Ogenj je grozovito divjal in je upepelil 42 hiš in cerkev. Pet oseb je ubitih, mnogo pa težko ranjenih, tudi vaški župnik.
Pravda proti Schonebeckovl.
Allenstein, 3. julija. Zdravniki so izrekli, da Schčnebeckova ni samo nezmožna za obravnavo, ampak da je celo popolnoma umobolna. Pravda se bode začasno ustavila morda za več mesecev.
Poneverjenja pri davkariji.
Budimpešta, 3. julija. Pri debre-cinskem davčnem uradu so prišli na sled poneverjenju, ki dosega 80.000 kron. Neki uradnik je odluščeval koleke, jih očiščal z neko kemiško snovjo in jih zopet spravljal v promet. Zapletenih je v zadevo več uradnikov.
Mir v Lvovu.
Lvov, 3 julija. V mestu in pred vseučiliščem kjer se vrše danes samo izpiti, vlada popolen mir. Pred univerzo ni videti niti policije, niti vojaštva. Predpoldne je došla na lice mesta sodnijska komisija in si ogledala vse kraje, kjer so se vršili krvavi izgredi.
Lvov, 3. julija. Obenem z sodnijsko preiskavo je vodstvo akademičnega senata vpeljalo proti vsem onim, ki so se udeležili krvavih pretepov, tudi disciplinarno preiskavo. Vsi dijaki, ki so streljali s samokresom, bdoo od tukajšnjega vseučilišča za vedno odpuščeni.
Kulturni boj na Španskem.
Madrid, 3. julija. Ministrski predsednik Canalejas se je izjavil, da ne bi vlada nikdar stavila predloge o rešitvi verskega vprašanja, ako ne bi bila v trdnem prepričanju, da bo isto tudi rešila. Vladna akcija ni naperjena proti verskim čustvom, ampak samo proti klerikalizmu.)\ | ______^
Kraljevina Črnagora.J
Berolin, 3. julija. Knez Nikola je povprašal pri vseh velesilah za konečno, kako mislijo o nameravani proglasitvi Črne gore za kraljevino. Vse kaže, da niso velesile temu nenaklonjene in da bode kneževina dne 13. avgusta proglašena za kraljevino.
Baron Ungern-Sternberg.
Petrograd, 3. julija. Listi slikajo barona Ungern-Sternberga kot rojenega zločinca, ki je pred leti igral svojo anarhi-stovsko vlogo tudi v Bruselju. Dostavljajo, da so ga zaprli radi tega, ker je gojil zveze z nekim avstrijskim vojaškim atašejem. — Pravda proti njemu, ki je započeta radi prodaje važnih dokumentov obeta postati mednarodno važna radi svojega političnega obilježja.
Vlrchowov spomenik.
Berolin, 3. julija. Pri odkritju Vir-chowovega spomenika se je neljubo opazilo, da ni bil nihče zastopnikov nemškega cesarja navzoč. Odbor se je pravočasno obrnil na dvor, ali od.dvornega maršala je prišel odgovor, da se cesar ne misli na no beden način udeležiti.
Bojkot mesa v Waidhofenu.
Waidhofen ob J., 3. julija. Za Kremsom je prišlo mesto Waidvhofen. Bojkot mesa se vedno bolj širi. Člani bojkot-nega odbora in drugi gredo od hiše do hiše in agitirajo povsod med prebivalstvom. Mesarji so delavstvu javili, da bode meso za nje ceneje, a drugemu meščanstvu ga še mislijo vedno tako drago prodajati kakor poprej.
Ker je bila zaradi sinočnje nevihte telefonska zveza v Dunajem pretrgana, so izostala vsa najnovejša brzojavna poročila.
? I ?
I K 0
? O ?
Ivan Soklič
v Ljubljani
Pod Trančo štev. 2
priporoča cenj. občinstvu svojo veliko in bogato zalogo 12—7
klobukov, slamnikov, čepic, peres itd.
vse po nanižih cenah.
www
Filip Fajdiga
trgovec s pohištvom
Ljubljana
Sv. Petra c. 19
izdeluje in popravlja raznovrstno
pohištvo
po na.j nižj i li cenah.
Milko Krapeš
Jurčičev trg 3 LJUBLJANA Jurčičev trg 3
priporoča svojo trgovino ur, juvelov, različnih srebrnih in kinasrebmih namiznih oprav itd., itd. 6/10-1 Popravila se točno, solidno in ceno izvrše.
Q "Vsak dan svež 61
sladoled
v kavami, slaščičarni in pekami
J. Zalaznik
Stari trg štev. 21.40-2
Slovenci,	brate	Srbe!
„HI
'm
aa
?
Uradni prostori Janez Trdinova ulica 8
Podružnica Trst, ul. Stadion 3. Skladišče in kleti v Ljubljani in Trstu
AGRO-MERKUR je zadrugam, trgovcem, gostilničarjem, društvom i. t. d. i. t. d. najboljši vit* pri naapovanju blaga .
"CJmetna g-nojila,, galica, žveplo-	T
JET	- Jsmoila, sercLerca,, stroji in oročLja.	**
VTM A zajamčeno pristna štajerska, istrska, QTT? _ TV/T A ST.O ! V ii dolenjska, goriška In vipavska. - - OlJA. JJLAUUV .
AGRO-MERKUR kupuje vse pridelke in izdelke.
Cene ugrodne ! Postrežbi! locnu ! Zahtevajte pravila In cenike ! Ponujajte svoje pridelke !
Vljudno naznanjam, da sem na Dobravi pri Bledu na Gorenjskem, postaja državne železnice, otvoril prenovljen
hotel „Stol“.
Hotel s 16 sobami je popolnoma novo in moderno opremljen. V dobro urejenih restavracijskih prostorih postregel bodem cenj občinstvu z dobro jedjo in pijačo. Senčnati park in novo kegljišče sta na razpolago.
V bližini naravno lepi Vintgar. — Cene nizke postrežba dobra in točna.
Priporoča se v prijazno vpoštevanje z odličnim spoštovanjem
Alojzij Zajec.
i!!;n't) , ; I »bB
H
'■4i
Ustanovljena 1. 1882. — Telelon št. 185
Poštne hranilnice na račun štev. 828.405
Ogrska poštna hranilnica štev. 19.864
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana,Dunajska cesta 18
v lastnem zadružnem domu
je imela koncem leta 1909 denarnega prometa K 83,116.121*11 upravnega premoženja K 20.775.510*59
obrestuje hranilne vloge
^ /lil 01
P° T1 2 0
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim pro-
metom in Jih obrestuje od dne vloge do dne dvitt.i Stanje hranilnih vlog nad K 20,000.000.	Rezervni	zaklad K 400.000.
Posojuje na zemljišču po 5'/4°/o z l'/2°/o nu umori,Izm-ijo «11 pa po 5'/4°/o brez unioi tizacije;
na menice po 6°/o.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj in praznikov
m Največja zaloga najllnejših
barv in potrebščin
za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor:
Dusseldorfske oljnate barve
v pušicah za umetnike in študijsko slikanje.
Horodamove patentovane akvarelne barve
za šolo in v pušicah za študije.
Pastelne Larve (stogle)
pristne francoske in za ljudske šole v škatljicah.
Tempera barve
14/87
za srednje in strokovne šole, za umetniške in prijatelje umetnosti.
  Eirneži, olja in retuše za slikarstvo — Slikarsko platno
Zahtevajte cenik.	z oljnatim in krednim temeljem.	Zahtevajte	cenik.
Vzorci za sobne slikarje vedno najnovejše na razpolago priporoča
A rl ni f ITa n ni m g n n Prva kranJska tr'7arna oljnatih barv, ilUUlI ILd U. jJ uin&llli j firuežev, lakov in steklarskega kleja.
IVeč predmetov ženske konfekcije, obleke za gospode ter slamnike in — panama klobuke —
mi ceneje
v »Angleškem skladišču oblek“ O. Bernatovie
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
i
1
i
Dr. EMIL
i
naznanja, da je otvoril svojo
v Ljubljani, Sodna ulica štev. 3.
rfS--
Gostilna
se zaradi bolezni takoj odda v najem pri Franu Brinovcu v Novem Udmatu št. 83.
Franc Souvan sin - Ljubljana
Mestni trg štev. 22 in 23
T7-eletrgroTrl23_a,-
! Kolinska cikorija je najboljša 2
Rezervni fond: K 400.000.
DeK3kooo.oMica: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
301—46	Stritarjeva,	ulica,	štev.	Si.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41|20|0.
((••••••(•••••••••••••■■•••••"iiHiiiiiiiiiimminiinuniiniinii