KAZALNIKI KOT OGLEDALO DRUŽBE Helga Brigita Kočevar Ministrstvo za šolstvo in šport Uvod Uspešen izobraževalni sistem predstavlja enega izmed pomembnejših elementov nacionalnega družbenega in ekonomskega razvoja, zaradi česar je postal razvoj uspešnih izobraževalnih politik prednostna naloga nacionalnih vlad. Pri tem se nacionalne vlade vedno bolj ozirajo v medna- rodni prostor, kajti le primerljivost razvojnih kazalnikov na področju izo- braževanja z drugimi državami pokaže stopnjo razvoja posamezne drža- ve. Primerljivost več držav med seboj je mogoče zagotoviti le ob uporabi enotnih metodologij in klasifikacij. Zaradi povečanega povpraševanja po informacijah o izobraževanju ter zaradi potrebe po večjem znanju o delovanju izobraževalnega sistema so se vse od leta 1980 porajala vprašanja tako o zbiranju podatkov kot tudi o organizaciji, poročanju ter interpretaciji podatkov. Vsa ta vprašanja so med državami članicami OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in ra- zvoj) povečevala potrebo po novih načinih, ki bi omogočali primerljivost izobraževalnih sistemov. Dosežen je bil dogovor o možnosti in koristnosti razvoja mednarodno določenih kazalnikih, ki bi v statistični obliki predsta- vljali ključne značilnosti izobraževalnih sistemov držav članic OECD. Center za raziskave in prenovo šolstva (CERI – Centre of Education Research and Innovation), ki deluje v okviru OECD, se je odzval na potre- bo po primerljivih informacijah s programom Kazalniki na področju izo- braževanja (Education Indicators Programme). Program je razvil začasno ogrodje za organizacijo kazalnikov, znotraj katerega so bili predlagani niz kazalnikov ter metodologije za njihovo merjenje. Ogrodje se je sčasoma spreminjalo in v današnji obliki je predstavljeno v naslednjih poglavjih. Mednarodne organizacije OECD, Unesco in Eurostat uporabljajo enako metodologijo zbiranja podatkov ter enako standardno klasifikacijo izobraže- vanja (ISCED). Oblikujejo mednarodno primerljivo bazo podatkov o ključnih vidikih izobraževalnega sistema UOE, ki zajema podatke o več kot šestdese- ŠOLSKO POLJE LETNIK XX (2009) ŠTEVILKA 3/4 str. 117-139 118 ŠOLSKO POLJE LETNIK XX ŠTEVILKA 3/4 tih državah po svetu. Rezultati kvantitativnih kazalnikov so objavljeni v letni publikaciji Education at a Glance, ki je bila prvič objavljena septembra 1992. Kljub velikim naporom in napredku na področju mednarodne primer- ljivosti podatkov in kazalnikov na področju izobraževanja je še vedno nekaj prostora za izboljšave. Raznolikost izobraževalnih sistemov med državami članicami OECD ter državami nečlanicami predstavlja izziv pri pripravi pri- merljivih metodologij, definicij in programov podatkovnih zbirk. Opis programa INES Projekt INES (Kazalniki o izobraževalnih sistemih) je bil vpeljan maja 1988 kot raziskovalni projekt, ki bi omogočil državam članicam OECD določi- tev skupno dogovorjenih kazalnikov na področju izobraževanja ter uve- ljavitev verodostojnih in vsestransko uporabnih kazalnikov, ki bi bili v pomoč izobraževalnim politikam pri odločanju na nacionalni ravni in bi obenem omogočili veljavnejše mednarodne primerjave razvojnih dosež- kov. Ugotovljeno je bilo namreč, da so v poročilih in analizah različnih or- ganizacij (Unesco, Eurostat, OECD) velike razlike tako v vsebini kot tudi v metodologijah, po drugi strani pa se je zanimanje za področje izobraževa- nja povečevalo. K povečanemu zanimanju za izobraževanje so v glavnem pripomogli trije dejavniki: (1) kriza zaupanja v javne službe, predvsem v njihovo kakovost; (2) večja pomembnost izobraževanja v povezavi s kon- kurenčnostjo gospodarstva in globalizacijo trgov; (3) sam projekt INES je s svojimi prvimi izsledki povečal zanimanje za izobraževanje. Projekt so vpeljale Francija in Združene države. Program INES razvija sistem kazalnikov, s pomočjo katerih lahko pri- merjamo izobraževanje v različnih državah, predvsem: • razvija, zbira, analizira in interpretira ključne kazalnike za mednaro- dne primerjave v letni publikaciji Education at a Glance in Education Policy Analysis, • zagotavlja možnost mednarodnega sodelovanja in izmenjavo infor- macij o metodah in praksah razvoja in uporabe kazalnikov na po- dročju izobraževanja, pomembnih za oblikovanje politike in sistema upravljanja v izobraževalnem sistemu, • prispeva k ocenjevalnim metodologijam in praksam, ki vplivajo na razvoj zanesljivih in vsestranskih kazalnikov, ter k boljšemu razume- vanju njihove uporabe v politiki. 119 KAZALNIKI KOT OGLEDALO DRUŽBE Do januarja 2005 so v programu INES lahko sodelovale le države članice OECD, od tedaj naprej pa je bila pod določenimi pogoji tudi državam nečlanicam OECD ponujena možnost sodelovanja. Slovenija je leta 2005 začela postopek vključitve in bila na začetku leta 2007 tudi uradno spreje- ta v program INES. Pogled nazaj 1. faza: obdobje od 1988 do 1989 V raziskovalni fazi je bilo oblikovanih pet omrežij: prehodi dijakov/študen- tov, dosežki, šolski proces, izdatki in viri, odnos in pričakovanja vključenih v izobraževalni sistem. V prvi fazi, ki je bila skladno z načrtom kratka, so se države opredelile za aktivno sodelovanje. Podan je bil predlog potenci- alnih kazalnikov, ki jih je bilo mogoče izračunati iz obstoječih podatkov in iz podatkov, ki bi jih bilo mogoče zagotoviti na novo. Predlagani kazalniki so morali ustrezati tudi kriteriju mednarodne verodostojnosti. 2. faza: obdobje od 1990 do 1991 Obetajoč začetek je države spodbudil k nadaljnjemu delu pri razvoju med- narodno primerljivih kazalnikov. Oblikovane so bile naslednje skupine: teh- nična skupina 1 – prehodi dijakov/študentov, tehnična skupina 2 – izdatki in viri, omrežje A – dosežki, omrežje B – izobraževanje in usmerjenost v trg dela, omrežje C – šole in šolski sistemi, omrežje D – stališča in pričakovanja. Opredeliti je bilo treba definicije, zagotoviti primerljivost ter doreči zbira- nje, obdelovanje ter upravljanje s podatki, pripraviti prvi niz mednarodno primerljivih kazalnikov. Sodelovanje držav se je močno okrepilo. Najpomembnejši rezultati te faze so bili: • priprava prve izdaje Education at a Glance (izid septembra 1992) – vključenih je bilo 30 kazalnikov, od bolj tradicionalnih (udeležba v izobraževanju, izdatki idr.) do bolj poskusnih (proces odločanja v iz- obraževalnih sistemih ipd.); zajeti so bili podatki za formalno izobra- ževanje, od predšolske vzgoje do visokošolskega izobraževanja, ter podatki o delovnih usmeritvah; • priročnik Handbook for Education Indicators z opisom 50 možnih kazalnikov, ki naj bi predstavljali popoln niz kazalnikov; definicije in navodila so v tistem času predstavljali pomembno pridobitev za zbi- ranje podatkov in zagotavljanje primerljivosti kazalnikov; 120 ŠOLSKO POLJE LETNIK XX ŠTEVILKA 3/4 • publikacija Making Education Count je pomenila pomembno kon- ceptualno delo, upoštevajoč različne vidike razvoja kazalnikov. V Education at a Glance 1992 so bili objavljeni kazalniki za šolsko leto 1987/1988, kar je bilo prepozno za sprejemanje kakršnih koli odločitev za spremembe izobraževalnih sistemov. Zagotoviti je bilo treba ažurnejše po- datke, in sicer je bilo treba povečati obdelavo velikih količin podatkov, preči- stiti izračune ter poročati o rezultatih s čim manjšimi časovnimi izgubami. Pomemben rezultat obeh faz je bil tudi razvoj nacionalnih sistemov zbiranja podatkov, ki so sledili zgledu razvoja projekta INES. Nekatere dr- žave so v svoje nacionalne sisteme zbiranja podatkov vgradile popolnoma enake kazalnike ter metode izračunavanja tudi za nacionalne potrebe. 3. faza: obdobje od 1992 do 1996 Prehod iz 2. v 3. fazo je pomenil prehod v redno zbiranje podatkov in iz- računavanje kazalnikov. Oblikovana je bila skupina nacionalnih koordina- torjev, zamenjala so se vodstva v nekaterih omrežjih, dve tehnični skupini iz 2. faze sta se združili v eno. Pomembnejša napredka 3. faze: • v statističnem smislu – revizija obstoječega skupnega vprašalnika UOC (pod okriljem OECD) ter sprejem novega vprašalnika UOE, kar je vplivalo na povečano sodelovanje med OECD, Eurostatom in Une- scom na področju izobraževalne statistike; sledila je priprava tehnič- nega priročnika, povečalo se je sodelovanje pri reviziji razvrščanja po ISCED ter nuja po skupni podatkovni zbirki in zmanjševanju časovnih izgub pri rednem objavljanju publikacije; • v organizacijskem smislu – ustanovljena je bila nova enota OECD za statistiko in kazalnike, kar je Sekretariatu OECD omogočilo dosego treh poglavitnih ciljev: (1) omogočiti boljšo koordinacijo aktivnosti na področju izobraževalnih statistik, razvoj kazalnikov o vlaganju v ljudi, razvoj mednarodne ankete o delovni sili idr., (2) zagotoviti več razpoložljivih virov, ter (3) povezati delo INES z delom Direktorata za izobraževanje OECD. V 3. fazi se je povečalo razširjanje informacij; izdane so bile štiri izdaje Education at a Glance: prva leta 1992, druga leta 1993, tretja leta 1995 ter četrta leta 1996. 121 KAZALNIKI KOT OGLEDALO DRUŽBE CERI – Center za raziskave in prenovo šolstva PISA – Program mednarodne primerjave dosežkov učencev PEB – Program o šolskih gradnjah IMHE – Institucionalno upravljanje v visokem šolstvu Obdobje od leta 1996 naprej Po letu 1996 INES ni bil več raziskovalni projekt, saj je njegovo delovanje posta- lo stalno. Proces identifikacije, definicij, zagotavljanja podatkov in implemen- tacije še vedno ni bil zagotovljen v zadostni meri. Izkazalo se je, da so nekateri kazalniki objavljeni zgolj zato, ker so bili podatki na voljo; drugi pa so bili bolj podobni podatkom kot kazalnikom. Zagotoviti je bilo treba razvoj kazalnikov in pripraviti seznam ključnih kazalnikov, pri tem pa izkoristiti standardizirane podatke OECD in poskrbeti za kontinuirano analitično delo. Sodelujoče drža- ve so še naprej podpirale nadaljevanje dela omrežij in tehnične skupine. V nadaljevanju je opisano delo v programu INES, kot je potekalo od leta 1996 do sredine leta 2008, ter kako poteka danes. Organizacijska shema INES do sredine leta 2008 Strateška vodstvena skupina INES je določala strateške prioritete progra- ma INES, nadzirala izvedbo aktivnosti INES, pripravljala priporočila za skupne seje Odbora za izobraževanje in Upravnega odbora CERI kot dveh najvišjih upravnih teles OECD za področje izobraževanja. Člani Strateške INES Omrežje C – okolje in organi- zacija INES Omrežje B – družbeno-ekon. izidi INES Omrežje A – izidi izobraževanja INES Tehnična skupina INES Nacionalni koordinatorji Upravni odbor IMHE Upravni odbor PEB Upravni odbor PISA Odbor za izobraževanje Upravni odbor CERI OECD Direktorat za izobraževanje Strateška vodstvena skupina INES Skupna seja Odbora za izobraževanje in Upravnega odbora CERI 122 ŠOLSKO POLJE LETNIK XX ŠTEVILKA 3/4 vodstvene skupine so bili izvoljeni iz predstavnikov Odbora za izobraže- vanje, Upravnega odbora CERI, Odbora za zaposlitev, delo in socialne za- deve ter Upravnega odbora PISA. Nacionalni koordinatorji INES so koordinirali izvedbo aktivnosti INES na nacionalni ravni, bili kontaktne osebe med sekretariatom OECD in dr- žavo, zadolženi so za nacionalno razširjanje aktivnosti INES, spremljali sredstva in rezultate, pregledovali besedila publikacij, skrbeli za zbiranje podatkov, poročanje in druge naloge na nacionalni ravni, pripravljali vsa- koletno publikacijo Education at a Glance idr. Sodelujoča država je imenovala enega ali več predstavnikov v vsako od skupin strokovnjakov INES. Vlogo predstavnika posamezne skupine je lahko opravljal tudi nacionalni koordinator. Skupine strokovnjakov so bile: tehnična skupina, omrežje A, omrežje B in omrežje C. Tehnična skupina se je ukvarjala s standardizacijo nacionalnih virov po- datkov in z razvojem mednarodnih kazalnikov o finančnih in človeških virih v izobraževanju, z dostopnostjo, vključenostjo in napredovanjem v izobraževa- nju in z diplomanti; skrbela je za pripravo letne zbirke podatkov UOE o izobra- ževalnih sistemih kot tudi za zbirke drugih statistik OECD; sestavljali so jo pred- stavniki vseh držav OECD, Eurostata ter Statističnega inštituta Unesco; skupino je vodil sekretariat OECD, posamezni sestanek pa gostujoča država. Zaradi ob- sežnosti dela v tehnični skupini so se znotraj nje oblikovale delovne skupine (mobilnost študentov, finančne pomoči šolajočim, spremembe ISCED idr.). Tehnična skupina je morala zagotavljati, da kazalniki sledijo naslednjim standardom kakovosti: ustreznost – kazalniki morajo imeti jasno vlogo v okviru programa 1. INES in biti tudi za države politično pomembni, pravočasnost – kazalniki morajo biti izračunani pravočasno, saj le tako 2. lahko nudijo informacije za odločanje, natančnost – kazalniki morajo meriti tisto, čemur so namenjeni, in biti 3. mednarodno primerljivi, razumljivost – kazalniki morajo biti takšni, da jih je mogoče razumeti 4. in primerno uporabiti, verodostojnost – o kazalnikih uporabniki naj ne bi dvomili, 5. dostopnost – dostopni v bazah OECD, 6. skladnost – kazalniki so smiselno povezani in konsistentni, pokritost 7. držav je zelo velika. 123 KAZALNIKI KOT OGLEDALO DRUŽBE Omrežje A je razvijalo ciljne izobraževalne dosežke; razvijalo instrumente za ocenjevanje kompetenc v prihodnosti; sodelovalo z Mednarodno zvezo za evalvacijo in izobraževalne dosežke (IEA) in z drugimi mednarodnimi organizacijami na področju primerjalnega ocenjevanja in evalvacije; omrež- je so vodile Združene države. V omrežju A so nastali temelji za PISO. Omrežje B je razvijalo kazalnike o doseženih stopnjah izobraževanja, kazalnike o prehodu od začetnega izobraževanja v svet dela (zaslužki ne- davno diplomiranih, delovni in študentski status mlade populacije) ter ka- zalnike o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju odraslih; analiziralo davčne in socialne transferje po ravneh izobraževanja; preučevalo vpliv izobraževanja na družbeno okolje (zdravje, državljanstvo, družino, krimi- nal idr.); omrežje je vodila Švedska. Omrežje B je skrbelo med drugim za več podatkovnih zbirk: zbirka o doseženih stopnjah izobraževanja odraslih; zbirka o prehodu od izobra- ževanja do dela za populacijo, staro od 15 do 29 let; zbirka o študentih, ki so zapustili visokošolsko izobraževanje (ad hoc nacionalne ankete, admi- nistrativni podatki, ankete o delovni sili) - podatki so se nanašali na situa- cijo v času od enega do petih let po prekinitvi študija; zbirka o zaslužkih glede na doseženo raven izobrazbe in spol (anketa o delovni sili in druge ankete); zbirka o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju odraslih (an- kete o delovni sili, nacionalne ankete). Omrežje C se je osredotočalo na učno okolje in organizacijo šol; razvi- jalo, vodilo in spremljalo letno anketo o učiteljih in kurikulumu - podatki, ki so jih posredovali predstavniki omrežja C in so se nanašali na predho- dno šolsko leto, so se zbirali s pomočjo elektronskih vprašalnikov o času za poučevanje, učiteljevem delovnem času, obveznem in neobveznem času za poučevanje na učenca, kurikulumu idr.; se ukvarjalo z razvojem kazalnikov o evalvacijskih politikah ter kazalnikov za opisovanje izobraže- valnih sistemov; vodila ga je Nizozemska. Znotraj omrežja so nastali teme- lji za raziskavo TALIS (Mednarodna raziskava poučevanja in učenja). V program INES je Slovenija imenovala nacionalnega koordinatorja ter predstavnike v tehnično skupino, v omrežje B in omrežje C. 124 ŠOLSKO POLJE LETNIK XX ŠTEVILKA 3/4 Organizacijska shema INES danes Vsi sistemi se spreminjajo, zato je po dvajsetih letih delovanja tudi za pro- gram INES napočil čas za organizacijske spremembe. Te naj bi bile izvede- ne že poleti 2007, vendar zaradi določenih nejasnosti in nestrinjanj držav to ni bilo mogoče. Sodelujoče države so predstavnike v nova delovna tele- sa INES imenovale konec leta 2008. Novo upravljanje INES Obstoječa delovna telesa Upravljanje in strateško koordiniranje – raven 1 Skupna seja Od- bora za izobraže- vanje in Upravne- ga odbora CERI Strateška vodstve- na skupina INES Operativno upravljanje – raven 2 Nacionalni koordi- natorji INES Raziskave, razvoj, produkcija – raven 3 Tehnična skupina INES Omrežje A Omrežje B Omrežje C Na sestanku Odbora za izobraževalno politiko novembra 2007 je bilo od- ločeno, da se ustanovita dve novi telesi, in sicer Svetovalna skupina INES in Delovna skupina INES, z delovanjem pa prenehajo Strateška vodstvena skupina INES, Nacionalni koordinatorji INES (na mednarodni ravni) in Tehnična skupina INES. Na nacionalni ravni so se naloge nacionalnih ko- ordinatorjev ohranile. Odbor za izobraževalno politiko sprejema vse strateške in finančne odločitve o programu INES. Največjo pozornost usmerja v ključne prio- ritete programa INES. Odbor predloge pripravlja v sodelovanju s Sveto- valno skupino INES, ki jo sestavljajo predstavniki iz omenjenega odbora, Odbor za izobraževalno politiko Upravni odbor CERI Upravni odbor PISA Delovna skupina INES Odbori sodelujočih držav v raznih raziskavah, ki jih drža- ve financirajo same Omrežja strokovnjakov Svetovalna skupina INES Omrežja strokovnjakov Omrežja strokovnjakov Omrežja strokovnjakov Omrežja strokovnjakov Omrežja strokovnjakov 125 KAZALNIKI KOT OGLEDALO DRUŽBE druga telesa z ravni 1, povezana z INES, ter ustrezna telesa z nižjih ravni. S tem je nadomeščeno delo Strateške vodstvene skupine INES. Svetovalna skupina INES opravlja naloge svetovanja, njeni člani naj bi se redno menjavali, omogočeno je široko in tekoče razširjanje informacij v smislu pridobivanja ustreznih predlogov že pred posameznimi sestanki. Sestanki Svetovalne skupine INES se izvajajo pred sestanki Odbora za izo- braževalno politiko, tako da je na voljo dovolj časa za predhodno razpravo. Delovna skupina INES nadzira, svetuje, usmerja in koordinira statistič- no delo tako na področju razvoja kazalnikov kot tudi na področju kvan- titativnih analiz, ki bodo pokazale, ali so zahteve in prioritete Odbora za izobraževalno politiko dosežene. Z operativnega vidika skupina skrbi za upravljanje letne podatkovne zbirke INES ter za pripravo analiz in publika- cij na podlagi zbirk podatkov, vključno z Education at a Glance. Delovna skupina INES je nadomestila Tehnično skupino INES, prevzela nekaj nalog nacionalnih koordinatorjev na mednarodni ravni, nekaj operativnih nalog skupne seje Odbora za izobraževanje in Upravnega odbora CERI ter naloge omrežij INES, ki so bile povezane s podatkovnimi zbirkami. Delovna skupi- na INES za svoje delo odgovarja Odboru za izobraževalno politiko, ki mu o svojem delu tudi poroča; s svojimi predstavniki je prisotna v Svetovalni skupini INES; o svojem delu obvešča in sodeluje tudi z Upravnim odborom CERI in Upravnim odborom PISA. Delovna skupina v primerjavi s predho- dnico (tehnično skupino) opravlja naloge na višji ravni. Delovna skupina INES bo za izvedbo določenih nalog oblikovala skupi- ne strokovnjakov ter sprejemala odločitve na podlagi njihovih predlogov. Odbori sodelujočih držav v raznih raziskavah upravljajo s številnimi raziskavami (TALIS, PIAAC idr.) ali programi podatkovnih zbirk INES, ki jih države financirajo same. Odbori za raziskave poročajo Odboru za izo- braževalno politiko, se posvetujejo z njim pri pripravi delovnega progra- ma, srednjeročnih in dolgoročnih strategij ter imajo svoje predstavnike v Svetovalni skupini INES. PISA ni vključena v program INES, saj ima kot dolgoročno zastavljeni program svoje vodenje, kljub temu pa koordinira svoj program dela z delom INES skozi predstavnike PISE v Svetovalni sku- pini INES. Odbori za raziskave o relevantnih zadevah obveščajo in sodelu- jejo z Upravnim odborom CERI in Upravnim odborom PISA. 126 ŠOLSKO POLJE LETNIK XX ŠTEVILKA 3/4 Koristi sodelovanja v programu INES Koristi sodelovanja v programu INES so obojestranske (za OECD in so- delujočo državo) in večkratne oz. stalne. Najpomembnejša med njimi je vključitev države v mednarodne analize OECD in publikacije OECD. Zara- di premajhne podobnosti z delom OECD je bila v preteklih letih možnost vključitve držav nečlanic OECD zelo omejena. Z zagotovitvijo polnih pre- nosov preverjenih podatkov OECD ter s pogostejšimi povezavami med državami in omrežji pa se možnost vključitve novih držav povečuje. To bo omogočilo državam boljšo refleksijo v tabelah kazalnikov in analizah ter bo vplivalo na izboljšanje nacionalnega razširjanja kazalnikov. Druge koristi izhajajo iz možnosti države, da poleg sprejema medna- rodnih konceptov, definicij in metodologij odigra dejavno vlogo pri svo- jem razvoju, ga ponovno oceni ter ga skladno s tem nadaljuje. Razprave o tem potekajo med predstavniki tehnične skupine in omrežij z namenom neprestanega ocenjevanja in sprejemanja obsega kazalnikov, ki jih glede na prioritete vsaki dve leti določijo nacionalni koordinatorji in strateška vodstvena skupina, ter stalnega pregledovanja in utrjevanja obstoječih in- strumentov in metodologij, s čimer se skuša doseči in izboljšati njihovo mednarodno primerljivost. INES omogoča državam izmenjavo pogledov in izkušenj, pri čemer so v veliko pomoč dvajsetletne izkušnje OECD na tem področju. Kazalniki v Education at a Glance Publikacija Education at a Glance je najpomembnejši rezultat dela držav v programu INES. Državam omogoča primerjavo z drugimi državami na področju izobraževanja, saj predstavlja bogato, primerljivo in ažurno zbir- ko kazalnikov o izobraževalnih sistemih. Tematsko razdeljena s številnimi tabelami in grafi ter pojasnjevalnimi informacijami predstavlja oblikoval- cem politike, raziskovalcem in širši javnosti dragocen vir podatkov za od- ločanje na nacionalni ravni, za mednarodno primerjanje ter za pripravo najrazličnejših analiz. Kazalniki v publikaciji predstavljajo dogovor strokovnjakov o tem, kako meriti trenutno stanje izobraževanja v mednarodnem kontekstu. Predstavljajo informacije o človeških in finančnih virih, vloženih v izobra- ževanje, o dostopnosti izobraževanja, napredovanju, zaključku ter preho- du v svet dela, o učnem okolju in organizaciji šol, o kakovosti izobraževal- nih izidov ter o gospodarskih in družbenih koristih izobraževanja. 127 KAZALNIKI KOT OGLEDALO DRUŽBE Publikacija nastaja vse šolsko leto. Podatki, na podlagi katerih se iz- računajo kazalniki o izobraževalnih sistemih, upoštevajoč mednarodno sprejete koncepte in metodologije, se zbirajo na več načinov: prek sta- tističnih uradov (UOE vprašalniki ter različne ankete), neposredno prek nacionalnih koordinatorjev raziskav, kot so PISA, TIMSS idr., ali prek pred- stavnikov omrežij (vprašalnik o učiteljih in kurikulumu, evalvaciji ipd.) – o tem več v posebnem poglavju. Validacija podatkov in kazalnikov poteka tako, da predstavniki delovne skupine INES najprej pregledajo podatke, nato izračunane kazalnike, sledi pregled grafov in tabel kazalnikov, na koncu pa pregledajo še besedilo publikacije. Publikacija izide vsako leto v začetku septembra, dostopna je tudi na spletni strani OECD. Pri uporabi publikacije je obvezna uporaba dodatka 3, v katerem so navedeni viri podatkov in metode ter obrazložene posebnosti posame- znih držav, saj se je treba zavedati, da nimajo vse države enakih izobraže- valnih sistemov in podatkovnih zbirk. Dodatek 3 je dostopen le na spletni strani OECD: www.oecd.org/edu/eag ... (letnica izdaje). Kadar različne organizacije (npr. OECD, Eurostat) za različne publika- cije izračunavajo na prvi pogled enake kazalnike iz iste baze podatkov, se včasih zgodi, da so vrednosti kazalnikov različne. Vzrokov je več, zato je še toliko pomembneje, da se pri uporabi kazalnikov vedno navaja uradni vir podatkov ter preuči definicijo kazalnika oziroma v njem opredeljene vre- dnosti. Pri zajemanju podatkov in izračunavanju kazalnikov za publikacijo Education at a Glance sta pomembni dve metodološki podlagi: • priročnik OECD iz leta 2004 z naslovom Handbook for International- ly Comparative Education Statistics Concepts, Standards, Definitions and Classifications: Concepts, Standards, definitions and Classificati- ons, in • priročnik za izpolnjevanje UOE vprašalnika, ki izide vsako leto: UOE Data Collection - Data Collection on Education Systems: Definitions, Explanations and Instructions. V nadaljevanju so prikazani kazalniki, ki so bili objavljeni v publikaciji Education at a Glance od leta 2004 do 2007. Sestava kazalnikov v publi- kaciji ni enaka vsako leto; večina kazalnikov je objavljenih stalno, nekateri so glede na terminski načrt raziskav objavljeni ciklično, razviti na novo, ukinjeni ali pa spremenjeni. Njihovo število se vseskozi giblje okoli 30. 128 ŠOLSKO POLJE LETNIK XX ŠTEVILKA 3/4 Kazalniki v Education at a Glance 2004 Education at a Glance 2004 se osredotoča na kakovost izobraževalnih iz- idov, na politične vzvode in kontekstualne dejavnike, ki vplivajo na izide, ter na številne zasebne in socialne transferje, ki povečujejo vlaganja v iz- obraževanje. Izdaja 2004 prvič ponuja kazalnike o učinkih izobraževanja na trgu delovne sile glede na razvoj izobraževalnih sistemov skozi čas. V Education at a Glance 2004 so objavljeni naslednji kazalniki: Izid izobraževalnih institucij in vpliv znanja (poglavje A) Izobrazbena struktura odraslih 1. Struktura prebivalstva z zaključeno srednješolsko izobrazbo in izo- 2. brazbena struktura odraslih Stopnja dokončanja in „preživetja” na terciarni ravni ter izobrazbena 3. struktura odraslih Visokošolski diplomanti po področjih študija 4. Trendi četrtošolcev v bralni pismenosti 5. Bralna pismenost 15-letnikov 6. Matematična in naravoslovna pismenost 15-letnikov 7. Pripadnost in sodelovanje 15-letnikov v šoli 8. Razlike v šolski uspešnosti glede na spol 9. Zaposlenost glede na doseženo stopnjo izobrazbe 10. Učinki vlaganja v izobraževanje: izobrazba in zaslužek 11. Učinki vlaganja v izobraževanje: človeški kapital in gospodarska rast 12. Finančni in človeški viri v izobraževanju (poglavje B) Izdatki za izobraževanje na otroka/učenca/dijaka/študenta 13. Izdatki izobraževalnih institucij glede na BDP 14. Razmerje med javnim in zasebnim financiranjem v izobraževalne institucije 15. Skupni javni izdatki za izobraževanje 16. Finančna pomoč študentom in gospodinjstvom 17. Izdatki institucij po vrstah porabe 18. 129 KAZALNIKI KOT OGLEDALO DRUŽBE Dostopnost, udeležba in napredovanje v izobraževanju (poglavje C) Pričakovano število let šolanja in vpis 19. Vstop in pričakovano število let v visokošolskem izobraževanju in ude- 20. ležba v srednješolskem izobraževanju Tuji študenti 21. Izobraževalni in delovni status mladine – uspešnost prehoda iz izobra- 22. ževanja v svet dela Položaj mlade populacije z nizko izobrazbo 23. Učno okolje in organizacija šol (poglavje D) Skupni predvideni čas pouka v osnovnošolskem in srednješolskem 24. izobraževanju Velikost razreda in delež otrok/učencev/dijakov/študentov na učno osebje 25. Plače učiteljev 26. Čas poučevanja in učiteljev delovni čas 27. Politika vpisa in razvrščanja v srednješolskem izobraževanju 28. Odločanje v izobraževalnih sistemih 29. Razporeditev učiteljskega in drugega osebja v izobraževanju po starosti 30. in spolu Kazalniki v Education at a Glance 2005 Izdaja 2005 ponuja naslednje nove vsebine: objava izbranih rezultatov PISE 2003, • objava podatkov o razporeditvi zaslužka posameznikov z različno sto- • pnjo izobrazbe ter prvi podatki o neekonomskih vplivih znanja, primerjava udeležbe zaposlenih v vseživljenjskem učenju, • analiza časa za učenje zunaj šole, • primerjava uspešnosti javnih in zasebnih šol, • objava podatkov o politikah in praksah, ki jih izobraževalni sistemi v • zadnjem triletju osnovnih šol ter v srednjih šolah uporabljajo za diferen- ciacijo učencev in dijakov, ter vpliv tega na rezultate. 130 ŠOLSKO POLJE LETNIK XX ŠTEVILKA 3/4 Kazalniki, objavljeni v Education at a Glance 2005, so: Izid izobraževalnih institucij in vpliv znanja (poglavje A) Izobrazbena struktura odraslih 1. Struktura prebivalstva z zaključeno srednješolsko izobrazbo 2. Stopnja dokončanja na terciarni ravni 3. Uspešnost 15-letnikov pri matematiki 4. Uspešnost 15-letnikov pri reševanju problemov 5. Razlike v uspešnosti 15-letnikov pri matematiki med šolami in znotraj šole 6. Dosežki osmošolcev v matematiki in naravoslovju 7. Zaposljivost glede na doseženo stopnjo izobrazbe 8. Učinki vlaganja v izobraževanje: izobrazba in zaslužek 9. Učinki vlaganja v izobraževanje: povezava med izobrazbo, gospodar- 10. sko rastjo in družbenim razvojem Finančni in človeški viri v izobraževanju (poglavje B) Izdatki za izobraževanje na otroka/učenca/dijaka/študenta 11. Izdatki izobraževalnih institucij glede na BDP 12. Razmerje med javnim in zasebnim financiranjem v izobraževalne in- 13. stitucije Skupni javni izdatki za izobraževanje 14. Finančna pomoč študentom in gospodinjstvom 15. Izdatki institucij po vrstah porabe 16. Dostopnost, udeležba in napredovanje v izobraževanju (poglavje C) Vpis v izobraževanje od osnovnošolskega izobraževanja naprej 17. Vključenost v srednješolsko in visokošolsko izobraževanje 18. Tuji študenti 19. Izobraževalni in delovni status mladine – uspešnost prehoda iz izobra- 20. ževanja v svet dela Položaj mlade populacije z nizko izobrazbo 21. 131 KAZALNIKI KOT OGLEDALO DRUŽBE Udeležba v nadaljevalnem izobraževanju in usposabljanju 22. Učno okolje in organizacija šol (poglavje D) Skupni predvideni čas pouka v osnovnošolskem in srednješolskem 23. izobraževanju Velikost razreda in delež otrok/učencev/dijakov/študentov na učno 24. osebje Plače učiteljev 25. Čas poučevanja in učiteljev delovni čas 26. Javne in zasebne izobraževalne institucije 27. Raznolikost izobraževalnih institucij 28. Razporeditev učiteljskega in drugega osebja v izobraževanju po staro- 29. sti in spolu Kazalniki v Education at a Glance 2006 Novosti izdaje 2006 so: nadaljnje analize rezultatov PISE 2003, vključno z dostopnostjo in • uporabo IKT; analize najmanj uspešnih učencev/dijakov/študentov; učinki družinskega okolja ter narave organiziranosti šol na uspešnost učencev/dijakov/študentov, trendni podatki o terciarnih kvalifikacijah, vključno s projekcijami do • leta 2014, trendni podatki o stopnjah »preživetja« na terciarni ravni, • vpliv demografskih gibanj na izobraževalne sisteme, s projekcijami iz- • datkov do leta 2015, trendni podatki o pričakovanem trajanju šolanja, • predmetnik za učence, stare od 9 do 14 let, • mobilnost študentov in pomembnost internacionalizacije visokošol- • skega izobraževanja. 132 ŠOLSKO POLJE LETNIK XX ŠTEVILKA 3/4 V Education at a Glance 2006 so objavljeni naslednji kazalniki: Izid izobraževalnih institucij in vpliv znanja (poglavje A) Izobrazbena struktura odraslih 1. Struktura prebivalstva z zaključeno srednješolsko izobrazbo 2. Stopnja dokončanja in „preživetja” na terciarni ravni 3. Uspešnost 15-letnikov pri matematiki 4. Razlike v uspešnosti 15-letnikov pri matematiki med šolami in znotraj šole 5. 15-letniki na najnižji ravni uspešnosti pri matematiki 6. Vpliv raznolikosti izobraževalnih institucij in družbeno-ekonomskega 7. ozadja na uspešnost 15-letnikov pri matematiki Zaposljivost glede na doseženo stopnjo izobrazbe 8. Učinki vlaganja v izobraževanje: izobrazba in zaslužek 9. Učinki vlaganja v izobraževanje: povezava med izobrazbo, gospodar- 10. sko rastjo in družbenim razvojem Vpliv demografskih gibanj na izobraževanje (izdatki, vpis in diplome) 11. Finančni in človeški viri v izobraževanju (poglavje B) Izdatki za izobraževanje na otroka/učenca/dijaka/študenta 12. Izdatki izobraževalnih institucij glede na BDP 13. Razmerje med javnim in zasebnim financiranjem v izobraževalne in- 14. stitucije Skupni javni izdatki za izobraževanje 15. Šolnine in študijske pomoči študentom in gospodinjstvom 16. Izdatki institucij po vrstah porabe 17. Dostopnost, udeležba in napredovanje v izobraževanju (poglavje C) Vpis v izobraževanje od osnovnošolskega izobraževanja naprej 18. Vključenost v srednješolsko in visokošolsko izobraževanje 19. Mobilnost študentov in tuji študenti 20. 133 KAZALNIKI KOT OGLEDALO DRUŽBE Izobraževalni in delovni status mladine – uspešnost prehoda iz izobra- 21. ževanja v svet dela Vključenost v izobraževanje odraslih 22. Učno okolje in organizacija šol (poglavje D) Skupni predvideni čas pouka v osnovnošolskem in srednješolskem 23. izobraževanju Velikost razreda in delež otrok/učencev/dijakov/študentov na učno 24. osebje Plače učiteljev 25. Čas poučevanja in učiteljev delovni čas 26. Dostop in uporaba IKT 27. Razporeditev učiteljskega in drugega osebja v izobraževanju po starosti 28. in spolu Kazalniki v Education at a Glance 2007 Nove vsebine v izdaji 2007: preučitev vpliva družbeno-ekonomskega ozadja na dostop do terciar- • nega izobraževanja, več podatkov o vključenosti v poklicne programe, vključno s primer- • javo uspešnosti teh dijakov v raziskavi PISA, trendni podatki o stopnjah dokončanja srednješolskega in terciarnega • izobraževanja v obdobju 1995–2005, trendni podatki o stopnjah vpisa v obdobju 1995–2005, kot tudi podat- • kov o prehodu iz izobraževanja v svet dela (po ravneh izobraževanja), podatki o pogodbenih odnosih učiteljev, • podatki o evalvacijskih politikah do javnih šol in uporaba informacije • iz evalvacij, večje število bogatejših podatkov o vlaganjih v izobraževanje ter oce- • na učinkovitosti javne porabe za izobraževanje. 134 ŠOLSKO POLJE LETNIK XX ŠTEVILKA 3/4 V Education at a Glance 2007 so objavljeni naslednji kazalniki: Izid izobraževalnih institucij in vpliv znanja (poglavje A) Izobrazbena struktura odraslih 1. Struktura prebivalstva z zaključeno srednješolsko izobrazbo in izo- 2. brazbena struktura odraslih Stopnja dokončanja in „preživetja” na terciarni ravni 3. Pričakovanja 15-letnikov glede izobraževanja 4. Stališča 15-letnih učencev do matematike, njihovi pristopi k učenju ter 5. domače in šolsko okolje v povezavi z učenjem Uspešnost učencev migrantov 6. Družbeno-ekonomsko ozadja študentov na visokošolski ravni 7. Zaposljivost glede na doseženo stopnjo izobrazbe 8. Učinki vlaganja v izobraževanje: izobrazba in zaslužek 9. Finančni in človeški viri v izobraževanju (poglavje B) Izdatki za izobraževanje na otroka/učenca/dijaka/študenta 10. Izdatki izobraževalnih institucij glede na BDP 11. Razmerje med javnim in zasebnim financiranjem v izobraževalne in- 12. stitucije Skupni javni izdatki za izobraževanje 13. Šolnine in študijske pomoči študentom in gospodinjstvom 14. Izdatki institucij po vrstah porabe 15. Učinkovitost javne porabe 16. Dostopnost, udeležba in napredovanje v izobraževanju (poglavje C) Razširjenost poklicnega izobraževanja 17. Vključenost v izobraževanje 18. Mobilnost študentov in tuji študenti 19. Izobraževalni in delovni status mladine – uspešnost prehoda iz izobra- 20. ževanja v svet dela 135 KAZALNIKI KOT OGLEDALO DRUŽBE Vključenost v izobraževanje odraslih 21. Učno okolje in organizacija šol (poglavje D) Skupni predvideni čas pouka v osnovnošolskem in srednješolskem 22. izobraževanju Velikost razreda in delež otrok/učencev/dijakov/študentov na učno 23. osebje Plače učiteljev 24. Čas poučevanja in učiteljev delovni čas 25. Evalvacija šol in nadzor 26. Zbiranje podatkov Statistična infrastruktura, potrebna za pridobivanje podatkov znotraj Evropskega statističnega sistema, ki ga koordinira Eurostat, je kombina- cija več virov podatkov (anket in administrativno zbranih podatkov) ter številnih instrumentov in metodologij (priročnikov, klasifikacij, registrov, definicij itd.). Za zagotavljanje primerljivosti so nujne ustrezne nacionalne infrastrukture (statistični uradi), ki so zmožne dajati usklajene podatke, saj priprava statističnih podatkov Evropske unije sloni na nacionalnih sta- tističnih sistemih. Države, ki ne zagotavljajo podatkov prek Evropskega statističnega sistema, jih morajo, upoštevajoč enotno dogovorjene meto- dologije in definicije, z ustreznimi instrumenti zagotoviti na drug način. Viri podatkov za izračun kazalnikov so: vsakoletno zbiranje podatkov s pomočjo skupnega vprašalnika Unes- 1. co/OECD/Eurostat (vprašalnik UOE) o formalnem izobraževanju v dr- žavah članicah (vpis, zaključek šolanja, osebje, financiranje šolstva itd.), petletna anketa o stalnem poklicnem usposabljanju (CVTS), v kateri se 2. zbirajo informacije o usposabljanju na ravni podjetij, petletna anketa o izobraževanju odraslih (AES), opravljena na vzorcu, ki 3. zagotavlja informacije o učenju pri odraslih (anketa po gospodinjstvih), posebne ankete dopolnjujejo še drugi splošni viri informacij, kot sta 4. anketa o delovni sili (LFS) in anketa Evropske unije o dohodkih in ži- vljenjskih razmerah (SILC); ti anketi zagotavljata informacije o izobra- 136 ŠOLSKO POLJE LETNIK XX ŠTEVILKA 3/4 ževanju in usposabljanju, ki jih je mogoče povezati z družbeno-eko- nomskimi spremenljivkami; zbiranje podatkov s pomočjo vprašalnika o učiteljih in kurikulumu, 5. vprašalnika o ocenjevanju in evalvaciji ipd., raziskave, kot so PISA, TIMMS idr., 6. manj pogosto se informacije o izobraževanju zbirajo tudi s priložno- 7. stnimi delnimi anketami (ad hoc modules), drugi posamični viri zagotavljajo podatke o specializiranih temah ali 8. splošnem okviru (npr. ankete IKT po gospodinjstvih in podjetjih). Zanimanje za mednarodno primerljive podatke na nacionalnih ravneh hitro narašča. Več držav zato že razvija statistične infrastrukture v obliki registrov in/ali ustreznih raziskovalnih instrumentov, s katerimi želijo bo- lje zagotavljati informacije na ravni šol in učencev, tudi kronološke. Cilj nadaljnjega razvoja evropskih statistik je, da bi bilo nekoč mogo- če združevati informacije, ki prihajajo iz nacionalnih sistemov. Na ravni učencev bi tovrsten napredek omogočil boljše spremljanje učenčeve izo- braževalne poti, na ravni izobraževalnih institucij (šol, univerz itd.) pa iz- boljšal možnosti za oblikovanje zanesljivih podlag za vzorčenje ter služil kot vir za nekatere temeljne informacije o izobraževalnih sistemih, ki bi jih lahko uporabljale vse države. Vprašalnik UOE Vprašalnik UOE je mednarodni vprašalnik, in sicer skupen (elektron- ski) vprašalnik treh mednarodnih ustanov – Unesca/UIS-a (Statističnega inštituta Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, kulturo in znanost), OECD-ja (Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj) in Eurostata (statističnega urada Evropske unije) – za zbiranje osnovnih mednarodno primerljivih nefinančnih in finančnih statističnih podat- kov s področja formalnega izobraževanja mladine in odraslih. Poročanje podatkov temelji na skupni mednarodni metodologiji UOE. Vprašalnik UOE izpolnjujejo v več kot 60 državah iz vsega sveta. Cilj zbiranja statističnih podatkov o izobraževanju z mednarodnim vprašalnikom UOE je zagotoviti mednarodno primerljive podatke o ključnih vidikih izobraževalnih sistemov, predvsem o vpisanih v izobra- ževalne programe, o diplomantih teh programov, o osebju, o finančnih virih za izobraževanje ter porabi izobraževalnih institucij. 137 KAZALNIKI KOT OGLEDALO DRUŽBE Države, udeležene pri izpolnjevanju tega vprašalnika, sodelujejo pri zbiranju informacij, pri razvijanju in uporabi skupnih definicij in meril za nadzor kakovosti podatkov, pri preverjanju podatkov in pri zagotavljanju informacij, potrebnih za pravilno razlago in pravilno sporočanje podat- kov. Države se tudi zavezujejo, da si bodo prizadevale sporočati zahtevane podatke v skladu z definicijami, klasifikacijami in zajetjem, določenim v priročniku za zbiranje podatkov z vprašalnikom UOE. V primeru odmi- kov od mednarodnih standardov, ocen ali pravil združevanja podatkov, je bistveno, da je to ustrezno dokumentirano. Vprašalnik UOE je razdeljen v dva osnovna vsebinska sklopa: Nefinančni del vprašalnika UOE vsebuje redne tabele UOE: UOE- 1. ENRL – o osebah, vključenih v izobraževanje, UOE-ENTR – o novincih na posameznih ravneh izobraževanja, UOE-CLASS – o velikosti razre- dov, UOE-GRAD – o diplomantih na različnih ravneh izobraževanja, UOE-PERS – o osebju (zaposlenih) v izobraževanju; ter EU specifič- ne tabele: UOE-LANG – o učenju tujih jezikov, UOE-GRAD5-BaMa – o diplomantih, prikazanih v skladu z dvociklično bolonjsko stopenjsko strukturo (Bachelor-Master), UOE-REGIO – o osebah, vključenih v izo- braževanje po regijah (regije na ravni NUTS 2). Finančni del vprašalnika UOE vsebuje naslednje tabele: UOE-FINAN- 2. CE 1 – o sredstvih za izobraževanje glede na vire sredstev in namen porabe, UOE-FINANCE 2 – o porabi izobraževalnih institucij po vrstah porabe, UOE-FINANCE-SUP2 – o odplačilu kreditov, UOE-FINANCE SUP3 – poseben prikaz izdatkov za raziskovalno-razvojno dejavnost v visokošolskem izobraževanju. Osnovno orodje za razvrščanje podatkov o izobraževanju v vprašalniku UOE je mednarodna klasifikacija ISCED 97 (ravni in področja izobraže- vanja), zato vsebuje vprašalnik UOE tudi posebno tabelo (ISCED-map), s katero vsaka država prikaže in opiše svoje nacionalne izobraževalne pro- grame in njihovo razvrščanje po klasifikaciji ISCED. Podatki za vprašalnik UOE se poročajo enkrat letno, zbirajo pa se z določenim časovnim zamikom (npr. vprašalnik UOE 2007 vsebuje podat- ke o vpisanih in diplomiranih za šolsko leto 2005/2006 oz. izdatke za izo- braževanje za koledarsko leto 2005). Slovenija sporoča podatke za nefinančni del vprašalnika UOE od šolskega leta 1996/1997 dalje. Vir teh podatkov so raziskave Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) ter izobraževalne institucije. Podatke 138 ŠOLSKO POLJE LETNIK XX ŠTEVILKA 3/4 za finančni del vprašalnika UOE sporočamo od leta 2001 dalje. Osnov- ni finančni podatki (skupni javni izdatki; javni transferji, zasebni izdatki po osnovnih ravneh izobraževanja) pa so bili pripravljeni in sporočani tudi za časovno serijo 1995–2000. Vir za te podatke so izključno obstoje- če evidence (proračunske evidence Ministrstva za finance, Ministrstva za šolstvo in šport, Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve; zaključni računi izobraže- valnih institucij; nekatere obstoječe raziskave SURS). S formalno vključitvijo Slovenije v program INES v letu 2007 so bili podatki na podlagi vprašalnika UOE, za šolsko leto 2004/2005 in kole- darsko leto 2004, vključeni tudi v bazo OECD in v obliki kazalnikov prvič objavljeni v publikaciji Education at a Glance 2007. Zaključek So ves napor, čas in finančna sredstva pri tovrstnem delu potrebni? Vse- kakor. Brez kazalnikov v mednarodnem kontekstu ne bi mogli vedeti, kje je naš razvoj, se ne bi mogli razvijati naprej, ne bi mogli sprejemati po- membnih odločitev na področju izobraževanja idr. – lahko rečemo, da so kazalniki ogledalo družbe. Najpomembnejši rezultat programa INES je sodelovanje, ki zagotavlja izid publikacije Education at a Glance, z bogatimi podatki o izobraževal- nih sistemih za več kot 40 sodelujočih držav. Je ena izmed najpomembnej- ših publikacij na področju izobraževanja, ki brez prekinitve izhaja vrsto let in ohranja raven kakovosti od začetka. Delo po principu mreženja omogoča strokovnjakom iz različnih dr- žav aktivno in kontinuirano sodelovanje. Novosti, ki se pri upravljanju programa INES še obetajo v prihodnje, ne pomenijo, da je bil sistem do sedaj slab, pač pa le to, da so kot pri vsakem sistemu, tudi pri tem progra- mu, po dveh desetletjih potrebne spremembe. Literatura Plevnik, T. (ur.) (2001). UNESCOV priročnik za uporabo mednarodne standardne klasifikacije izobraževanja Isced 1997 – Problemi pri uporabi Isceda 1997 v Sloveniji (zbornik prispevkov). Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. OECD (2004). OECD Handbook for Internationally Comparative Education Statistics Concepts, Standards, Definitions and Classifications: Concepts, Standards, Definitions and Classifications. Paris: OECD. 139 KAZALNIKI KOT OGLEDALO DRUŽBE OECD (2004). Education at a Glance: OECD Indicators 2004. Paris: OECD. OECD (2005). Education at a Glance: OECD Indicators 2004. Paris: OECD. OECD (2006). Education at a Glance: OECD Indicators 2004. Paris: OECD. OECD (2007). Education at a Glance: OECD Indicators 2004. Paris: OECD. OECD – gradivo (2007). Proposed Governance of OECD Work on Indicators of Education Systems (INES), Paris. EDU(2007)5/REV1 Spletna stran Direktorata za izobraževanje OECD: www.oecd.org/edu UIS, OECD and Eurostat (2007). UOE Data Collection – 2007 Data Collection on Education Systems: definitions, Explanations and Instructions. Paris: OECD. UNECSO-UIS (2006). ISCED 1997, International Standard Classification of Education.