KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA
UPRAVA ZA Z A Š T I T U RAZRED 52 (1)
1N D UST RUSKU S VOJ IN E: IZDAN 15. FEBRUARA 1H25
PATENTNI SPIS ŠTEV. 2540.
The Singer Manufacturlng Companv, Elizabeth, New
Yarsey U. S. A.
Pogonski in kontrolni mehanizem za stroje, ki jih goni siln. Dopolnilni patent k patentu štev. 1391.
Prijava z dne 9. julija 1921.	Velja od 1. januarija 1924..
Najdaljno trajanje do 31. januarija 1 938.
imaj iba se nanaša na kombinacijo električnega motorja in mehanizma za prenos ■sile, prirejeno posebno za uporabo pri poganjanju in kontroliranju delovanja majhnih strojev, ki jih je treba praktično pospešiti trenutno ah prav hitro od mirovanja do polne hrzine in enako hitro ustaviti.
Pri s silo poganjanem šivalnem stroju na primer, namenjen) za tovarniško uporabo, je največje važnosti, da so gonilna in kontrolna sredstva zasnovana tako, da dovoljujejo hitri pogon in us avljenje stroja v (a namen, da nelavec lahko zadobi zaželjeno mere proizvajanja, in iz tega vzroka je bila doslej navada, gnali gonilni motor neprestano s polno brzino ter poskrbeti hitro delujočo, ročno kontrolirano, torno ročično zavorno pripravo, da se ustanovi ter prekine gonilno razmerje med n otorjem in sirojem.
V tem, ko je dobro znano, da je električni motor, ki dela 5000 do 8000 zavrtov na minuto, manjši po velikosti in cenejši glede izdelanja, kakor im tor manjše brzine, se doslej ni smatralo možno rabiti tako 'eliki brzinski motor v zvezi z ročično pripravo, iz vzroka, dani želeti, zbok ropota, obrabljenja, sredobežne napetosti i t. d., da bi se pustilo motor tiči z veliko brzino prazno med časom, ko je razvezan od stroja.
Navada je bila tudi uporabljati jermenski pogon med motorjem in strojem, skupaj s torno ročično pripravo, pri čemur je motor nava lim ležal pod desko, na kateri se nahaja
stroj. V takih okolnostih pa je jermenski pogon neučinkovit in hitro pospešenje stroja se ne da doseči s tem, ne da bi se uporabilo abnormalno težak jermen in motor.
Ako je motor deluj' če zvezan s strojeni brez uporabe klupne piiprave in ga je zbok tega treba ustaviti vsakokrat, kedar se stroj; ustavi, se izgubi precej časa med dobami re-I divno počasnega pospešenja motorja. Ako se poskusi hitro pospešiti, porabi motor čezmeren in raztrosen početni tok.
Neinen pričujoče iznajdbe je zbok lega podati kembinacijo motorja in mehanizma za jueiios sile, ki premaga predstojvče pomanjkljive sti ter dovoljuje uporabo velikobrzinskega motorja, ki najboljše naredi en zavrt na vsak zavrt glavnega vratila stroja, ki se ima poganjati.
Nadaljni namen iznajdbe je podati kombinacijo motorja in mehairz na za prenos silo, ki bo štedil z električnim tokom ter dovoljeval praktično trenutni pogon ali ustavljanje stmja brez škodljivega ropota a;i pretresa.
Še nadalje je namen iznajdbe podali kombinacijo motorja in mehanizma za prenos sile, ki bo jireproste konstrukcije, se bo da! izlahka vodili in čegar deli so lahko dostopni v svrho pregleda, ureditve popravil in pod.
Iznajba stremi tudi za tem, da poda iz-boljani motorski pogon v obliki pristavka, ki je primeren za uporabljenje pri znanih tipih šivalnega stroja.
Din. 30.
Z gorenjimi in drugimi cilji pred očmi, ‘kot se ho pozneje razvidelo, se je iznajdba uporabljala pri vejikobrzinskem šiuilnem stroju onega tipa, kakor se obič m uporablja v tovarnah za obleko v tvorniške suhe. Motorje najboljše vrstno navitega tipa, i»i ima najboljšo normalno brzino približno GUOO zavrtov na minuto in je zvezan neposredno z gonilnim elementom torno ročifne priprave, postavljene na okviru šivalnega stroja. Gnani element klupne priprave je vklinjen na zunanjem stran ■ skem umolu glavnega vratila stroja in je premakljiv v in iz sp rije gj a z gonilnim elementom s pomočjo po podnožniku kontroliranega pogonskega in ustavilnoga vzvoda. En znak novosti pričujoče naprave- obstoji v konstrukciji. po katerem se motor ne ustavi, ko se roč ca iztrepa, ampak se mu dovoli, da motor počasneje teče z naprej določeno prazno brzino, s čemur motor lahko zadobi polno brzino v prav kratkem času, ne da bi potreboval čezmernega početnega toka Motorski kontrolnik ali leosUt je zvezan z motornim obtokom, in je opremljen s premakljivo kontaktno pripravo ali roko, ki je zvezana s pod-nožnikom, ki poganja ročično pripravo. Ko se podnožnik izpusti, se ročični elementi ločijo, zavora se uporabi pri gnanemu ročič-nemu elementu in kontaktna roka motorskega kontrolnika se premakne v lego, ki povzroči, •da teče motor z majhno brzino, ki .-c jo najboljše dobi s tem, da se naredi, da pretakne kontaktna roka naprej določeno vredn to upora -v motorski obtok, ne da bi odprla obtok. Ke--dar se podnožnik navzdol pritisne, prekine kontaktna roka upor, najboljše v dveh stopnjah, ter s tem hitro pospeši motor. Ravno ko doseže kontaktna roka polno brzinsko leao, pritisne pogonski in ustavilo! vzvod ročic.te kolute skupaj. Zbok tega doseže mo or bistveno polno brzino, predno se zveze s strojem. Te ■operacije se vrše jako hitro in glatko in opazovalcu bi se videlo, kakor da se dosežejo praktično hipno.
Drug znak novosti obstoji v urediti motor-rskega okvira, ki se da v obliki pristavka navajati pri običajno nazven molečem ležajevem umolu za glavno vratilo šivalnega stroja, in je prirejen, da se prilega čez imenovani ležajev umol in je k njemu pritrjen; pri tem je motorjevo vratilo urejeno poč^zno k vratilu šivalnega stroja in zvezano z njim.
V risbah je sl. 1 stranski navid gonilnega mehanizma kakor se upotahlja pri šivalnem stroju. Sl. 2 je odzadnji vil stroja in gonilnega mehaa!zma. Sl. 3 je povečan prorezni vid silo prenašajočih zvez med motorjem in strojem. Sliki 4 in 5 sta obstranski oziroma odzadnji vid inačice.
Z ozirom na sl. 1, 2 in 3 predstavlja A
običajno krovno pločo, na koji počiva šivalni stroj 15. V pričujočem vtelovljenju obsega Strojevi okvir vznožje 1, stojalo 2 in ročično roko 3, ki se končuje v glavo, koji so vstavljeni iglini drog 5 in pijtiskačevi drog G, kojih prvi nosi iglo 7, ki sodeluje s prevze-raaiom petlje 8, postavljenim pod vznožjem
1.	Glavno vratilo stroja je vležajeno v in vzlolž ročične roke 3 in je delujoče zvezano z raznimi sredstvi stioja na vsaki navadni ali primerni mnčin.
K nazven medečemu cilindričnemu Itžaje-vemu umolu 10 je priklupan razcepljen cilindričen okrov, ki obsega spodnji del 11 in zgornji del 12, ki sta s ponrn čjo klnponih vijakov 13 pritrjena skupaj o»rog umola. Spo Inji del 11 je narejen celotno z okrovom 14, ki tvori celoten del okvira 15 popolnega električnega motorja C, ki je lahko vsakega primernega tipa, a je najboljše majhen vrstoma navit pritikalni motor, prirejen, da teče z veliko bizhio, bodisi po direktnem ali izmeničnem toku. Silovao vratilo 16 motorja je vležsjeno aksijalno z okrovom 14 in je naravnano počezno z glavnim vratilom 9 šivalnega stroja in v nepresekajoeern razmerju z njim. V okrovu 14 je pritrjen k vratilu IG navoj, sprijemajoč se kolesjem 18 vklinjcne« na glavini gonilnega elementa alt kolina 19 tirno ročaj ne priprave; pri tem je kolut 19 postavljen, da s J prosto suče na glavnem vratilu 9.
Gnani element 2G ročajne priprave je v obliki ročnega kolesa pritrjen k glavnemu vratilu 9 iu je opremljen z vglobino, da se prilega preko gonilnega koluta 19 ali ga spiejme. Y z vjobino opremljeni ploskvi jočnetui kolesa 20 je postavljen obroč 21, h kateremu so pritrjeni trije stranski klinci 22, razpostavljeni 120° vsaksebi na oboda imenovanega obroča ter moleč skozi primerne prevodne odprtine v ročnem kolesu 20. Obroč 21 je tako jirimorau vrteti se z gnanim tlementom 20, lahko pa se premakne aksijalno z glavnim vratilom 9 jiroli eonilnemu kolutu 19, med katerim in obročem 21 je vstavljen obroč 23 iz stisnjene piobkovine, usnja ali druge tvarine, primerne za torno gonilne svi lie. Obroč 23 je najboljše nepristav.jen niti k kolutu 19 niti obroču 21 in se lahko odstrani s tem, da se pripravo razspoji.
Za pritiskanje na klince 22, da se ustanovi gonilna zviza med kolutom 19 iu kolesom 20, se uporablja zvonast potiskač 24. K po-tiskaču 24 je pritrjen aksijalno postavljen glavičast vodilni klinec 25, ki prosto vstopa v aksijalno odprtino 2G v koncu glavnega vratila 9. Pritrjeni k obodnemu obrobnemu delu potiskača 24 so trije vodilni klinci 27, ki prosto vstopajo v odgovarjajoče vodilne-
odprtine 28 v gnanem elementu 20. Kakor pokazivano v sliki 2 so klinci 27 urejeni izmenično s klinci 22. Da se vzdrži gonilni kolut 19 zoper pritisk potiskana 24, je med kolesom 18 in prostim koncem ležajevega »tmola vstavljen krogljasti tlakovni ležaj 29.
K stojalu 2 je z vijakom prirejena klupa 30, k koji je pri 31 pritrjen skobni člen 32, moleč navzdol od motorjevega okvira. Prvotni namen klupe 30 je, da nosi vrtiščni klinec 33 trirokega, ročico gonečega vzvoda, čega c navzgor segajoča roka 34 je pri 35 vtočena, da sprejme potiskalni klinec 36 iz protitorne tvarine, kakor je na pr. z oljem pripojen trd les, ki je ojačan z navojnim klincem 37 in prirejen, da se šiloma pritisne v sprijetn z glavičastim klincem 25. Motoroga 37’ služi, da se zapre klinec 37 v prirejeni legi v toku 35. Zavorna roka 38 trirokega izvoda nosi -žok 39 iz torne tvarine, da se pritisne ob obod ročnega kolesa 20, kedar se potegne klinec 36 nazaj, da prekine gonilno zvezo med elementi ročice. Navzdol segajoča roka 40 trirokega vzvoda je tečinsko zvezana pri v 41 z enim koncem vezi 42, razprostirajoče se vzdolž in pod krovno pločo A. Drugi konec vezi 42 je tečinsko zvezan pii 43 s kre-venčasto roko 44, pritrjeno k enemu koncu vratila 45, vležajenega v klupi 46, pritrjeni k spodnji strani vznožja 1. K drugemu koncu vratila 45 je pritrjena krevenčasla roka 47, in od z očesom opremljenega konca nje visi nizdol podnožnikov prot 48. Navzdoini po-tegljaj podnožnikovega droga zaziblje vratilo 45 iu naravna s tem kolenski vzvod, ki ga tvorita tečinsko zvezana roka 44 in \ez 42, ter zaziblje vzvod 40, 34, da ponese potiskalni klinec 36 v prisilni ročico gonilni sprijeni s potiskačem 24. Vrstilo 45 nosi roko 49, s katero je premakljivo privit ustavilni klinec 50, ki je prire,en, da udari ob spodnjo .stran vznožja 1 ter ustavi kolenski vzvod na-ravnajoče gibanje vratila 45, ko je tečinska zveza 43 bistveno koplanarna z osjo vratila 45 in tečajem 41. Valjni vzmet 51, pritrjen na enem koncu k obroču 52, privitem k vratilu 45, in na drugem koncu zataknjen pod roko , 44, skuša dvigniti poslednjega ter prelomiti kolenski vzvod, ko jc podnožnikov drog Opuščen.
Motorjev kontrolnik D jo lahko vsakega od •običajnih tipov, prirejenih za kontrolo motor-_jeve brzine. V pričujočem utelovljenju je kontrolnik primerno v obliki reostata, ki je pritrjen k spodnji strani vrhnje ploče A. Heostat obsega hčinsko postavljeno roko 53, prirejeno, da naredi električni kontakt z vrsto najboljše treh upornih točk 54, ki služijo kot konci za dva uporna zvitka r' in r2. Vzmet 55 odjenljivo drži kontaktno roko 53 proti
zaporu 56 in v električnem kontaktu z naj-zgornjo uporno točko 54, in s tem obsega uporna zvitka r1 in r2 v vrsti z motorje-vim obtokom ter povzroči, da teče motor z relativno majhno brzino, ko je šiva'ni stroj pri miru. Veriga 57, ki visi od kontaktne roke 53, je zvezana s podnožnikovim drogom 48. Deli se tako proporcijonirani in postavljeni, da se uporna zvitka r1 in. r2, ko se sukcesivno prekinejo iz raotorskega obtoka, ko se podnožnikov drog navzdol potegne, in se s tem povzroči, da se motor hitro pospeši do polne brzine. Tako, ko dospe kontaktna roka 53 do najnižje uporne točke 5 4, zadobi motor polno brzino in vzvod 34 ustanovi gonilno lazmerje med motorjem (J in strojem B.
Ko pritisk na podnočnik odneha, dvigneta vzvoda 51 in 55 podnožnikov drog 48 in kontaktno roko 53 ter razspojita s tem motor od stroja ter prineseta zavorni žok 39 k ročnemu kolesu 20. Ob istem času se brzina motorja zmanjša, vsled preteknjenja upornih zvitkov r1 in r2 v motorjev obtok.
Pri enačici, pokrzhani v sl. 4 in 5, je motor C1 postavljen v soglasju z odprtino v stojalu in njegovo silovno vratilo 161 se razteza počez preko glavnega vratila 91 stroja in skozi imenovano odprtino. Vratilo 161 nosi navoj 171, ki se sprijemlje s kolesom 181, vklinjenim k cevastemu vratilu 58, vležaje-nemu v ležajevem umolu 59, ki vstopa v odprtino v Strojevem okviru in čegar naflan-šani del je pritrjen k Strojevemu okviru pri 60. Cevasto vratilo 58 tvori ležaj za glavno vratilo 91, ki sega skozi njega in h kateremu je pritrjen gonilni element ali kolut 191 torno ročajne priprave. Ena ploskev gnanega elementa 20' ročajne priprave je opremljena z vglobino, da se pri lega p'-eko gonilnega koluta 191 in nosi obroč 231 iz torne tvarine, kakor usnje, prirejen, da se pritiska ob stožka-sto robno površino koluta 191. Gnani element je vklinjeu k glavnemu vratilu 91, da se vrti s poslednjim, da se lahko premakne proti gonilnemu kolutu 191 s pomočjo po pod-nožniku kontrolirane roke 341, glede konstrukcije podobni roki 34, opisani v zvezi s sl. 1, 2 in 3; p i tem je podnožnik in motor koutrolujoči mehanizem bistveno isti, tok zgoraj opisani. Krogljasti tlakovni ležaj 291 je preskrbljen med glavino gonilnega koluta 19l in ležajevim umolom 59, davzdrži tlak, ki ga povzroča roka 341, ko sili gnani element 201 proti gonilnemu elementu 191.
PATENTNE ZAHTEVE:
1. Šivalni stroj ali drug majhen stroj z glavnim vratilom, \telovljenim v njegovem okviru, in z gonilnim motorjem, ki ga nosi okvir in ki ima silovno vratilo, raz ezajoče s&
počez čez glavno vratilo, označen s tem, da je med vratiloma ročno kontrolirana torna ročaj n a naprava, vsebujoča vrtljive gonilne in gnane elemente, kojih osi so v ravni črti z osjo glavnega vratca.
2.	) Stroj po lasf.itvi 1, označen s tem, da je poskrbljena določna gonilna zveza med si-Ipvnim vratilom motorja in gonilnim elementom ročajne naprave.
3.	) Šivalni sroj po lastihi 1, v kojem je glavno vratilo vlezajeno vzdolž klopne roke Strojevega okvira, cznačen s tem, daje poskrbljena ročajna zveza, ki se da ročno obdelovati, med silovnim vratilom motorja in zu-nanjestranskim umolom glavnega vratila.
4.	) šivalni stroj po lastitvah 1 do 3, označen s tem, da je gnani elemenat ročajne naprave postavljen na zunanjestranskem umolu
glavnega vratila in da je gonilni element ročajne priprave postavljen med gnanim elmeii-tom in Strojevim okvirom.
5.	) Stroj po lastitvah I do 4, pri katerem ima okvir nazven moleč prevodni nmol in je glavno vratilo vlezajeno v prevodnem umoltl ter moli nazven čez njega, označen s tem, d* so sredstva, podpirajoča motorni okvir, pritajena k prevodnemu umolu in ga ohjemljejo.
6.	) Šivalni stroj po lastitvi 1, označen * tem, da je gonilni element ročajne naprave postavljen, da se vrti na in glede na glavno vratilo, in da je gnani element zvezan z glavnim vritilom, a je prost, da drsi aksijalno z njim, in je pri tem nosilec pritiska vpo-stavljen med gonilnim elementom in Strojevim okvirom, da izvrši ročno kontrolirani pritisk gnanega elementa od gonilni element.
II



Fiq4.