144. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 28. junija.
XIX. leto, 1886.
Izhaja vsak dan avefter, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za av atrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., U četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ae od četiristopne petit-\rste po 6 kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat »li večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi a« ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirhiša hiši, .Gledališka stolb-i". Upravništvu naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, r. j. vse administrativne stvari.
Zaradi jutršnjega praznika izide prihodnji list v sredo 30. junija 1886.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3   „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr,
„ pol leta........8   „   — „
w četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
Upravništvo „8lov, Naroila",
Ob tristoletnici Trubarjeve smrti.
Danes je tristo let, odkar je v Derendingu na VirtemberSkem, daleč od domovine slovenske, svoje oči zatisnil književni naš Kolumb, Primož Trubar, ki je položil temeljni kamen novoslovenskemu slovstvu. „Kakor zvezde luč, poprej nikdar poznane," zažarela je njegova podoba na obzorji, s svojim trudapolnim, požrtvovalnim delovanjem stekel si je toliko zaslug, da, kakor piše „Zvon": „Kadar se imenuje čestito ime Primoža Trubarja, lehko sname klobuk z glave vsak, komur knjiga slovenska ui briga deveta".
Spodobilo bi se bilo torej, da bi spomin njegove smrti slovesno praznovali, a naše razmere so take, da se mora ob sebi umevna hvaležnost često-krat umikati tesnosrčnim ozirom, da nekateri v naj-nedolžnejej stvari iščejo dlake v jajci, da se še tako jednostavnim pojavom radi podtikajo zli nameni, s kratka, da je vse polno predsodkov, pomislekov, bojazni in ozirov, prav malo pa odločne volje in prave zavesti
Tak je dandanes naš položaj in ako pomis-
limo, da je tri sto let in več minulo, odkar je Trubar začel ledino orati in tako rekoč sam iz sebe nastopil trnjevi pot svojega delovanja, se nam pač usiljuje občudovanje do moža, ki je začetnik našemu slovstvu. Moral je biti bogato nadarjenega duha, jeklenega poguma in navdan goreče ljubezni do naroda svojega, da ga ni strašilo nobeno nasprotstvo v pričetem delu, da je z železno doslednostjo dosegel svoj smoter, si sam postavil „monumentom aere perennius" in narod svoj probudil k novemu življenju, k delovanju na slovstvenem polji.
Ni ga imel prednika pred seboj, ki bi bil v istem zmislu že deloval, a z zdravim svojim razumom je takoj pogodil, da se mora z narodom govoriti v njegovem jeziku, in napisal je najpotreb-niše slovenske knjige, skrbel za njih razširjenje, ter neposredno, kakor A. Fekonja v ,Zvonu" prav lepo opisuje, „deloval v zmislu uzajemnosti jugoslavjan ske, objemajoč Slovence, Hrvate in Srbe.
Njegovo delovanje i/zvalo je sicer silno nas protstvo, pričela se je znana, ali bolje rečeno, zloglasna protireformacija, ki je uničila na stotine in stotine slovenskih knjig, ne glede na mnogokrat popolnem nedolžno vsebino, a seme zasejano v narodno ledino, pognalo je kali, za Trubarjem nastopila je cela vrsta novih pl-atHjev, duhovniki katoliški in pridigarji protestantski gojili so po njegovem vzgledu slovenščino in tako pripravljali pot, da se je naposled v Slovencih pričela prava književnost, z njo pa narodna izobraženost.
Zategadelj ima Trubar neprecenljivih zaslug za slovensko knjigo in srečno se sme imenovati skromna vas Rašica, v katerej mu je zibelka tekla, zategadelj bi se bilo spodobilo, da bi so tristoletnica njegove smrti svečaneje in obširneje praznovala, nego samo v ozkem krogu „slovenskega pisateljskega društva", da bi se slavilo in proslavljalo njegovo ime, kakor to zahteva dolžna hvaležnost velikemu uarodnemu dobrotniku nasproti.
A ker pri naših razmerah to ni lehko izvedljivo, ker je „duh sicer voljan, meso pa slabo," spominjajmo se danes osnovatelja našega slovstva, hranimo mu hvaležen spomin v naših srcih, nadaljujmo v narodnem zmislu njegovo delo in z < Ulici mu z dna srca:
Večna slava Trubarjevemu spominu!
LISTEK.
Gostinjec (hospicij) "SV. Jeronima v Rimu in pravice Slovencev do njega.
(Konec.)
Ali z druge strani našli so se tudi gospodje, ki so Kranjce, in še celo krepko branili. Tako je n. pr. gostinjski pokrovitelj, kardinal Fra n Peretti di Mo nt al to, čvrsto branil svojega kanonika Jamšića do smrti, trdeč, da so Kranjci Sloveni in da je torej tudi Jamšić, kakor se to vidi iz učenih razprav, ki so jih napisali pravnik Aleksander Sa-racinelli in odvetnik Eusebius de Eusebiis ter sodnikom prikazali dne 7. avgusta in 17. novembra 15G3. (Štiri take informacije nahajajo se še mej gostinjskimi spisi.) Peretti da je sam plačal odvetnike, ki so njegovega kanonika tako dobro branili, to potrjuje odvetnik Kari Coppetti v svojej spomenici, katero je 25. junija 1G55 sodniji izročil.
Najbolj pa je Kranjce branil pop Jurij Kri-žanić \? . Ue škofije. Tega izbeie Pastrič vkup s popom Franom M a r c h i j e m kot razsod-
nika, ki imata Jamšića izpraševati, zna li „ilirski", ali ne (15. februvarja 1G52). Ali Križanić je takrat še premalo poznal zvitega Pastrića in so je v prijateljskem pogovoru ž njim neprijazno izrazil proti Kranjcem. To je Pastrić hitro pobral in nesel pred sodnike že 18. februvarja 1G52. Križaniću pa je bilo potem žal, da je tako govoril in skušal je svojo neprevidnost kakor hitro mogoče popraviti, ko se je prepričal, kako stvari stoje in kedo prav za prav zapoveda v svetojeronimskem gostinjcu. Zato pa se je hotel Pastrič maščevati nad Križanićem in osramotiti ga javno pred sodniki. Prisilil ga je namreč 5. februvarja 1G54 javno izpovedati pred svetoj oro-nimskim belježnikom Bernardinom Sanlijem, da je res proti Kranjcem govoril.
Z druge strani pa je bil začel tudi stari Jamšič bolje paziti, tla ne izpodijo njegovega sina iz kanonikata, a njega iz bratovščine. Ni se zanesel samo na pričanje Kirchcrja, nego iskal je še novih prič in našel je v Rimu še štiri Kranjce (mej njimi so bili trije Ljubljančani), tri Tržačane, dva Oglejca in jednega Saligradčana in ta desetorica (mej njimi bili so trije udje bratovščine) mu je podpričala, da so Kranjci Sloveni, da Ljubi jauci govore
Petindvajsetletnica slovanske čitalnice v Trstu.
Petindvajsetletnica naše Čitalnice je pravi narodni praznik Tržaške slovanske inteligencije, katero bi morala po vsej pravici svečano praznovati. Pomenljiva je ta slavnost posebno iz dveh razlogov, zaradi svrhe, ki jo ima slovanska čitalnica in pa zbog prošlosti svoje.
Že leta 1848, zjedinili so se rodoljubi vseh slovanskih plemen v Trstu, ter osnovali si „SIav-jansko društvo" s plemenitim namenom, gojiti, širiti in utrjati slovansko zavest, zbirati vse sinove matere Slave okrog domačega ognjišča, hraniti jih tujega nasilstva, ter bodriti in spodbujati jih v nenaravnem boji, ki so ga bili (kakor ga še dandanes bijemo), da si v lastnej zemlji zopet pribore zgubljeno domovino. Z mladeniško navdušenostjo spustili so se v sveti boj, blaginja vsega slovenskega naroda jim je bila pri srci in da bi jim bilo mogoče z večim uspehom boriti se za pravice pre-ziranega naroda, ustanovili so si 1. 1849 list „ Slovanski rodoljub" in 1. 1850. „Jadranskoga Slavjana". A ne le moralno, to društvo podpiralo je narod tudi gmotno' z denarjem in živežem, kadar je bila potreba.
S tem je že takrat pokazala slovanska inteligencija v Trstu, da hoče in da je sposobna narod voditi ter s svojim vzgledom kazati mu pot, po katerem naj hodi, da si pribori prikratene pravice, a še več nego to, pokazala mu je tudi v dejanji njegove prave prijatelje, ki imajo srce zanj in ki mu pomagajo, kadar je v sili. Kakor uspešno in mnogo obetajoče je bilo delovanje „slavjanskega društva" prva leta, tako neslaven in žalosten je bil njega konec, ko je vodstvo prešlo v nespretne, nesposobne in tuje roke. „Slavjansko društvo je mirno in prav brez hrupa zaspalo okolu 1858. leta.
Slovanska inteligencija je nekoliko časa dremala, a dolge ni mogla ostati brez svojega društva. Rodoljubi sklenejo ustanoviti zopet svoje društvo in ta svoj sklep tudi kmalu oživotvorijo. 29. janu-varja 18G1 leta skličejo prvi ,,veliki zbor" slovanske čitalnice v Trstu. Slovenci, Srbi in Hrvatje podali so si roke v zložno delovanje. In sad te zloge se je kmalu pokazal, društvo je od dne do dne bolj
slovenski, da je svetojeronimska bratovščina Kranjce zmerom za Slovene držala, in da jih je za svoje člene vsprejemala, kakor je tudi Jamšića vsprejela.
Ali takemu pričanju smijal se je tudi Pastrič in njegov odvetnik Liberati ter obadva napišeta sedemnajst težkih in zapeljivih prašanj in jih izročita sodnikom, naj po njih izprašujejo Jamšičeve priče. Na to izberejo sodniki tri izmej onih prič: Ko lene a Ljubljančana, P e 11 e g r i n a T r ž a Č a n a in Matijo iz Kranja, ter še nekega Celovškega bogo-slovca. Ti so najpoprej prisegli, da bodo resnico govorili in potem so odgovarjali vsak posamezno na sedemnajstera prašanja in Pastričeve spletke ter še na ono, kar jih je tolmač prašal (odgovarjali so torej slovenski pred talijanskimi sodniki): da Kranjci s o S1 o v e n i in d a r a v n o to so tudi Istrani in nekoliko tudi Štajerci in Korošci i. t. n. Ali zna Jamšič slovenski, tega neso potrdili, ker neso bili prašani za to.
Pa stari Jamšić se tudi s tem še ni pomiril. Izvedel je, da so se takrat v Rimu mudili kranjski gospodje: Ivan Jurij L a m b erg, Ivan Sieg-f r i e d L a in b e r g, Fran Albert K a y s e 11, Ivan
raalo in razcvitalo se in že v prvei dobi svojega obstauka bilo je tako razvito, da se ie lahko me lilo z vsakim drugim društvom Tržaškim. Društvu na čelu so ostali možje, ki neso *tedili iti truda ni novca, ko je bila potreba, pa tudi člani so se ravnali po njih lepem vzgledu in vsak si je prizadeval, da po svoji moči pripomore društvu na noge. Prvi predsednik društvu bil je g. Edvard Sorč, prvi slovenski tajnik je bil Fran Cegnar in takoj za njim Fran Levstik, ki je učil slovenščini društvene ude! Ta imena jamčijo nam dovolj, da je bilo delovanje slovanske Čitalnice živo, zdravo in v vsakem obziru vzgledno. Gospod Jan Lego tudi v Slovencih dobroznaui češki in slovanski rodoljub bil je leta 1861. član slovanske čitalnico ter si pridobil zanjo premnogo zaslug.
Kakor apostel slovanske vzajemnosti začel je je g. Jau Lego učiti češki jezik v čitalnici, hoteč seznaniti nas s severnimi brati. Tudi v poučevanji petja trudil se je uzorni rodoljub in si tudi tako zaslužil našo hvaležnost.
V obče bila je slovanska čitalnica takoj prvo leto jako ugledno društvo. Najbogatejši trgovci slovanski, visoki uradniki in dostojanstveniki, mej njimi tudi vladika Legat, bili so udje. Slovanska inteligencija se je onda res sijajno kazala pred svetom. Iz tujih mest vabila je slavne umeteljnike, da so sodelovali pri nje „besedah". Tako je povabila slavnega ruskega umeteljnika Dmitrijova S večina, kateremu je za jeden sam večer plačala 12 napo-leondorov.
V odboru sedeli so možje, ki jih ves Trst spoštuje, odborovali so znani književniki, katere ves narod ljubi! Tudi slovanski kapital bil je vedno lepo zastopan, vsako leto so bili najmanj po trije slovanski milijonarji odborniki čitalnični. Ako se društvu postavijo na čelo taki možje, pridobijo mu na mah ugled in spoštovanje v trgovskih krogih, podajo mu ono samozavest, ki jo daje jedino le denar, ki je pa neobhodno potrebno, ako hoče društvo v velikem svetu kaj veljati!
Tako se je lepo razvijalo in cvelo naše društvo in da bi še bolj gojilo slovanskega duha, osnovalo je leta 1864. slovensko šolo, v katerej je g. Cegnar učil slovenščino. Tudi na nižje sloje čitalnica ni pozabila. 1865. leta sklenili so osnovati telovadno društvo, ki bi imelo biti srednjemu stanu to, kar je višini krogom čitalnica. Zal, da neso društva spravili res v življenje!
Poslednja ieta spremenilo se je marsikaj v društvenem življenji, začeli so Srbi drug za drugim odpadati, utemeljili so si bili svoje „srbsko društvo" ki je nekoliko let hiralo, potem pa mirno zaspalo v gospotiu.
Nasprotniki naši se množe, a naše čete se manjšajo; orožje, s katerim se oni proti nam bore je dan na dan bolj nabrušeno in pogibeljno, naše je pa vedno slabše, krha se in otopeva in kmalu ne bo več <a rabo. Namesto napredka, zaostajamo v rodoljubji. Učimo se od priprostega delavca, ki si je osnoval svoje društvo, katero od dne do dne bolj raste in se širi ter krepi v obče veselje pravih narodnjakov.
Politični razgled.
A«mrani«' (letele.
V Ljubljani 28. junija
V Liberei izhajajoča „Deutsche Volkszeitung", ki je glasilo trših Nemcev, v svojem pogledu na mmulo zasedanje ilržavuegat /.boru hudo obdeluje pl rvnriei ju. Vpraša, kako da se je pl. Plen-ner predrznil finančnemu ministru očitati prevzetnost, ko sam vedno kaže svojo prevzetnost in na-pihncnost. Ves liberalizem nemško-avstrijskega kluba ni nič dm/ega. Uakor hinavščina in fraze, za katerimi pn tiči želj« po gospodstvu.
V 4*aiieiji je naredba naučnega ministra, da se poviša Šolnina na srednjih šolah, napravita jako slab utis. Proti tej naredbi se misli izjaviti več okrajnih i:i občinskih zastopov. morda tudi deželni zbor. V fem ostra je živahna agitacija po vsej deželi.
t nanje države.
„Svjetu vo povedati, kakor je zvedel nekda z dobrega vira. zakaj je ernogorMki knez potoval na Dunaj. Avstrijska vlada je nekda Črnigori po slala poslednji ras ostro noto, ker iz Črnegore v Hercegovino vedno prihajajo roparji, kateri se, če jih vojaki zasleonjejn. hitro umaknejo v Črnogoro. Knez je potoval na Dunaj, da se osebno o tej stari dogovori z Dunajsko vlado.
Kakor se poroča iz Belega grada, postajajo roparji v ttrf*iji \odno prodr/.nejši. Dolgo časa so bili mirni, a Sedaj so pa začeli svoje delo. V Dra-gačevem bil je boj mej roparji in žandar ji. Tri roparje so nekda. žandarji ujeli, a več žandarjev je ubitih. V Maiiiijlovci so napali roparji bogatega krčuiarja, Kfstića. Vsled tega navstal je mej prebivalci m roparji hud boj. V Zagradci so roparji oropali župnika Veljko Spasiea in ga ubili. Vzeli so mu nekda nad 700 cekinov. Roparji bili so nekda Bolgari pod vodstvom srbskega izseljenca. Ker poročila iz Srbije neso zanesljiva, ne moremo vedeti, ali so to res navadni roparji, ali se pa začenja morda kak usta nek. Morebiti so pa vesti o ropih le vladni listi izmislili, da bi narod zopet hujskali proti Bolgarom*: Mnogo Srbov obsoja vlado, da je bila začela vojna proti sosednemu narodu, zategadelj pa morda vlada skuša Bolgare spraviti v slabo ime pri narodu, da bi mislil, da res bolgarski narod samo skuša Škodovati srbskemu.
Po poročilih iz Sofije se bolgarska vlada še ni za gotovo odločila, bod* li sedaj ali pa še le jeseni narodnem n sobranju predložila zakon o posojilu. Znesek, ki ga hoče vlada vzeti na posodo, se ne bode. točno določil, ampak bode vlada zahtevala, da 86 jej da pooblastilo, da sme izdati posojilo do 100 milijonov. S tem denarjem bode vlada zgradila železnico Caribrod Vakaicdi, kupila železnico ltuščuk Varno ter zidala še druge železnice in na pravljala pristanišča.
Karakteristična za to, kak duh vlada v 1'rau-eoNl<*\i vojski, je sledeče: V častniškej  kazini v Ltmogesu visi zemljevid, na katerem je Alzacija in Lorena naslikana  z žulostinskimi barvami. Poleg tega zemljevida pa visi povelje polkovnika Thomasa, ki se tako le glasi:  „Gospoda moja!   Jaz hočem, da v na še j biblioteki, ki je tudi naša orožnica, vedno imamo pred očmi vzhodno mejo,   da nikdar ne po zabitno,   da sta ouostran meje nam prijazni deželi, kateri je. vojna sreča od nas ločila.   Mislite vedno na Alzacija in l.oreno, kjer bije še mnogo francoskih siv. Delajte brez prenehanja, vedno bodite pripravljeni za boj;   Nič se ne moro  upirati narodu, ki se skupno poteguje za nezavisnost.   Zaupajmo v bodočnost  in  kot neprestrašni vitezi  hočemo biti pripravljeni potegniti sabljo iz nožnic." Jednako povelje  visi  v  kazini  podčastnikov. — Ker sta obe francoski zbornici vsprejeli zakon o iztiranji prinčev, dal je francoski veleposlanik na Dunaji grof Foucher de Oareil svojo ostavko. Grof Foucher de Oareil je
leta 1883 v senatu glasoval proti iztiranju prinčev in ko je sedaj to vprašanje prišlo zopet v razgovor, je takoj naznanil, da bode dal svojo demisijo, ako bode ta zakon vsprejet. To je sedaj tudi storil. Njegov naslednik bode, kakor se govori, poslanik v Brusselji grof Monteoello, kateri je bil pred nekaterimi leti tajnik  pri  veleposlaništvu na Dunaji.
— Manifest grofa Pariškega ni napravil tacega upliva, kakor so monarhisti pričakovali. Narod se skoro prav nič ne zmeni za ta manifest. Vladi je pa še prav prišel. V manifestu dovolj odločno grof Pariški izjavlja, da je njegov namen, obnoviti kraljestvo. Dosedaj so mnogi republikanski poslanci dvomili, da bi princi res nameravali kaj sovražnega proti republiki, sedaj je pa grof Pariški sam naravnost to izpovedal. Vsi republikanci bodo sedaj preverjeni, da je vlada prav imela, ko se je tako odločno potegovala za iztiranjc. Manifest je tedaj monarhistom več škodoval nego koristil.
Bavarski deželni zbor je v javni seji vspre-jel zakon o regentstvu, ko je poprej poročevalec navel mnogo slučajev, iz katerih so je razvidelo, da je bil kralj res blazen. Naštel je celo vrsto dogodkov, kako grdo je ravnal s služabniki, kako se je izogibal ljudij, da je deklamoval verze nemških pesnikov, ko mu je prišel kak minister kaj poročati, kako je na vse kraje pošiljal posle, da bi mu preskrbeli denarja. Celo turškega sultana in perzijskega šaha je poslal prosit denarja na posodo Služabnike je nagovaijal, da naj oropajo bankirje. Mi se le čudimo, da se tako dolgo o njegovej blaznosti ni nič vedelo, če je res vse to delal. Najbrž je tu mnogo pretiranja, saj se mrtvi kralj več sam zagovarjati ne more. Bolezen novega kralja Otta je popolnem podobna bolezni njegovega pokojnega brata.
— Regent bode danes prisegel.
Zasedanje angleškega parlamenta se je v petek popoludne zaključilo. Prestolni govor omenja, da je kraljica razpustila parlament, da izve mnenje naroda o vprašanji zastran osnove posebnega zako-nodavnega zbora za Irsko. Odnosa j i z druži mi državami so najprijaznejši. Vsled modrih sovetov ve-levlastij in potrpežljivosti sultanove se je končala vojna mej Srbijo in Bolgarijo. Grška je demobilizo-vala in sedaj je nevarnost za mir v jugovzhodni Evropi odstranjena. Razmere v Egiptu so se zbolj-šale. Prestolni govor izraža nado, de bode novi parlament skušal ohraniti mir in jedinost države.
Dosedaj nekda še ni določeno, kak naslov bode imel papeški zastopnik v lCItaJI, vsekako bode pa zastopstvo imelo diplomatiške značaj. Kitaj bode tudi jednega svojih evropskih zastopnikov akreditoval pri papeškem stolu.
Dopisi.
Iz Trnju 28. junija. [Izv. dop.] Zadnjič poročal sem Vam, da smo pri nas dne 30. maja Solo zaprli zaradi bolezni davice in škarlatinke. Nisem mislil, da se bo bolezen tako hitro širila. Danes štejemo že okolu dvajset mrtvih. Bolnika ima pa skoro vsaka hiša. Po nekaterih hišah ležijo po trije, štirje; v bližnjem Palčji leži jih pa v jedni hiši sedmero. Tndi v Kleniku so že pokazuje. Pred par par dnevi umrlo je dvoje otrok jednemu očetu v jodni uri.
Ruvno tako v Palčji dve sestrici v jednem dnevu. Danes pa leži v tukajšnji hiši mati hudo bolna, troje majhnih otrok joka okolu nje, starejši sin, 10 letni Lovro, ki jej je stregel in se predvče-ranjem še zdravega čutil, leži zraven bolne matere na mrtvaškem odru, oče je pa v Slavoniji na delu. Žalostni prizori!
Bojimo se, da bi se izpolnilo staro prerokovanje za leto 1886. Vsak dan nam mrtvaški zvon kliče „memento mori". Bog nam pomagaj!
matinci pa bi bili radi dosegli, da bi „sv. rota" izjavila, da Kranjci neso Ilirci. Zato naložijo 5. decembra svojemu odvetniku Liberatu, da naj ta od papeža izprosi ukaz „sv. roti," da ta ima razsoditi, katere dežele so papeži mislili, ko so utemeljevali gostinjec, in da naj goni pravdo naprej ne le proti Jamščiu, nego proti vsakemu nasprotniku („contra quoscumque,tt) da bode vsakemu jasno, kdo se ima sprejemati v gostinjec.
Pravda je začela torej z nova. Pastrič, Lihe-rati, Severoli in še drug odvetnik Domenik de Do-minicis dvigali so svoja peresa proti Slovencem, a za nje patronova odvetnika Saracinelli in Coppetti, ter vsak od njih napisal je po dve do štiri obrambe. Ali vendar se Jamšiču ugovor ni posrečil. Priolo in ostali sodniki potrdijo na 25. junija in 3, septembra 1655 svojo prvo obsodbo, rekoč da, ako kaj „ilirski" zna, da se je to naučil še le, odkar je kanonik postal. Vkljub temu pritoži se Jamšič zopet ali tudi sedaj brez uspeha. Sv. rota potrdi namreč 5. aprila 1666 zopet svojo prvo obsodbo, navajajoč med mnogimi razlogi tudi ta, da on ne zna ilirski. Vrh tega rota še zapove. da ima kapitul pod kaznijo od 500 škudov Jamšiča hitro iz kauonikata iz-
F r a n Kopriva, J o d o k J a k o b (1 a 11 e m h e r g, Sieglried Gallemberg in Ivan Adam En-ge 1 s h a u s e r ; zatim hrvaška gospoda Nikolaj Draškovič in Ivan Draškovič. Te gospode zaprosi Jamšič, naj mu potrde, da so Kranjci Slovenci in da po slovenski govore. Orne• njeni gospodje se na 81. marca 1. 1G54 to potrdili, rekoč, <la ve* avet io zna; p a d a ako je kranjska vlada 1. 1 6 52 izjavila, da so Kranjci pod cebarjem, s tem še neso prestali biti Slovenci, ter da ako kranjski načelniki tega neso razumeli, zato kranjski romarji nemajo trpeti nobene škode. (Rad, str. 55.)
15. maja 1054 bil je sodnji dan. Na tem bra nil je Križanu: vkup s patronovimi odvetniki Sara-ciuellom in Ronconom Kranjce (pa tudi Srbe in Bolgare,) ali zastonj I On niti ni znal, da je Pastrič popačil pisma in postavil „Dalmatica seu Jllvrica natis." Zato je moral pravdo izgubiti in sodniki so razsodili, da Jamšič ne zna slovenski in zato da ne more biti kanonik (ali so Kranjci ..Ilirci," ali ne, o tem Bodniki neso nič razsodili.)
Vsled te razsodbe pisal je  Pastrič in njegovi dalmatinski  tovariši  kranjski  vladi, da je „sveta
rota" odločila, da Kranjci neso „Ilirci." Med razlogi, ko je l'astrić za to nava'a, nahaje se tudi ta smešna trditev, da ako bi hotel vsak v gostinjec, kdor govori .,ilirski," da tedaj bi smel noter tudi Staj ere. Korošec, Čeh, Poljak, Lit-van, P omo ran, LužiČan, Rus, Moško v, B u lg ar, Mace d one c, Istrijan, Furlan (t. j. Goričao,) ker tudi ti govore po ilirski, kakor tudi še mnogo drugih narodov po Evropi, in po Aziji, ali svetojeronimski gostinjec da ni utemeljen za flirce. nego za „Ilirijo."
llit.ro po omenjeni razsodbi počeli so Dalmatinci s Slovenci tako postopati, kakor bi bila res SV. rota" to razsodboizustila. Ko so jih namreč prosile na 2*. jolijii 1654 tri sirote Tomaža Srimšiča Goričana, ki je bil v svojem ^življenju član bratovščine, da naj jih spoznajo za ilirske siromake in naj jim kakor drugim dajajo mesečno miloščino, odgovorijo jim Dalmatinci, „da Gorica ni v Iliriji in da torej Goričani neso Ilirci"
Jamšič se jiT ITotel pritožiti proti omenjeni obsodbi in zato si izprosi 3. novembra 1654 od svetojeronimskega nadpopa spričevalo, da razume slovenski. To spričevalo pokaže on „sv. roti." Dal-
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 25. junija.
(Dalje.)
Ko je prevzel predsedništvo podžupan Vago P e trifc i c, poroča župan G rassel 1 i v imenu ravnateljstva užitninskemu zakupu o dopisu odbora, oziroma pododbora, izvoljenega v poslanski zbornici državnega zbora, glede reforme užitnine. Gotovo je, da bi prebivalstvo Ljubljansko bilo radostno, ko bi se odpravil užitninski davek in iz srca privoščiti bi mu bilo veselje, ko bi dohodki Ljubljanskega mesta ne bili tako ozko združeni s tem davkom, od katerega pripada mestu 48.262 gld. na leto, torej znesek, ki se ne da lahko nadomestiti z drugim, manj občutnim in ložje pobiranim davkom. Dokler se ne najde pot, da se brez nalaganja novih in bolj občutnih bremen ohranijo mestu dohodki, izvirajoči iz užitninskega davka, pač ni mogoče priporočati takih reform tega davka, ki bi zmanjševale dosedanjo mestne dohodke. Predlog v tem zmislu se vsprejme.
Prošnja Dunajske visoke poljedeljske šole za podporo ubožnim učencem se ne usliši.
O prolnji stavbenega podjetnika gosp. Antona Lončariča, da bi ga oprostili tlakovino, oziroma, da bi se za dovnžanje gradiva za obrežni zid ob Ljub ljaniei tlakovina znižala, poroča mestni odbornik Gogola in nasvetuje, da se prošnja ne usliši, kar obvelja.
Dr. Tavčar poroča v imenu finančnega odseka o kupnih ponudbah za mestno hišico štev. 10 pred Prulami. Pred kratkim časom ponujal je gospod Sirnik za hišo 600 gld., ker stoji tik njegovih bivših drvarnic. Sedaj ponujajo že trije kupci namreč Jera Lipovšek, Fran Top o lovec in Marija Majer po 1000 gld. Poročevalec nasvetuje, da se tudi te ponudbe ne vsprejmo, ker se bode dosegla še višja kupnina. Nasvet dr. Tavčarja obvelja.
Mestni odbornik Gogola poroča o kupni ponudbi za mestno močvirske zemljišče v tako zv«.nih „purgarskih delih," na najskrajneji meji mestnega ozemlja blizu „Lip". Poročevalec nasvetuje, da se to posestvo Šimnu Tebovniku v Lipah za 500 gld. proda. Kar bi kupnine dolžen ostal, moral bi jo obrestovati po 5% od 100 gld
Mestni odbornik Hribar nagi ša, da mestna blagajnica za to prodano mestno posestvo, katero bi moralo douašati mestu vsaj 20 do 24 gld. na leto, skozi petnajst let ni dobila niti krajcarja, kajti obresti neplačane kupnine so zapale in neso več izterljive. Temu je kriv dotični referent mestnega magistrata, na katerem ravnanji mora izražati govornik svoje obžalovanje. Če se to mestno posestvo zdaj zopet proda, naj se strogo gleda na to, da dotični magistratni referent svojo nalogo ne hode zopet zanemarjal. Razpravlja se potem dalje časa, ali naj se dolžna kupnina obrestuje po 6°/0 ali po 5%.
Odbornik Po v še meni, da bi občina Ljubljanska ne smela terjati več ko 5°/(l; dr. Tavčar pa naglasa, da v tem slučaji ne gre  za posojilo ampak za kup, katerega dotičnik sam ponuja. I Dalje prih.)
poditi in da je ta dolžan vse kapitalu povrniti, ko likor mu je bila njegova čast vrgla.
A s tem Pastrič še ni bil zadovoljen, nego hotel je, da mora sv. rota principijelno razsoditi, da Slovenci ne smejo udeleževati se dobrot sveto-jeronimskega gostinjca. In tudi ta želja se mu je izpolnila, kajti 10. decembra 1655 izrekla se je sv. rota, da „prava in resnična ilirska dežela je Dalmacija, h kateri spadajo še Hrvatska, Bosna in S1 a v o n i j a, a popolnoma izključene („penitus exclusis") so Koroška, Štajerska in Kranjska." (In to razsodbo javil je bil Pastrič kranjski vladi že 23. marca leta 1654!).
Tako so torej Slovenci izgubili svoje pravice do svetojeronimskega g03t'njca in sicer po nemarnosti njih lastne vlade. Nasprotnikom Jugoslovanov bilo je še to preveč, da bi se oni smeli vsaj na tujem, v središču krščanstva, kot jedno pleme smatrati. Zlasti obžalovanja vredni smo mi Slovenci, ki se moramo še celo za svoje ime, katero smo si sami sebi dali, neprestano boriti, ker nam naši nasprotniki drugo usiliti hočejo. In najžalost-nejše je, da ta borba še ni prestala, da nam Nemci še zmerom svoj „windisch" usilujejo. Slovenci, učite se vendar spoznavati svojo preteklost, ki ni brez slave in veljave! S. Butar.
Domače stvari.
— (Občni zbor Šentpeterske (Ljubljanske) poddružnice sv. Cirila in Metoda) bode v četrtek 1. julija t. 1. zvečer ob 8 uri v salonu Šrajnerjeve pivarne s sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnikovo. 3 Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev stalnega načelni-štva 5. Volitev 2 zastopnikov za glavno skupščino (5. dan julija) 6. Nasveti posameznih društvenikov. K obilni udeležbi uljudno vabi načelništvo.
— („Charakterologisches aus S loven i en".) Pod tem naslovom priobčila je »Laibi-cher Zeitung" preteklo soboto izvrsten članek, ki pristno osvetljuje nesramnost v Ljubljani bivajočih Nemcev, ali vsaj jed nega izmej njih. V prihodnji številki bodeno rečeni članek posneli, za danes nam nedostaje prostora.
— (Naučno miuisterstvo „Glasbene Matice") za leto 1885 ni dovolilo nobene podpore. Ta ministerski odlok je društvo tem neprijet neje dirnol. ker je pod ministrom Conradom zadnja leta redno dobivalo 200 gld. letne podpore. Filhar-monično društvo, katero razpolaga z lastno imovino in uživa od vseh stranij izdatne podpore, dobiva redno brez vsake prošnje vsako leto 300 gld., a „Glasbeni Mat ci", katera tako zelo potrebuje vsestranske podpore, odpala je za letos dižavna podpora. Zaradi tega nadejamo se trdno, da bode si. c. kr. vlada slovenskemu društvu „Glasbena Matica" vsaj prihodnja leta z jednako mero merila podporo, kakor Filharmoničnemu društvu.
— (Včerajšnje procesije)  vršile so se zaradi neugodnega vremena  le deloma po ulicah. Procesije frančiškanske,  ki jo je vodil gvardijan in župnik o. K Medic, udeležil se je trgovinske zbornice predsednik g. Kušar,  več mestnih odbornikov, uradnikov, ogromno število belo oblečenih deklet  in mnogo  žensk  v belih pečab. — Procesijo pri sv. Jakobu vodil je prost dr. J are Tudi ondu bilo je veliko in elegantno  oblečenih deklet, ki so sveče nosile. Neki deklici pa se je zgodila nezgoda. Neka sitna ženska z gorečo svečo rila je mej belo oblečena dekleta in pri  redutnem  poslopji zapalila jednej deklini pajčolan, da  so se potem še lasje vneli   Veterani, ki so kakor pri frančiškanih, tudi pri bv. Jakobu spremljali procesijo, iztrgali so hitro goreči pajčolan in pogasili z rokami goreče lase, da ni bilo večjo nesreče. Omenjena deklina je po obrazu precej opečena, vender ne nevarno.
— (Najvišje sodišče) zavrglo je ničnosti pritožbo gosp. Ivana Čagrana in Fr. Zakuška proti razsodbi porotnega sodišča Celjskega z dne 6. aprila 1886.
— (Pl. Premerstein ), okrajni glavar na Ptuji, gre na dopust. Govori se, da se ne vrne več. Srečno pot! Bog razsveti Tanffeja, da nam pošlje druzega glavarja ! %
— ( P r o v i z or j a) sta imenovana: g. Josip Črnko v Jarenini, g. Jak. Marzidolšek pri sv. Jakobu v Slov. goricah.
— (Veliki koncert v proslavo slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda) priredi čitalniški pevski zbor v nedeljo dne 4. julija v čitalniški restavraciji. Natančneji in jako zanimivi vspored, kateri obseza petje (sodeloval bode tudi skvni naš tenor g. Meden), godbo in veliko loterijo, priobčimo prihodnjič.
— (P od dr u ž ni c a družbe sv. Cirila in Metoda v Sevnici) se vender jedenkrat z ukazom c. kr. mini8terstva notranjih stvarij dne 27. majnika 1880 št. 8017 ni prepovedala, torej na podlagi predloženih pravil dovolila. Razumno je, da bode ta poddružnica primerno največe podporo potrebovala, da se odpravi tukajšnja še vedno huj-skajoča privatna šola „nemškega Sulferajna", ki ima le še 20 — mej temi 8 iz bližnje okolice kranjske — učencev in 2 učitelja.
— (Poddružnica sv. Cirila i n M e t o d a v Cel ji.) Pri izrednem občnem zboru dne 24. junija izvolil se je g. Andrej Pere blagajnikovim namestnikom, mesto g. dr Toma Horvata, ki se je bil preselil na Ptuj. Za poddružnična zastopnika pri velikej skupščini v Ljubljani izvolila sta se g. Jos. Žičkar, vikar, in g Ivan Dečko.
— (Kolera.) Tereza Beligoj v Trstu, o kateri smo zadnjič pisali, da je za kolero zbolela, je že umrla in konstatovalo se je, da je umrla za pravo azijsko kolero. — Zboleli sta še dve drugi osobi. 12 letna deklica in  živinozdravnik Kobliska.
Obe prepeljali so v bolnico, ker 3e pri obeh kaiej > znamenja kolere.
— (Iz Metlike) se nam piše 27. junija: Pri včerajšnji volitvi mestnega zastopstva bo jednoglasno voljeni: županom g. Ferd. Salo k ar; za svetovalce: g. Fran J u t r a ž , g. Fran G u s t i n, g. Anton Prosenik, g. Livoslav F le iš man.
— (Iz Metlike) se nam poroča 27. junija: Grmelo je in se bliskalo davi, kot da se bliža sodnji dan. Najedenkrat so gorele tri zidanice (vinske kleti) v Novi gori. V Drašičih je pa v neko hišo skozi dimnik smuknila strela, z lonci /ropotala, ljudi vzbudila, pa šla. Ako so bile kleti zavarovane, se V tem trenutku ni moglo zvedeti.
— (Akademično društvo „Slovenija" na Dunaji) priredi 28. t. m. svojo zadnjo sejo v tekočem tečaji s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika. II. Poročilo odborovo. III. Berilo g. Mihe Murka. IV. Slučajnosti. Gostje dobro došli! Lokal: Hotel de France, L Maria Theresien Strasse. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 27. junija. Z najvišjim ročnim pismom z včerajšnjega dne imenovan deželni predsednik šlezijski Olivier marquis de Bac-quehem trgovskim ministrom in bode svoj urad v malo dnevih prevzel. Dosedanji vodja trgovinskega ministerstva baron Pussvvald odpuščen te službe, dobil veliki križ Fran Josipovega reda in stopi po 391etnem službovanji v pokoj.
Rim 27. junija. Izvestje o koleri: V Brindisi 15 zbolelo, 3 umrli; v Latianu 24 zbolelo, 7 umrlo, v San Vito 4 zboleli, 2 umrla.
MonakOVO 27. junija. Princ vladar Lnitpold bodo jutri opoludne v prestolni dvorani kraljeve palače v prisotnosti deželnih poslancev, ministrov, dvornih uradnikov, častnikov, duhovništva, magistra in diplomatov prisegel..
Zahvala.
Slavna kranjska hranilnica jo v obenem zbora dnq 10. t. ni. dovolila tukajšnjemu zavodu z t ubogo 2350 gld.
Za to velikodušno tukajšnji ubOlnl zakladi doSlo podporo podpisan! v Imena »»voda ta preskrbovaoje ubogih javno izreka najtoplejšo zahvalo.
Meitni magistrat Ljubljanski,
dno Sil. junija 1880.
Zupan: O r asa el 1 i.
Ittlor nc Im»|I mrivomla
ali katerega jo že Kade), ali p« boleha na navala krvi. otnotlol, udotrpu, ali ne more spati ter ima bolne živce, naj si naroči knjižaro „Uober Schlagfluss- Vorbeugung und Hei-luiig", f». izdaja, ki so zastonj in franko dobi od pisatelju bivšega dožoluourambovBkega batalijonskega zdravnika Hoin. VVoissmann-.. v Vilshofen-u, Havarsko. (38—13)
27. junija.
l'ri HU mi t Kohler i Dunaja. — Scherz ii Celovca,
— Corjak iz Ljubljane. — Duma iz Trsta. — Celigoj iz Keko.
Pri •fs^liett Ilehncr z Dunaja. — Sohvva z iz Gradca,
— Ohr, Adlor z Dunaja. — Goldborg i« HudimpoSte. — Grof Strassoldo iz (»orico. — Kolber z Dunaja.
Meleorolugično poročilo.
9 G	Cas opazovanja	Stanj o barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo krina v mm.
zi S •■—» SO (M	7. zjutraj 2. pop. 1). zvečer	737-8(5 mm. 736 24 'mm 737 20 m. ___	20 4" (J U6-81 0 10 8 0	si. svz. ■1, zah. si. vzh.	jaa. d. j as. d.jas.	3-5 mm. d ožja.
s 3 •—5 l~ (M	7. zjutraj 2. pop. zvečer	78626 mm, 73JV7-1 •um. 78591a«.	15 8* C 316*0 16-4° C	brezv. si. j\£. si. j vz.	obl. obl. obl.	9 2)m. dežja.
1-0C
Srednja temperatura 21-3° in 17-9°, za 2'5° nad pod noriualom _
in
ID-u/ra-aJelsa, "borza.
dne" 28. junija t. 1. (Izvirno tek-grafiono poročilo.) Papirna renta.........
250 gld. 100 gld.
6% marčna ronta.....
Akcije narodne banke .   . .
Kreditne akcijo.....
London ........
Srebro .........
Napol. .....
C. kr. cekini .....
Nemško marko    . • •
4°/c državne srečke iz 1. 1854 Državno srečke iz 1. 1864
Ogrtka zlata renta 4°/0......
Ogrska papirna renta 0*U.....
6y , štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava r^g. srećko 5'/,, . . 100 gld. Zcmlj. obe. Hvstr. 4*V/i iljltl Iast- U8t.' ■ Prior, oblig. Elizabetino zapad, žuleznice Prior, oblig. Ferdinandovo sev. železnice
Kreditne srečko.....10.) gld.
Eudolfbve srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . ISO „ Trammway-druŠt. velj. 170 gld. a. v.
			kr.
fcf)	n	05	n
117	n	2.)	1
102	n	—	■
865	n	—	
27!)	B	BO	
	n	80	
9	n	97	■ m
5	n	92	m
61	i	85	m
131	i	50	9
168	n	25	■
ion	n	40	■
	n	85	■
105	n	20	
117	m	—	■
125	■	—	■
120	n	—	■
98	n	80	■
177	n	—	■
18	»	"o	■
l 1".	*	25	1
202	■	—	i
Podpisani naznanjajo tnžno vest, daje gospa
MARIJA KOREMČAN, m STULEB,
gostilničarjeva in mesarjeva soproga,
v dan 27. junija 1886, zjutraj ob ll'9l. urN previđena s sv. zakramenti, po kratki bolezni, v 32. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bode v ponedeljek 28. junija ob f>. nri popoludne.
Draga umrša bodi priporočena v pobožni spomin.
ZaduSne av. mase se bodo služile v cerkvi sv. Pavla na Vrhniki.
Vrhnika, dne 27. junija 1886.
(46i) Žalujoči ostali.
rOCCCODXOCOCOX0
V naietn taloittištvu je izila in se dobiva po vseh knjigo-l-rinicah knjiga:
Šaljivi Slovenec.
Zbirka najboljših kratkočasnic is vseh stanov.
Nabral
Anton Brezovnik, učitelj. 12 pol v 8 °. Mehko vezana 6o kr., franko po f>ošti 6$ kr.
Gospod pisatelj, oziroma zbiratelj', mnogo dozdaj h' nenatis-nenih kratkočasnic gotovo ni imel malo truda pri zbiranji t, h kratkočasnic in smeinic, predrto je vse nabral', jih op/lil in potem primerno razvrstil za vsak stan posebe. Gotovo mu bode vsakdo hvaležen za njegovo delo, saj bode črtajoč podane snieinice preiivt-l marsikatero uro veselo, zgini/a mu bode za trenotek skrb za vsak-danji pičli kruh, razvedrilo sc mit bode lice in telo njegovo profinjeno bode nove moči. Kar je sol jedilom, to je humor (lata/ življenju. *.Humor zgubljen, iivljenje zgubljeno*, pravi A". Ihihlcr
Ig. pl. Kleinmayr c? Fcd. Bambcrg
knjigotržnica i' Ljubljani na Kongresnem trgu.
(356 —5)
I»t«*e se za
14 letnega dečka,
zmožnega slovenskega in nemškega jezika, prostor pri trgovini tu ali pa na deželi. Vet pove uprav-ništvo tega lista. (459_2)
Plemenski bik,
čistega muriSkega plemena, 3 leta star, se cen6 proda. Kje? pove npravništvo ^Slovenskega Naroda". (453—2)
Petarija,
v hiši wt. SO v Postoj Ini se d A v na|eui. Ponudbo naj se pošljejo A. Kralgher-ju v Po»tf»jlnl. (379—5)
Št. 10.605.
(460—2)
Mestni lov v zakup.
V četrtek 8. dan .juliju letos dopolu-dne ob 10. uri se bo pri mestnem magistratu mestna lovska pravica za dobo petih let po očitni dražbi dajala v zakup, kar se razglaša z dostavkom, da je družbene pogoje v navadnih uradnih urah zvedeti pri podpisanem magistratu.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 22. junija 188G.
Župan: Grasselli.
JAN. JAX v Ljubljani
priporoča
iz najboljše angleške snovi narejene
elegantne     (leo—16)
„Bieyeles"
M krogljastimi tečaji (Kugellager).
Dajo sc i>oiilf-
% Umetno (50—42) J
I zobe %.m zobovja §
ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu £ brez vsakih bolečin ter opravlja i»loii»lm\«iij» in I vse sobne operacije
\ zobozdravnik A. Paichel, t
£ poleg Hradeckcga mostu, I. nadstropje. ♦
♦ *
*<s-^oa«nHJ
v LJubljani.
Kongresni trg, na voglu gledališčne ulice.
priporoča svojo veliko zalojjo  vseh  vrst modornili
klobukov in kap;~W
prejema tudf
kožuhovino in zimsko obleko
črez poletje v shranjevanje. (199—16)
Kisla voda, kopališče Radence
s ivojo jako obilo ..natro-lithion-kislino". Garodovi poskusi so dokazali, da jo ogljeno-kisli r Lithion" pri protinu najboljše
Vsled obilnega ogljenokislika, natrona, lithiooa je radvanjska kisla voda kot specifikum pri
Srn t in a, kamnji v želodci, me arji, ledvicah, zlati žili, hramo rici, brahoro, zlatenici, želodčnih bo letnih, katara. Kopdji, »snntanja, wajttwjjjj tnj
in najjotoirjše zdravilo.
ZdM i F. Plnuts v Ljubljani, ■». Sollinffer vin «<«i>i>» v Trttu, A. M»MOlt t Ooriol, t Celji in Mariboru v v taki speč. trgoTini.
Brnsko blago
za elegantno
poletno obleko
v oUrezklh po 3*10 metra, to je 4 Dunajsko vatle, vsak odrezek po samo gld.  4.SO iz jako fine po samo gld.  7«— iz velefine po samo gld. lO.SO iz najfinejše
ovčje volne,
ravno tako grebenasto sukno in blago za ogrtače razpošilja proti postnemu povzetju dobro znana zaloga sukna
SIEGEL-IMHOF v BRNU.
Izjava. Vsak odrezek je 810 metra dolg in 136 cm. lirok, to je popolnem zadosti za celo moško obleko.
Znana solidnost in zmožnost gornje tvrdke je jamstvo, da se bode poslalo najbolje blago prav po izbranem uzorci.
Ker mnogo sleparskih tvrd k slepari s tem, da trdi, da prodaja qBrnsko blago", pošlje zgornja zaloga uzorce zastonj in franko. (204— 14)
J. ANDEIi-a
' novoiznajdeni
prekomorski prah j
umori
stenloe, bolhe, ščurke, mole, muhe, mravljince, preiičke, ptidne črviče,  sploh vse žuželko skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žužclkine zalego na ostane nobenega sledu.
Pravi prašek sc dobiva v prodajalnici pri
•f, AMIBUL-ii,
,,X>r*i črnem jpsu.*' 13, H ii s o v a (Dominikanska) ulice 13,
V LJubljani pri Albinu SliearJI, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjeno po plakatih. (203—5)
Udano podpisani usoja si slavnemu občinstvu priporočati svojo
delavnico
za stroje in kovinska dela
v Sv. Florijana ulicah *tev. :« ali v Hrenovih ulicah Atev. 4,
za izdelovanje pip, posebno pip penftlnlc (Mousier-Pippon), Nc»alk, vijakov, ventilov, vodo- in paro-vodov, vNeh delov m vodnjake, cerkvenih in drugih Mvecnlkov, svetilnikov, strojev za izdelovanje ti Iona« in vseh v to stroko »padajočih stvarij. Tudi'izdeluje sobne brzojave (Zimmertelegraph) Vaakovrstne poprave, tudi poprave Alvalnlh Htr<»Jev prevzame ter ceno zaračutii. Z odličnim spoštovanjem
(360—3)
Pran d-ogrstla,-
Kolajne
raznih razstav.
Mnogobrojna spričevala prvih medicinskih avtoritet.
Skozi 40 let peskušena
e. kr. izklj. prlv. prva anaerlAko In angleško .
patentov ana (
Anatherin zobna in nstna Toda
dr. j. Ci. POPP-a,
c. kr. dvornega zdravnika za zobe, na muiaji, I.
Ta odlični izdelek se je v 40. letih svojega obstanka razširil in veljavo pridobil tudi izven Evrope. Njega poraba se je za posebno dobi o pokazala proti zubobolju vsake vrste, proti vsem boleznim mehkih ustnih delov, raajajočim sc zobem, lahko krvavečemu bolnemu dlesnu, bramorici in skorbutu Raztaplja slez, s čemer ovira narejanje zobnega karana, upliva osvežujoče in boljša okus v ustih ter korenito odpravi zopern duh, ki navBtaja po umetnih in otlih zobeh, po jedeh in-kadenji tobaka. Olajšuje zobenje pri majhnih otrocih in jo dobro varstveno sredstvo proti difteritidi, neobhodno potrebno pri rabi mineralnih voda. Velika s okleni ca velja 1 gld. 40 kr., srednja 1 gld. in majhna 50 kr.
Uspeh zajamčen, ako s« rabi natančno po prađplau. (151—2)
Dr. Popp-a vegetab. zobni prašek
nareja zobe blesteče bele, ne da bi jih kaj poškodoval. — V Skailjicah po 6^ kr.
Dr. Popp-a anatherin zobna pasta
v steklenicah za čiščenje in ohranenje zob, odpravi zo-perni duh in zobni kamen. Cena steklenici 1 gld. 22 kr.
Dr. Popp-a zobna plomba,
praktično sredstvo, s katerim Bi lahko  vsakdo sam plombuje otle zobe. Cena 1 gld.
Dr. Popp-a arom. zobna pasta.
Blesteči beli zobje po kmtkrj porabi. Zobe (p»;Wudw« in umetne) varuje in odstntrij.i zobno bolečino. Cena kosu 35 kr.
Dr. Popp-a aromatično milo iz zelišč,
kemični) analizovano in od mnogih medicinskih in zdravniških celehriret evropskih kot nujreelnejše in za kožo najboljše pripoziiaim LiAaje, BMleaje, ptM, mozuljco, grinto, o-rce, luskine na glavi in na bradi, hraste, kožno bolezni in nečistosti sploh hitro in gotovo odpravi.   Cena kosu 30 kr.
fBfW\ P« n. občinstvo se prosi, zahtevati izrecno e. kr. dvornega zdravnika za zobe Popp-a preparate in vzeti samo take, ki imajo mojo varstveno znamko.
Več ponarojaleev in prodajalcev na Dunaji, v Ljubljani in Iusprtikii bilo je nedavno obsojenih k občutnim kaznim.
Dobiva se v Ljubljani pri lekstrjih J. Svvohoda, V. Mayr, U. pl. Trukoozv, E. BirtohltS, O. Plccoll, dalje i>ri trgovcih C. Karinger, Vaso HetrlČiČ, E<1. Mahr, P. Lass-nlk, bratje Krisper; v Postojini: Fr. Baccarieh, lekar; na Krškem: F. Homehes, lekar; v Idriji: J. Warto, lekar; v Kranji: K. Šavnik, lekar| V Škofje} Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. iirauno, lekar; v Ajdovščini: M. Guglielmo, lekar; v Litiji: J. Beneš, lekar; v Metliki: Fr. AVacha, lekur; v Radovljici: A. Roblek, lekar; t> Novem mestu: F. llaika, D. lii.zoli, lekarja; v Kamniku: J. Močnik, lekar; t Trebnjem: J llup-recbt, lekar; t? Crnomlji: J. lilažek, lekar; r Vipavi.4 A. Lebun, lekar
Uianrli ko :
23. junija: Franca Ojstriž, kovačeva hči, J> mes., Poljanska cesta št. 40, za vnetjem sapnika. — Marija Mihelič, črevljarjova žena, 33 let, Vegovo uiice št. 12, za jetiko.
24. juuija: Marija Lu/.nar, mizarjeva udova, 74 let, Ulice na grad št. 8, za otrpnenjem srca. — Marija Keizinger, sta-rlnarjova žena, 71 let, Rožne ulice št. 11, za vodenico. — Marija Kante, gostija, 6f> h:t, Kravja dolira št. 11, za jetiko.
25. juuija: Berta Reck-nagel, komijeva ž(;na, 20 let, Sv. Florijana ulice št. 31, za kroničnim vnetjem ledja in srca.
26. junija: Reza Jerše, mestna uboga, Hf> let, Karlov-ska cesta St. 7, za starostjo. — Alojzij Toman, privatni uradni u", H2 let, Žabjak št. 6, za starostjo.
Preselitev prodajalnice.
I (c
! ,5^ S tem so usojatn udano naznanjati, da bode od 1. julija naprej
C^JJ moja prodajalnica
53
/j moja prodajalnica
i flraoocBnostij, zlatega in srebrnega Haga
v mojej hiši, v Kolodvorskih ulicah št. 161,
poleg moje urarske prodajalnice.
Tem povodom izražam vsem svojim dosedanjim p. n. kupovalcem najlepšo zahvalo za do sedaj skazano zaupanje in prosim, da bi je tudi nadalje v mojej novej prodajalnici ska'.ovali.   llkratu opozarjam na svojo
veliko zalogo zlatih in srebrnih dragocenostij, zlatih in srebrnih žepnih ur, Pariških in ameriških ur z budilom, pisarničnih in kuhinjskih ur z nihali.
Zagotavljajoč najreelnejšo postrežbo, prosim za mnogobrojni obisk. Znainenujem se z velespoštovanjem
(458-2) C. ALM0SLECHIE11 v CELJI.
Iuiatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne".
6562