It ca koriatl delav-|a l|udatva. Delav-ao opravičeni do |a kar produclrajo. kla paper is devoted the Intereete of the irking claee. Worker« entliledb to all what they produce. Kutrrtda« ••coad-eltui matt«r, D«n. 0. IWl, al t ti« pout off! •• at Chtravo III. uod»" lb. act of t'oafr.«» of March Jr i MM Office: 1802 Bo. Centre Av*. Delavci vseh dežela, združite se". PAZITE! na itevilko v oklepa|u ki ee nahaja poleg va. *ega Oaalova. prilepil«, nega epoda|al< na ovitku. Ako ( ] 13 \ |e itevllka . 7 tedal vam • prihodnjo itevilko nai«ga llata potre«, naročnina. Proal> mo ponovite |o tako|. Stev. (No.) 112. Chicago, III., 2. novembra (November), 1909. Leto (Vol.) IV. ■V . V .• Od blizo in daleč Delnice jeklarskega trusta so kvišku. Dne 3. oktobra t. 1. •bila njih tržna vrednost 1559 ieno četrtinko dolarja. Matične »iee so narastle 273 milijouov irjev. Prednostne debuice pa pO milijonov. V resnici je pa la cena za 1(H) milijonov višja itevna vrednost. Kaj net To diši po prosperiteti. »ih časih f Ali delavci nimajo od1 teh dobrih časov. Plače se zvišale. Plače so ostale pri ttn. Delavci dobivajo se tiste le, kot so jih dobivali ob času ipodarske krize. Naobratno je poskočile cena za živež in hišni it ni k i so povišali tudi stanari-Delnice jeklarskega trusta so i o ceuo na trgu! Zdaj, ko se je malee obrnilo na (je, vsak polni svojo malho, da ob času prihodnje gosp. krize |1 udobno življenje. Le delavec, producira vse ne dobi od tega fostanja nič. Za njega se ne lenijo kapitalisti in vlada. De-jfee prepuste svoji usodi. ji krizi bo delavec. >et stradal s svojci — ženo in So, kapitalisti bodo pa mačkam psom v zasmeh produktivnih inov prirejali bogate pojedine. Delavec! Kdaj se bos spameto-in ne boš več glasoval ob vo-rah za kapitaliste in njih hlapce za demokratično, republikance, prohibicioniško ali Hearstovo Ivisno stranko? Kedaj???? e e « - Znani ameriški humorist rk Twaine trdi, da je zakon edija. Nek kapitalističen list, povdarja navadno, da je zakon ainentalna podlaga za moder državo, pa dodaje h Mark novi trditvi naslednjo opaž : Zakon je včasi neslana burka> tikrat tragikomedija, največ ,t pa drama. — Brez dvoma |psen fundament za državo. Ako so' zaključki kapitalistične t lista resnični, v kakšni luči se Lm predočuje svetost zakona? V i, tragikomediji in drami! In naj bi bila osnovna sila za mo-Slo našega ljudstva?! Iz opazke kapitalističnega lista ključujemo še nekaj druzega. ko je zakon res to, kar piše ka-italistični časnik, potem vemo tu-Fdi kje so vzroki za samomor na-ifrda. i Ali naj zamerimo pametnemu loveku, da noče svoje življenje arovati burki ,tragikomediji ali rami? In kje je treba izskati prazlo, a zakoni končavajo ali se vrše Iko? [ V današnjem gnilem, kapitalističnem gospodarskem zistemu! Mpravite današnjo kapitalistično lovesko družbo in zakon bo bla-Oslov za zakonsko dvojico. e - e a —Uprava in obrat kapitalistične ržave požirata z vsakim dnem ečje svote. To je umevati lahko! rojska in mornarnica žreta o-romne svote. Kapitalistično ržavno zajedalsko drevo je pa ttdi pognalo že košate veje, ki se Fprtresajo na vse strani. Posebno t republikah, se za vsacega poli-ičnega kapitalističnega postopa-a, ki pripada k stranki na krmi-D. vstvari posebna sluibica, kte-*o plačuje ljudstvo. Ako se pa saj takega ne zvrii, gre pa poli-tUfni kapitalistični postopač v pnžbo k nasprotni kapitalistični •Iranki za pastirja kapitalistične vne živine. Od kod naj se vzamejo sredstva pastirje kapitalistične glasov-živinet Očitno krasti se ne sme! tudi nevarno, ker bi provzročilo volto. Na ljudstvo so naldžild kapitalistične vlade že oderulko Polni no. j Torej odkod vzeti? [ Pri nas so se odločili obdačiti neizmerna bogatstva trustjanov. Naleteli so slabo! Trustjani pravijo, da ni njih dolžnost vzdrževati policaje, vojaštvo in drugo leno kapitalistično sodrgo, ki ima držati ljudstvo k tlom. Sužeuske verige si mora kovati ljudstvo samo. To je mnenje trustjanov. Ljudstvo naj nosi davčno breme in skrbi, da se trustjanoru ne skrivi niti las na glavi. Delavci! Ali razumete sedaj? Ali bodete še čitali kapitalistične časnike in ob volitvah glasovali za kapitaliste? Delavci govorite! Ej, govorite e e e — Kedar umrje slovenski pesnik ali pisatelj, takrat slovensko kapitalistično časopisje takoj su gestira narodu, tla naj se |>obira za njegov spomenik — iz kamna ali kovine. To slovensko kapitalistično ča-sopisje je pa pisateljem in pesni kom, ako niso peli in pisali po slovenskih kapitalističnih željah, vedno metalo polena pod noge. Po njih smrti se jih spominja to ča sopisje, ker se zaveda, da mrtev pesnik ali pisatelj ne more svojim mislim vdahniti duše ,ker je na vi dozno mrtev, ker več' misliti ne more* ker se drobi v ^ atome, ki tvorijo zopet drugo novo življenje. Po smrti pesnikov in pisateljev pa berači to kapitalistično časopisje ,da se postavi pesnikom in pisateljem spomenik iz kamna ali kovine. Ali ni to ironija? . Ali bo morda kamen ali kovina seznanila pesnika ali pisatelja širšo ljudsko maso? Ako bi bilo kapitalističnemu časopisje res do tega, da ves narod pozna svoje pesnike in pisatelje, potem ne bi nabiralo za spomenike iz kamna in kovine, ampak nabiralo bi za sklad, da se dela umrlih pesnikov in pisateljev razdele brezplačno med narod. Mar naj kamen ali kovina proslavi pesnika in pisatelja in ga seznani z narodom? Kamen in kovina *e porušita! Nesmrtna ostanejo le dela pisatelja in pesnika. Slovenski delavec! Kedar bo kdo prišel prosjačit k tebi za kteri si bodi pisatelja ali pesnika, da se v njegovo rojstvo hišo vzida spominska plošča, ali da se mu zgradi spomenik, tedaj ne daj centa. Kupi njegova dela in čitaj jih! Tako boš pridobil dvoje: Hinavskemu kapitalističnemu časopisju boš dal gorko omarolno zaušnico, svoje znanje boš pa nadomestil in razširil. • e # Dalez zadej za majhno deželico Bavarsko maršira ameriška republika. Bavarski deželni zbor je na predlog socialističnega poslanca Muellera odpovedal izročilno pogodbo Rusiji, ki se je sklenila leta 1885. Med ameriško republiko in Rusijo pa še danes obstoji taka pogodba. Vzlic temu pa naivneži trdijo, da je ameriška republika na višini časa. e e e — "Kieft je kšeft", je star in resničen pregovor, kar dokazuje list, kterega je nekdanji francoski minister Pelletan objavil v "Matinu". Pelletan piše o španskih razmerah iz Seville to le: "K njegovemu prijatelju, ki je trgovec na debelo z razglednicami na Španskem, je prišla nekega dne nuna in ga prosila, da bi postal odjemalec kloitra. Rekla je, de v samostanu lahko zvriujejo foto-grafične slike za polovično ceno. Prijatelj ji je pa odgovoril, da je to nemogoče,. ker potrebuje slike v lahkih kostumih, kar gotovo ne more zahtevati od tako svetili žensk kot so nune. ."Zakaj pa ne," mu je odgovorila nuna. "Ljubi Bog nam bo odpustil, ker delamo za cerkev!" e • e — Zdaj, ko se je sploien vihar glede izimrčenja Fwncisca Ferre-r ra že malo polegel, so prišli posa utežni duhovniki s trditvijo na dan, da je v redn, ker so postav no umorili Ferrera. Ferrer je btt puntar. Tako govore tuaziljeni gospodje. Iu kot puntarja ga je dala usmrtiti španska vlada, kar je pravično. • Tudi židovski duhovniki so re kli, da je Krist puntar. Danes pa posnemajo duhovniki edino zveličavne cerkve židovske duhovnike. Ali more po takih trditvah še kdo verovati v boga? Peta božja zapoved se glasi: Ne vbijaj! Duhovnik, ki odobrava umor, se pa očitno norčuje iz boga. Bog pravi: ne vbijaj, njegov namestnik na zemlji pa priporoča in odobrava umore. Po duhovnikovem zatrdilu je pa bog zopet za eno saržo višji kot duhovnik. Kako se potem to strinja, da duhovnik priporoča nekaj druzega. kot je zapisal bog na tablice in izročil med grotnom in bliskom Mojzesu? Najbrž tako, da ni boga. da so: deset božjih zapovedi. Mojzes in bog židovska vrska bajka, ktere je sprejela katoliška cerkev med druge svoje nauke in dogme, da tem ložje pomaga posvetnim tiranom tiščati kmeta in delavca k tlom. e- e e -Nikar si ne delajmo upov, da bo zdaj za španski narod napočila zlata doba, ker so v minister-stvu sami liberalci.Že kakih 30 let se menjavajo na Španskom liberalci in klerikalci na vladnih sedežih; v resnici pa vlada le povsod cerkev in korupcija v vladni upravi cvete vedno krasnejše in -bujnejae. Španski liberalci so povsem podobni slovenskim. Pri procesijah nosijo bandera, nebo ali pa za ne-boin korakajo z belimi rokavicami na rokah, v desnici držeč "trištu-. ke' visok cilinder. Kmetje so skozinskoz klerikalni kot slovenski. Njih izobrazba so mastne španske kletvtne, bodalo in bikoborba. Le delavci so svobodomiselni in nekaj svobodomiselnih zrn je najti tudi v slabo razvitem srednjem stanu in inteligenci. Ako se povemo, da 60 odstotkov španskega naroda ne zna čitati in pisati, potem smo zaeeno tudi povedali vzrok, zakaj so klerikalci in druga svojat, ki žre iz vladnih jasli, črtili smrtno Ferrera kot u-stanovitelja sol. Na Španskem je vseeno, kdo vlada: liberalci ali klerikalci. Imeni ste različni, obe stranki imate pa enaka načela: Izžemati narod in obdržati ga v duševni temi. e e e — Delavci v Evropi so po večini siromaki brez imetja in delavci Ameriki so tudi po večini siromaki brez imetja. Neproduktivni sloji so pa bogati tu, in bogati so tudi tam. Kaj pa je potem razlike med monarhijo in kapitalistično republiko? Povejte nam! e e e — Kapitalizem je uničil vsako svobodo. Delavec je odvisen od dela, farmar od trga, trgovec od prvih dveh in kapitalist sam je odvisen od vseh teh, kajti sam ne more producirati niti toliko, kar bi enkrat v usta djal. Pravo svobodo bo vsem ljudem podelil šele socijalizem. • e * * — Časopisje poroča, da j^ tudi "sveti oče*' v Rimu prosil svojega "ljubega sina", španskega Alfonza, da naj prepreči umor Ferrera. To je bila navadna hinavšči-na! V srednjem veku ,ob času inkvizicije, so cerkevni glavarji, ko so izročali posvetnim sodnijam svoje žrtve, kterim so poprej dodobra nategnili Žile, kite in kosti, v javnosti tudi delali 'usmiljene' obraze in navidezno prosili sodnike, da naj "milostno" postopajo z obsojenci ,dasi so dobro znali, vda prvi zadnjim pod njihovim mogočnim vplivom ne bodo prizanesli. In tistih "dobrih", inkvizicij- skih časov si pač še najbolj želi papež in ostala črna armada, e e — Chtkaški "Examiner", Hear-stova cunja, se čudi, kako mora ruski car-mesar "rajžati" v ved-nem spremstvu biričev in celih ko-rov vojaštva, in se vprašuje, zakaj da car-mesar raje ne ostane doma za pečjo, če »c tako boji za svojo nfČvredno osebo. "Examiner" bi bolje razumel evropski carizem, ko bi si malo bolj ogledal — ameriški carizem prav pred nosom. Tako na primer "rajža" tudi Mr. Taft v številnem spremstvu detektivov in policajev, in zadnjič na sramotnem sestauku s krvolokom Diazom stražili so ga kar celi kordoni zvezinega in meksikanskega vojaštva. Zakaj to? Zakaj se Mr. Taft boji med ljudi bitkz oborožene tolpe f Zakaj se boji ruski car? Pravi prijatelji ljudstva se ne boje iti med ljudi! Boje se jih le njih neprijatelji; zato jih pa tudi morajo spremljat detektivi .policaji in žandarji kakor kakšne hudodelce! e e e — Lansko jesen je "Glas Naroda" oapljal za republikanci, pri letošnjih volitvah za new-yorške-ga župana pa poje slavo ondotnim demokratom, kteri paiujejo v znanem zloglasnem gnezdu korupcije in grafta Tammany Hall. Groš-politika! Demokrati so letos gotovo več obljubili kakor pa republikanci ,in kjer je več grofov — tam^je uavadno tudi "Glas Naroda" princip! In "01. N." se še opravičuje, zakaj da tako dela. Čemu se smešiš?! Mari bi povedal po pravici: "Dragi rojaki, tako je iu tako: lani smo bili republikanec ker so nas dobro plačali, letos nas pa demokrati bolje plačujejo — zato smo pa tudi mi demokrati. Ako nam pri bodočih vo-livah pa prohibicijouisti pokažejo še več grošev, bomo šli pa v boj za vodo. IVi nas je politika dolar in dolar je politika ..." "Glas Naroda", ali te ni res prav nič sram?! — Nek hrvatski listič, kteri se po vsi krivici nazivi je "Hrvatski Radnik", zaganja se kakor stekel cucek v sodnige pri bratskem nam listu "Radnička Straža" in stvcijalizem vobče. Socijalizem mu je največja "ludost" in soci-jalisti so mu isto kakor (!)! anarhisti! Piše tudi — čujte in strmite! — da socijalisti hočejo razdja-ti (!!!) Zedinjene države!! Mi se ne bi niti malo zmenili za ta "listič", kajti hrvatski sodrugi lahko sami obračunajo s tepci, vendar omenjeni stavek nam daje po vod, da konštatujemo, kako goro-stasno ignoranco, zaslepljenost in božjastni fanatizem posedujejo nektere buče, ki jih časnikarski business potiska za uredniške mi ze. V možganih dotičnega "urednika" res ni vse v redu. Revež nori ! Priporočamo mu — lurško vodo! e e e — Slovenski delavci! Čuvaj svoje orožje — "Proletarca"! Pili ga; brusi ga; imej na skrbi to svoje orožje vedno — ta tvoj tneč! Širi ga, kamorkoli zaideš. "Pro-letarec" med proletarce! e e e — W. E. Ritchie, lastnik tovarne za škatle v Chicagu je nedolgo tega dejal pred zastopnico organiziranega ženskega delavstva na Angleškem, da mlade, dvanajst in štirinajstletne deklice so najbolje delavke, in sicer zato, ker imajo še drobne prstke, a drobni prstki so pri delu za škatle najbolj urni in gibčni. Divjaki-ljudožrci so tudi radi žrli otroke, kajti otročje meso je bilo mehko in lahko prebavljivo. Koliko pa je razlike med nekdanjimi ljudožrei in sedanjimi kapitalisti? Toliko da divja-ki-ljudožrei so svoje žrtve v tre-notku zaklali in naglo izpili človeško kri, a sedanji divjaki-kapi-talisti pa polagoma koljejo svoje neštete žrtve in izpijajo kapljico za kapljico človeške krvi... O, krščanstvo! O, civilizacija! e e e — Revščina je največji zločin kapitalizma. A ni ga sodnika, ki bi zatrl ta zločin! Revščina je je-dini in resnični pekel. A ni ga duhovnika, ki bi se boril proti temu peklu! Svetoven pregled. — Avstrijski proračun za leto 1910 znaša $072,874.869 troškov in $662,364.192 pa dohodkov. Pri- tnanjklaj se hoče pokriti s tem, da se za užigalice uvede državen monopol. Finančni minister pl. Bil-linsky je naznanil, da bo vlada zahtevala $64,000.000 nadaljnega kredita za armado na suhem in mornarico. Res, krasna peršpektiva za a v strijske narode! • e e — Na Angleškem so ustanovili lastniki parnikov in ladij mednarodno zvezo, ki ima namen pobi jati strokovno organizacijo pomorščakov. Tej zvezi so se do zdaj pridružile: Anglija, Nemčija. Ho landska, Belgija, Danska in Švedska. Tako ^e organizirajo delodajalci! Le delavcem ne gre v glavo, da se morajo združiti z delavci druzih narodov, ako nočejo, da se jih ne potisne na življensko stopnjo kitajskih kulijev. e e * — Talijanskega kralja je obiskal kronan mesar — očka, ruski car. Sestanek se je vršil v Rac-conigi. Železniško progo je čuvalo toliko vojakov, da bi še miš ne-opaženo ne prodrla vojaškega kordona. 12 tisoč vojakov in ar* mada ruskih in talijanskih tajnih policajev so pa stražili gradič,kjer se je vršil sestanek. Po Italiji so pa socialisti od Alp pa do Sicilije v protest razobesili rdč^f zastave povite s črnim tulom. ODMEVI PROSPERITETE * r' — V Bilbao na Španskem se je vršila ogromna protiklerikalna demonstracija, ktere se je vdele-žilo nad 12.000 oseb. , — Na Švedskem se boje, tla b6 dežela" izgubila svoje najboljše delavne moči, ker se delavci vsled generalnega štrajka izselujejo kar trumoma. V svrho, da se obdrži delavce na Švedskem, so pričeli nabirati denar, ki se bo posojeval delavcem z namenom, da kupijo majhne kmetije. Posojeno svoto je treba vrniti še le tekom 10. let. e e * — Iz Harbina se poroča, da je neki Koreanec vstrelil znanega japonskega državnika Jftoa. Napadalec je izjavil, da je zvršil radi tega napad, da je maščeval krivice, ktere je zvršil Jito Koreji, začno pa osebe, ktere je zaukazal usmrtiti Jito. e e • — Po celi Italiji so obdržavali socialisti protestne shode zoper o-bisk ruskega carja. Talijanska vlada se je trudila, da bi zabrani-la te pojave, pa ni šlo. Še v Raeconigiu, kjer se je vršil sestanek med ruskim carjem in talijanskim kraljem, se je vršil shod, na kterem se je sprejela o- stra protestna resolucija. e e e — V Koburgu na Nemškem so socialisti izvojevali nov državno-zborski mandat. Mesto Koburg je bilo do sedaj najtrdnejša postojanka narodnih liberalcev. e e e — Na fipanzkem vsi napredni časniki izrekajo veselje, da je konec tiranski vladi klerikalca Mavre. Republikanski časnik "E1 Pais" priporoča, da se sprejme in Tivcde za Španijo protiklerikalen zakon, kot je sedaj v veljavi v Franciji. 8te že obnovili naročnino "Pro-letarca"? — Če jo še niste, storite to takoj, da se Vam ne nstavl lista. "Dobri časi" so prišli, o teru ni dvoma. Kapitalistični listi trobijo na ves glas, koliko je zdaj dela za vsakega, samo kdor hoče delat. Med iu mleko se cedi v potokih. Delavci res več ne vedo, kam bi z denarjem, kterega jim radodarno mečejo kapitalisti. Njih čumnate so polne živil, ontare polne obleke, "šende" in "basementi" so polni premoga. . . Res ne vedo, kaj početi z denarjem!! Zraven reke v Kalamazoo, Mich.. so na.š-li te dui Johna C. Entry-ja, 651etnega ^ mizarskega delavca, mrtvega. Zdravniki so pregledali mrlča in konštantirali, da je umrl vsled — gladu. Dolgo časa je bil že brez dela. Kdo naj pa da dela staremu, izčrpanemu delavcu? Časi so "dobri" — kapitalisti rabijo mlade, močne, krepke moči; a ko so moči izžete, izčrpane, kakor je bil omenjeni mizarski delavec, jih pa kapitalist vrže v graben, da poginjeo gladu.. . O, delavci, kje so vam možgani! KONEC JU8TIČNE KOMEDIJE NA HRVATSKEM. Iz Avstrije se javlja, da je cesar " pomilostil1' vseh 31 Srbov, ktere so nedavno tega justičnl barbari v Zagrebu radi "veleizda-je" obsodili od 5 do 12letno ječo. Vsi so oproščeni. "Pomiloščenje" je — švindl! Celi famozni " veleizdajniški" proces na Hrvatskem, kteri je izzval toliko upravičenega protesta po vsi Evropi, je bil ocl začetka pa do konca velika justična komedija! Komedija v imenu države; komedija v imenu cesarja; komedija v imenu zakona! V imenu cesarja in zakona so aretirali 53 nedolžnih Srbov in jih obdolžili "veleizdaje". V imenu cesarja in zakona so obdolženci popolnoma po nedolžnem presedeli več kot leto dni preiskovalnega zapora. V imenu cesarja in za^ kona* so potem "veleizdajnniko" mučili sedem mesecev s sramotno obravnavo, ki je bila najbolj tragikomično dejanje te komedije. V imenu cesarja in zakona je famozni državni pravdnik predlagal, da se pet Srbov obesi na vislice. V imenu cesarja in zakona so bili veleizdajniki" končno obsojeni v 5 ozirom 121etno ječo — a tu pa naenkrat pride "dobri" in "ple-neniti oče", cesar, v imenu kterega se je cela komedija vršila, in "pomilosti" vse upornike! "Po-milosti" vsled česa? Kaj so pa storili? — O, saj veste! Komedija ima tudi svoj čeden namen! — Dobremu, podaniškemu ljudstvu je treba pri vsaki priliki natrestl prahu v oči, da bo še bolj dobro in poda« niško. svojemu ~ "dobremu" in "usmiljenemu očetu", in da bo tem rajše šlo na ukaz tudi v smrt za — njega in lačno "domovino"! Ljudstvo ne rabi kruha — kaj še! — dajte mu cirkus! — dajte mu komedijo' v imenu države in zakona — in ljudstvo bo vpilo: "Živijo cesar!" . . . Tako se igra pajace iz narodov! Blagoslavljena si civilizacija! Sodr. Frank Petrič je ta teden na potu po Ohiji in Pennsylvaniji za "Proletarca". Kdor ima kaj opravka glede naročnine, naj poravna njemn. Pozor! Pozort Vse cenjene naročnike in vse tiste, ki imajo kaj opraviti s "Proletarcem" obveščamo, naj v bodoče pošiljajo vsa pisma na sledeči novi naslov: "PROLETAREC", 2146 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL., in ne več na 1802 S. Centre ave. • T' ....... ■■ m * ■ PROLETAREC ^ROLKTARIC UST ZA INTERESI DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik is IsdsJsUlj: Jeroalevanska delavska tiskovna druiba v Chkafo. III. Nsrotaia«! Z« Amtnco $1 50 *• c«lo leto. lic m pol lata. Z« Evropo 12 ta c«io letp»|l sa pol Uta. Oft—i p* dooovorv Pri »primsmbi bivaliUa Ji ?0l*g mo940« *as»a*iti tudi STARI mm lov. PROLETARIAN OvMd and publitbcd Evssy Tubsday by So« t h Sltvfc Workmen's Ptibllshiitf Company _Chicago, l.ttooi*._ Glasilo Slovenske socialistične! organizacije v Ameriki.____ Joe Joaik, President; , j John Petrlch, »Secretary; Frank Mladič, Treasurer. subscription katks! United Stat«« and Canada, U-SO a T«ar, 7Sc lor half y«ar. Foreign coon tri«« li a year, (1 (or half j »ar. advertising katks od agr*«m«nt. NASLOV 'ADDRESS): "PROLETAREC" 2146 Blue Island ave. Chicago, 111. si IV. Redna Konvencija S. N. P. J. (OaJj^.) Tajnikovo poročilo se vzame na-1 znanje. Na to poda porodilo o stanju blagajne blagajničar Fr. Kor-j če. Njegovo poročilo o težkočah v poslovanju, zlasti ker se ga je vlačilo po listih — je podobno i-stemu gl. predsed. in tajnika. Pravi, da je vstrajal le vsled tega, ker si je bil svest svojim dolžnostim in ker je zaupal v dobre Čla-ne &NJ\J, Tudi njegovo poročilo se vzame naznanje. O delu nadzornega odbora poroča Frank Mladič. Kakor prejšnji, tako tudi on razlaga o težkočah, ki so bile na dnevnem redu. Pravi, da se je čestokrat metalo celemu odboru polena pod noge, zlasti se je to delalo od ljudi, ki so hoteli oškoditi Jednoto. Poroča, kako se je prišlo pri . reviziji na sled primanjkljaju od strani Klobučarja in kako se je Klobučar pozneje, ko se ga je povabilo naj sam pojasni zadevo primanjkljaja izogibal in se ni hotel odzvati po/ vabilu. Wrta. kako sta Klobučar^ in Bernik, — kteri je bil nekaka desna roka Klobučarja — menjavala medsebojno prijateljstvo in. sovraštvo in kako je stala zadeva o priznanju primanjkljaja od prvega in druzega v sredi, nerešena z zgolj prijateljstva med Berni-kom in Klobučarjem. Če bi bil slučajno Bernik takrat, ko se je prišlo na sled primanjkljaju Klobučarjev sovražnik in bi pri tem vztrajal, bi Bernik gotovo priznal isto, kar je našel nadzorni odbor; ker je pa istodobno bržčas Klobučar padel na koleno pred Berni-ka, se je stvar zasukala in Bernik ni hotel dati v prilog ntfflzor-nemu odboru nobene izjave. Bernik se je potem tudi izrazil, da on ne more pogubiti prijatelja. Kot nadzornik — pravi Mladič — si je svest, da je delal vedno le za koristi S.N.P.J. V gl. uradu ni našel nobene nerednosti. Ce se mu danes dokaže, da ni delal v soglasju pravil, rad prevzame dozdevno kazen. Popoldne se prečita telegram iz nred. "Glas Svobode", v kterem se častita konvenciji na delovanju* Pri uprašanju, se li brzojav vzame naznanje ali ne, se odpre debata, ker "Gl. Sv." igra že dve leti hinavsko ulogo napram S.N.P.J., sedaj pa kaže s to brztfjavko vso impertinentnost in zasmehovanje. Debate se udeleže Šare. Korče, Mladič, Kužni k. Konečno se prejme predlog Ra-dovana, da gredo vse stvari, ki pridejo od strani 'Glas Sovbode', v koš. Tudi Šare je stavil predlog glede tega, in sicer se je glasil, da se telegram ne vzame preje naznanje, dokler se ne dokaže sedanjemu odboru, da je "G. S." pisal resnico. Oba predloga sta stala v sporazumu. a pozneje, ko je Bernik hotel pojasnila glede tistih 6000 tolarjev, o kterih je teden pred konvencijo pisal list "G. S." da jih ni — v pričo pa je bilo pojas-neno da je imel odbor za časa tistega poslovanja, ko ni bilo blagajne tudi izdatke — je ostal predlog Radovana pravomočen. Prečita se telegrame iz LaSalle, Livingstona in pismo iz Milwaukee. . Vse se vzame naznanje. Nato prečita predsednik porotnega odbora Štefančič obtožnico proti bivšemu nadzorniku Berili- ku. To stori zato na konvenciji, ker se porotni odbor v tej zadevi ni zedinil. Obtožnico je vložil na porotni odbor gl. odbor v sporazumu z odborovo sejo.,. Berili k je namreč zanemarjal svoj posel in se sploh vedno kazal, da nima nobenega zanimanja za Jednoto. Bernik se zagovarja; toda njegov zagovor je bila le obsodba samega sebe, ker je po večini vse priznal, kar je bilo v obtožnici. Kot predsednik porot, odbora poroča Štefan&č o malenkostih, kterih se razni člani poslužujejo, da dajo opravka porotnemu odboru, ne tla bi delo spadalo v ta delokrog. V pretres pride zadeva dr. Spoznanje št. 72, ki je bilo suspen-tlovano radi prestopka pravil. Vso zadevo pojasnuje Rugelj, delegat istega društvaj kteri išče zadoščenja. V svojem pojasnilu omenja Roparja, kteri je prišel slučajno v njih naselbino in se izrazil na eni seji, da bi bilo potrebno, da se delovanje gl. tajnika ožigosa v javnosti. Nato se je res čital napad v "G. S." vsled česar je bilo društvo suspendovano. Pojasnuje Rupar, Štefančič, Rugelj in Krže. Zadeva pa se reši tako, da se vsem strankam odpusti, kar naj bo zadostilo vsem. Sreda. — Po prečitanju zapisnika, kteri se sprejme, pride na vrsto Bemikov predlog, naj pride Klobučar na konvencijo poročat, kako je s primanjkljajem. Vname se živahna debata, v ktero posežejo Šare, Mladič, Štefančič, Manto-nij, Rupar, Potokar, Namors in Korče* Štefančič pravi, da je že dovolj blufarije od strani Berni-ka. Klobučar je imel dovolj časa poročati kje je primanjkljaj. Prijemlje trdo Bernika, kteri hoče voditi zopet celo konvencijo za nos. Konečno se sprejme — po prečitanju Klobučarjeve apelaci-je, — da se ga ne zasliši, apel pa se vrže v koš. Berniku se izreče nezaupnica. Štefančič zagovarja Jednoto, Krže na nriooroča napram Berniku milostno sodbo. . Šare predlaga z motivacijo, ker je dokazano, da je Bernik v zvezi s Klobučarjem oskodrt v velikih slučajih Jednoto in ker je svoječasno sam izjavil, ^a so se v njegovi hiši delali naklepi proti SNPJ., da se ga izključi za vedno iz Jednote. O tem predloaru ae odore debata, ktere se udeleže Šare, Zevnik, Stalik, Mali, Mladič in Vogrič. Najprvo se snreime Vogričev predlog, naj se irlasuie. če je Bernik kriv ali ne kriv. Pri oddanih glasovih tajne volitve je bilo 60 da je kriv, 12 pa ne kriv; eden je glasoval ne sam. Nato pride na vrsto Šarcev predlog o izključenju. Ker je bil predlog osamljen, je stavil Fr. Stonič proti predlog-, naj se Bernika suspenduje za 3 mesce in da stem odpade tudi njegov mandat na konvenciji. Pri oddanih glasovih tajne volitve je bilo za suspendacijo 39, za izključitev pa 34 glasov. Stem se Berniku naznani sus-pendacija in da nima več glasu na konvenciji, lahko pa pove ielje društva, ktero zastopa, ko pride čas zato. Četrtek. — Prečita se zapisnik in se sprejme z malimi popravki. Zaslišujejo se pritožbe od strani gl. porotnega odbora. Na vse pojasnujejo Štefančič, Jak. Mi-klaučič in M. Železnikar. Rešijo se zadeve Kolenca in Žagarja. Zadeve se tičejo glede bolniških podpor. Iz obeh slučajev je razvidno, da je porotni odbor postopal po pravilih. Vsled tega se izreče celemu odboru zaupnica, na kar se vsi zahvalijo. (Pride še.) da so umorili učitelja španskega naroda Franeisca Ferrera, pa izreka klub zaničevanje.' John Puček, predsednik. Val. Potisek, tajnik. SOCIALISTIČNEMU AMERI SKEMU ČASOPISJU. Sodrugi in delavci! Historičen boj delavcev v Mc-Kees Rocks, Pa., je končan, ali boj za osvoboditev delaveev se bo nadaljeval, dokler delavci ne bodo svobodni. Socialističnemu časopisju in vsem, ki so podpirali delavce v tem gigantičnem boju, izrekamo zahvalo. Mi vemo, da vsi, ki so podpirali delavce v tem boju, so obenem tudi širili delavsko solidarnost in potrebo delavske organizacije. Delavce v delavnieah "Pressed Steel Car Co." so izkoriščali do skrajne meje. Ko je pričela stavka, je tekla nedolžna delavska kri in močila cestni tlak, preganjali so neoborožene delavce, njih žene in deco. Ameriški delavci ne smejo pozabiti -žrtev tega boja. Po "krvavi nedelji" dne 22. avgusta so vrgli v ječo najbolj a-gitatorično delavne tovariše. Nekteri so še krvavali iz ran, ktere so jim provzročili kozaki. Nekteri teh jenikov so pod za-tožbo. Za štiri tovariše je bilo treba položiti visoko varščino; 14 jih pa še zdihuje v pennsylvanski ba-stilji delodajalcev. Ameriški delavei so dve leti nazaj pokazali svojo solidarnost, ko se je šlo za Moyera, Haywooda in Pettibona. Ali zvrnili niso tega radi oseb, ampak zavoljo načela, ker je vsali delavec občutil, da je bil to vdarec kapitalistov .vsem delavcem \ obraz. Za isto načelo se gre tudi tukaj. Zaprli so 18 delavcev, ker hočejo kapitalisti uveljaviti načelo, da se delavci ne smejo braniti, ako jih koljejo in pobijajo kozaki. Ameriški možje in ženel Vzdra-mite se! Ti delavci niso bili organizirani, ko so pričeli borbo za človeško žviljenje. Radi tega veže še večja dolžnost vse organizirane delavce, da jim preskrbe pravno pomoč. Darujte za obrambni sklad! Kdor hitro da, dvakrat da! Vse doneske za obrambni sklati pošiljajte blagajniku za obrambo jetnikov, Nacetu Klavier, 667 Preble Ave., North Side, Pittsburg, Pa. Joseph G. Ettor, član eksekutive I. W. W. (Industrialne svetovne (Pečat.) delavske zveze.) KAJ IMAMO ZA ZAJUTREK KOSILO ALI VEČERJO? Nek časopis — ne socijalistični, temveč kapitalistični — piše, da se kljub nadzorovanju zvezinih mesogledov v Chicagu še vedno proda vsak dan na tisoče funtov pokvarjenega, nezdravega mesa; zlasti klobase se še vedno izdelujejo iz "izbranega" — smetja. To radi verujemo. In verujemo tudi, da vladni uradniki za pregledovanje mesa dobivajo—dvoj no plačo . . . Zvezina vlada jih plačuje, da pazijo na meso, a mesarski trust jih pa po drugi strani zopet plačuje, da — ne pazijo na meso! Jungle! Jungle! Močvirje! MOLOH MILITARIZEM Dopisi. 0 flM-MMHBHBMBa La Salle, 111., 24. okt. 1909. Sod rug urednik 1 Jugslov. soc. klub v La Salle, IU., je zaključil na redni seji dne 24. okt., da ne sprejme posebne protestne rezolucije glede usmrtitve F. Ferrera. pač se pa pridu-ži svoj protest slov. soc. klubu v Chicagu in popolnoma soglaša z resolucijo, ktero je omenjeni klub že objavil v "Proletarcu". Smrkovemu blaznežu Alfonzu, ki se nazvilje španski kralj in vsem kntarjem, ki so pripomogli, govora. Ali naj se i>otein čudimo, ako se je ^zadnjih sedein let potrošilo povpre&o na leto lepo svoto $60 milijo nov za moruarnico več kot v prejšuih sedmih letih. Tudi za stalno armado so se zvišali t roški. Če pa primerjamo te izdatke z evropejskimi, pa nasi troški še niso najvišji. In kaj takega^naj bi prenesel stric Sam T Angleže bi moral vsaj doseči. Odkar so Angleži leta 1906 bahato pokazali bojno ladijo "Dreadnought", je celi svet ponorel za orjaškimi pomorskimi bojnimi velikani. Poleg Zdr. drž. grade te plavajoče trdnjave tudi Nemčija, Francija, Rusija, Avstri-1 ja, Italija in Španija; Japonska pa tudi ne zaostaja za njimi. Tudi Brazilija in Argentinija sta naročili te vrste ladij. Za prvi 'Dread-' nought' so Angleži plačali $9 milijonov, ki jo danes že zastaran tip. Najnovejši tip pa stane malenkost |15 milijonov! Zadnja tri leta so se troški vseh držav za armado in mornaraieo podvojili. Lanako leto so znašali $1,781,000,-000. Na Angleškem in v Nemčiji, kjer se oborožuje najbolj blazno, ljudstvo komaj nosi davčno breme. To breme pa še veti no narašča. Ob vsaki priložnosti pa kro nani hlapci kapitalistov govore o miru. Ta mir pa lahko kaj hitro dosežemo. Delavei vseh modernih držav naj vstopijo v soeialističn organizacije in kot razrednozave-dni sužnji naj pri poznajo socializem za edino jamstvo za mir. In i-meli bomo mir brez pušk, topov in oklopnjač. Dandanes je to se skromna želja. Nekteri delavci nosijo celo z veseljem breine oboroževanja, če«, da promeni to več "dela in zaslužka * k se pa ftc vslsd <* i ta- nja priljubljenega kapitalističnega časnika navdušujejo za vojno s "sovražnikom". Tako je v stari domovini, tako je v novi, tako je povsod, kjer imajo delavci tako debelo kožo, da ne občutijo, da pada po njih hrbtih kapitalistični bič. t Zapisnik Zalarjeve Ančke. SPOMIN NA KRVAVO BO V PARIZU SVAT- Seja krokarjev se odpre v gostilni pri zalarjevih točno ob dveh po polunOči. Navzočih je 14 krokarjev. Krokar J. Bricelj predloga, da se voli preilsednika, kar se zgodi. Predlaga zato samega sebe in je bil pripoznan soglasno. Klemene protestira; ne pomaga pa nič. Klemenea Ivana se izvoli tajnikom. Fr. Pavlovčiča pa blagajnikom. Kdor želi govoriti mora plačati 25c. Debate so bile ostre in bridke. Nabralo se je $3.50. Ta svota se je izročila gospodarici Ančki, da jo izroči Proletaričeve-mu zastopniku kot Proletarcu v podporo. Podpisi krokarjev: John Bolko, Jos. Bricelj. Ludvig Pet-4*<>všek, Ančka Svete, Frank Pav-lovčič. Mat Arbors, Fr. Urbas, Jernej Vrhove, Anton Korenčan, Kari Lampe, Frank Svete. Kot mati^rkev, tako tudi mi litarizem vniČuje cele narode. Povsod je na delu. Seve tudi v ame riški republiki. Ker se v vseh dr žavah oboružuje blazne, ne more stric Sam ohraniti zdravih možganov. Vprav jiaaprotno je! Ker so ponoreli drugi, je zblaznil še huj še tudi stric Sam. On časti preti vsem moruarnico, za ktero je po trošil že ogromne svote. Ali ta imperialistična glorija se mu prav nič ne poda. "Oborožuje se proti sovražniku, kterega še ne pozna. Zakaj pa ne. Saj imamo. Ameriški narod je najbogatejši na svetu. Seve je povprečni delavski tedenski zaslužek le 11, delavke pa zaslužijo le $6 na teden. Za to se dandanen tudi ne gre. Oboroževati se moramo, ker to zahtevajo velekapitalistiČni interesi, ker oboroževanje nese profit. Ljubo ljudstvo se da odirati brez u-'hvala. Protest v prilog Fereru. Ferer odšel si — najboljši narodov sin — Ferer! trajen ti bodi spomin . .. $1.00; Alfonzo prelil si nedolžno krv— Zato zaslužiš okoli vrata vrv.... 5c. da Šavs za vrv. Žlemberger da tudi 5c, za vrv. De-b absolutizem v graben pokopal 10c.; —10c. de-b blu absolutizma konc; 25c. da Šavs de-b kronane gvave zgu-bne vso urednost; 10c de-b vse tirane Mr. hudič vzev. lOc. pa, de-b jih u pepev sežgav; pa še Alfonza za en kvodr; de-b ga pa šintar u-zeu pa 25c; de-m Ferer živel v narodu 25c; ker stvar napreduje, da zastopnik "P" 25c; živela svobodna šolal Olc.; Ferer spanslu mnče-nik 10c.; Radovan noben človek ga naj ne pozabi ,ker prelil si nedolžno kri 10c; Slovencem naj bo to vpozor 25c; Fereru večni spomin 10e; Veš kajti pravim kralj AlfunČek: Ferer junak a Ti si junček 26c.; ker soglašam z resolucijo 25c.; če-b se Alfonzo bolj premislil, bi Ferer še danes živel. Radovan da $1 z namenom, da se ob letu spomni Proletarec Ferera; za beračijo Alfonzove ženitbe 10c; de-b se slov. narodu oči odprle 10c.; za le, protesta itd. Skupaj se je nabralo $9.50. Anton Rtipar izročil 50c., Vsega torej $10. K tej svoti niso navedli vsi besedila, ker so eni darovali brez besedila. Vsem iskrena za V noči 24. avg. 1572 se je v Parizu zvršil umor na debelo, ki je zabeležen v zgodovini kot "krvava svatba." Ta spomin na krvavo delo matere cerkve je pa uve-kovečil švicarski pesnik Konrad Ferdinand Meyer v krasni noveli, iz ktere prinašamo to le: V mesečni svitlobi na desni od mene, na balkonit prvega nadstropja, tako blizo, tla bi jih skoraj tlosegel z roko, so tri osebe, sloneče na ograji, poslušale pazno v noč. Bližnji je bil kralj, na kterega obrazu so se plemenite poteze strahu, jeze in blaznosti zgrinjale v peklenski izraz. Mrzlične sanje ne morejo vplivati groznej-le, kot ta resnica. Zdaj, ko pišem, kar je že preteklo zdavnej, gledam nesrečneža z duševnimi očmi — in stresam se groze. Poleg njega sloni njegov brat, vojvoda anjuški z blaziranim, žensko krvoločnim -obrazkom in trese se strahu. Za njima stoji, najodloč-neja med njimi Katarina di Medici. Nje obraz je bled, nepremičen, oči so na pol odprte, njene poteze na obrazu pa izražajo ravnoduš-nos t. Ztlaj z vrši kralj, kot bi ga pekla vest, z roko krčevito znamenje, kot bi hotel preklicati dano povelje, ali v istem trenutku se začuje strel iz puške, meni se dozdeva na dvorišču lionvre.*^---- "Vendar!" zašepeta kraljica, kot bi ji odleglo in tri osebe zginejo z balkona. Oglasi se bližnji zvon in vabi za umor, za njim se oglasi drugi in tretji, žareče baklje vzplamte kot požar, streli pokajo, moja duša pa občuti, da čuje vzdihleje umirajočih." - —- -■•------------r— "Domišljam si, da se držim za železno omrežje in gledani na neskončno valečo se reko Seine. Zdaj se dvigne iz valov napolna-ga ženska. Obliva jo mesečna svi-tlotoa, boginja reke, sloneča na urni, iz ktere izvira voda, kot sede v Fontainbleau in prične govoriti. Govorila lii meni, ampak ženski izklesani iz kamna, ki podpira balkon, na kterem so stali trije knežji zarotniki. "Sestra", vpraša iz reke, "ali veš, zakaj morijo!" Mrliča za mrličem mečejo v mojo drvečo strugo in u-tnazana sem krvi. Fej, fej! Ali morda berači .ktere vidim zvečer prati njih cunje v moji vodi, vbi-jajo bogatine t" "Ne", je zašepetala ženska iz kamna." morijo, ker se ne morejo zjediniti, ktera pot vodi v zveličan je" — In njen obraz se nabere v zaničljiv zasmeh, kot tla se krohata ogromni bedastoči.'' "Na dvorišču Louvre gledam grozo. Ilugonotje, spremljevalci navarskega kralja ležijo ravno kar umorjeni v kupih, nekteri se zdihujejo. Ko korakam ob Seini. vidim nova grozodejstva. Tu leži siromašen starec s preklano glavo, tam se bori nežna ženska s sirovim suličarjem. V neki ulici je tiho kot v gomili, iz neke druge se čuje jo klici na pomoč in slabo-doneči vzdihleji vinirajočih." Po znižanem in srednjem prora čunu je bilo umorjenih 25,000 Hu genotov. Papež je pa v Rimu odredil tedeum v proslavo bo^jo, ker je posrečil in in obnesel se u-mor na debelo. *) Louvre je nekdanji kraljevski dvor v Parizi/. SLOVENSKI DELAVCI IK OBRTNIKI v Conemaugh, Pa., pozor! Dne 13. nov. t. 1. priredi v Austrian Hall SLOV. SOC. KLUB ST. 3. jesensko veselico. Na veselici bo tombola s krasnimi dobitki. DOBIČEK je namenjen za nabavo leposlovnih in podučnih knjig in časnikov. Vsak delavec in obrtnik, ki misli svobodno, ki se ne strinja z današnjim kapitalističnim ziste mom, na veselico! Začetek ob 7 uri zvečer. Za splošno mnogobrojno udeležbo vabi najuljudneje ' ODBOR. JAVNA ZAHVALA. Podpisani delegat 4. red. kon vencije S. N. P. J. v Clevelandu, O., izrekam gospodu in gospej vam (ilobočnik, kakor tudi vsem » rimi sem imel priliko in čast čevati, javno zahvalo An iskrenost in naklonjenost, sem v/i val za rasa taniosnje^ vanja. Nadalje izrekam slavnim dritf J,m, kakor pevskemu zboru "Ti glav", '' Sokol u ",, Sokoliram, dr matičnemu oddelku tir. Sofo Napreju št. 5 S. N. P. J, in m tistim, ki so gmotno sli duš«^ prispevali v počast del^atov T retlne konvencije S. N. P. J. m0! naiprisrčnejo zahvalo. j*ili našemu narodu v ponos vzgled. — Živeli! BL John Sare, Cumberland \Vy iz Kje je John Stanko? Doma j Gornjih Spovic pri Cerkljah i Kranjskem. Pred leto dnij je l val nekje v Coloradi. Ako kdo r jakov ve zanj, naj blagovoli n znaniti njegov naslov njegovig sestrama. Frančiški Rudman Neži Potokar -—.85 Gale St., A rora, III. Importiran starokrajski I tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje. Ii portirane cigare jn cigarete. Vi pristno in p() zmernih cenah. ' VAC. KROUPA, 1243 W. 18th St. Chicago I ZANIMIVA BROŠURA "Kako so nastale ver ^ in bogovi?" H se dobi odslej za polovico znižal cenoA t. j. 15 centov en izvod, p izdat.y^rivanu Kaker, nova ste 1922 (ne več 629!) Laflin St. Cl cago, 111. Vsak v resnici naprednoraiilt delavec bi jo moral Čitati. Sodrugi! Priporočajte hrvatski« 4 lavcem "Radničko Stražo", edini 1 vatski socialistični list ▼ Ameriki M ročnina $2.00 da leto. Naslov: 606 1 Centre Ave., Chicago, 111. Podpisani naznanjam roji kom v Chicagi in okolici, d sem odprl novi saloon o 825 Blue Island Ave. Točil dobro pivo, vino in dobro w sko. Se priporoi John Mladič 825 Bine Island Av. Chlcaf Halo, Johtiy! Kje ai pa bil včeraj? Saj vel kje, ta kjer je največ zabave. Ali lene v« da je največ zabave v GOSTILNI. John Košiček, 590 So. Centre Ave., Chicago, II Aka hočei dobro naravno vioo oglaai ae pri JOS. BERNARD 620 Blue Island Avenne Telefon Canal 842 CMCAl Pri njemu dobii najbolja kallforal ska in importirana vina. Najboljše in najfinejše oblek« so po nizki ceni na . pri H. SCHWARTZ, . 16—18 N. Halsted St., 0hiM| Velika zaloga klobukov, čepi«, I vljev, perila in kovČekov. Kdor kupi za pet dolarjev, dol darilo. L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago« Ime večjo zalogo ur, verim P* nov in dragih dragotin. Izvrtaj* H veakovretna popravila v tej aelo niski eeni. ObiAčite (at Društvene regalie, kape, banders itd. ta eloveneka druitva najbolje Emil Bachmai 1719 So. Centre nve., Chic»«o, 1 UKI V PENNSYLVANIA H .jim ka/ali prvolMTjf tako dol * go, da »o slednji, razjareni, zgra (Dalje.) bili par teh kreatur in jih pošte- --no uaklestili. Satanski naklep se ko je pisal "Pittaburg Lea- posrečil! S posredovanjem Povzemamo te odstavke, pr- kompanije je county serif takoj Ut<>. ker je značilno, kar je poklieal v alužbo 2tR) posebnih l-dmah ob delo; v mnogih slu- kel s količem, da se je siFomak o- niso taki reveži dobili niti nrsvestil.Napod nitVtfl s.» pobi* ? plače, dasiravno so delali \\ štrajkarji in ga odvedli v bol-dva tedna od prešnjega pla-; ni<.0. dn« pa dn čam, ko so jih j ThUi m j^l|Mlkli dogodki dili i/ dela. Kompanija je lavno rekla, da je ne — za-ijo. . . Nek delavec v Butle-kteri je imel toliko poguma in pnega potrpljenja, da si je pri-il $150 in kupil majhen ko-aemlje izVen kvunpanijskega ao se ponavljali vsak dan. Uniformirani divjaki so gromadili zločin na zločin! Ni čuda, da se je zgražala vsa Amerika tiste dni, ko so časopisi sirili vesti o krvavih bojih v McKees Rocksu. In tudi ni čuda, lik aimpatizirali.Delavci pa. kte se predrznili govoriti o kakš-liji ali delavskih organizaci-U>ili so naravno na mestu, ka-(pravi Anglež, "chopped off\ ijkujočih delavcev v Butleru |e čez 8000. Zaštrajkali so ne-ob tistem času kakor oni v je s Rocksu. w ; • - štrajkarji v silobranu na- tva. bil je istil trnutek, ko pram brutalni sili rabili silo. da napanija zvedela) za to, odpu- go ge z raznoVrstnim orožjem in kafnenjem branili pred skabi in i, an zaoeijezem v - crn. < v j^nem 8amem dnevu — I Polovica delavcev vposlenih J5 juljja _ ^ bilo ralljenih 50 štrajkarjev. Istotako krvave dneve so imeli štrajkarji v Butleru. Štrajk se je vršil popolnoma mirno, dokler ni bilo "kozakov"; jedino kompa-nijsTce barabe so storile vse, da bi provocirale izgrede. Ko so prišli konštablerji v mesto, zbrali so se štrajkarji, njih žene in otroci na uličnih hodnikih in radovedno gledali vojake na konjih. Delavci niso slutili nič hudega. (Dalje prih.) ,'poslenih jondotni American Sheet and , Plate Co. je bila že organizirali Amalgamated Association .Tin Workers' Protective As-tion. Štrajk, kterega so deli v New Castle vprizorili isto->, je bil naperjen proti odprti lici. V boj se je podalo 3300 rcev. je završelo v vseh treh me-McKeea Rocksu, Butleru in Castle, niso štrajkujoči deti niti malo pomislili s kakšno Rjo se bodo morali boriti, 0-s kakšnimi sredstvi bodo listi nastopili-; proti njim. la, kakršne so* se- poalužili [i tvornic v omenjenih treh ih, da bi zatrli pravično de-fco revolto in protest proti na-)st vpijočim krivicam, je bila najbrutalnejših, kar jih po-zgodovina delavskih bojev v ijenih državah. "Red in za-sta bila potisnjena popolno-atran. Da, še celo tisti, ki [jejo "red in zakori", uga- MEDNARODNE MANIFESTACIJE NA ČE&KEM Ob priliki češkega strankinega zbora sta se vršili na Češkem dve velikanski manifestaciji delavstva, ki sta tako sijajno potrdili voljo češkega proletarijata, nadaljevati socialistično delo osvoboditve v slogi z delavstvom vseh narodov, da se mora kakor pena razbliniti vsako upanje narod-ao najve^o*"anarhijo,' samo ni»*kih hujskačev, ki ničesar na pozabili siromašne delavce »vetu ne zele tako vroče, kakor da bi se delavstvo dalo raztrgati in pripravili še ob tisto suho kjico kruha. Red Steel Car Co. je odmah, odkorakali delavci iz tvor-atopila v zvezo z mnogimi lovaluicami za skabe, Vozili kbe iz vseh večjih mest iztoč->nblike, zlasti i/. New Yorka. iarji so postavili pikete kro-tvornic, in ko ao prišli da prevzamejo njih mesta, je med prvimi in slednjimi >irov, pretepov in krvavih Sploh pa so tvorniški boa-vsopolno raznih barab, so preskrbeli z žganjem in fjem in jih naščuvali proti barjem, da jih izzivajo, kjer-lorejo. Kompanija je namreč čakala, da pride do krvi. lijske barabe ao res vršile nalojro; draiiH ao Itmjknrje potem premagati od kapitalizma vseh nan dov. Res je, da so narodne strasti v Avstriji razgrete, kakor da bi ae bila pravkar šele po: rodila narodna zavest. Res je, da so nacionalistični boji v meščanskih krogih potisnili zanimanje za vsa druga politična vprašanja, izvzemši ministrske sedeže in podobne ideale v ozadje. Res je, da živimo prav sredi tega nacionalističnega blaznenja. Res je pa tu,8nia Jeremijeva. — Dr. D.: Na posledice, ki so nam dokaz, da rodnostno vprašanje na zboru češ-dosežemo samo po tej poti, pod ke socialno demokratične stran-rdečo zastavo socialne demokraei- ke. — Pregled. — O. Župančič: ie, zmago kot clelavci, kot < Epigrami, kot ljudje!" Po teh besedah je- "Naše Zapiske" ae naroča zopet zagrmelo po vrtu, da ni mo- Ljubljani 6 II. Šebenburgova u-gel nihče dvomiti; tako kakor je liea. govornik, tako čuti in misli Češko Revijo priporočamo vsem naj-delavstvo. topleje v naročitev. Potem je govoril- sodrug Etbin Kristan., ki^jc posebno naglašal, Listu v podporo. da je pravični rešitev narodnega K izkazaili 8Voti $15>00 gpada vprašanja nemogoča brez socializ- /apillllik z banketa društ. ma, ker je gospodarska neenakost x«prej šl 5 SNiM. Pri veseljem o- temelj vsakega zatiranja. Narod- mi/ju icurj^gTpogreba se izvoli BOStoi problem je \ piiisanjc vseh so>rlaMm šarva predsedni- nan^Wtmvr^e more samo skup- kom> del/F. Stoniča tajnikom no rešit., ne Pa v boj,, v>, . z vse- Martina /žt.,,ZIlikarja blai; cn-slovaške sodruge na Ogrskem krat v papirju $1; enkrat v papi-a od rug Vrhovsk.v, za nemške so- rju $2; 3krat po 5(k*.; 3krat po druge na Češkem sodrug Seliger, 25e.; 12 krat po 10c.; 26krat po potem je imel sodrug dr. Soukup 5$c.; 15krat po lc. Debate so bile zaključno besedo. Vsak je govoril zelo živahne in humorja veliko. po svoje, a kakor nevidna rdeča nit je šla skozi vse govore velika ideja mednarodne solidarnosti delavstva. Bila je veličastna manifestacija, kakršne je zmožna samo sooialna .demokracija, manifesta- Sklep kurjega pogreba. J. &arc, za predsedništvo; F. Stonič. za tajništvo; ' M. Železnikar za blagajništvo, Val. Stalick nasproti "01. Sv. 50c.; Stucin nasproti Stalicku cija, ki se ne da vprizoriti z režij- 46c . fcarc 15c . pp{jak 15c . Ru. sko rutino, temveč le na podlagi' ejj 25e.; J. Vogrič 25c.; Urbas mogočne zavesti soli*\eome»eoo»e»e»ooeeet ommsm .»JO. meri '22, $25. J gotsve 1! * veliko bukov obleke po $15. ogo in< odernih klo-raznovrstnih bojah. Izdelujemo ,, Proda jemo Imamo V zalogi Za mnogobrojna fTaj^fta se priporoča *WTlljf la a mmW}W/ PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE J UKI iTlAlTlLli, 1724 S. Centre Ave., Chicago, 111. ............................................1 n a 1 ftj^tati^e mo tudi veliko zalogo s-ajc, kra-podnjih hlač, opank, i t. d. .............................."""ttttttiniMeieee ZEMANOVO "GRENKO VINO", ! i je najboljše zdravilo avoje vrate, izvrstno sredstvo proti bulez- ! I mm želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEOLJIV J' LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA", ;; želodečni grenčec.Tatra je izdelana ia zdravilnih zelišč tatran- < j; skega gorovja, zdravi živčne alabceti, podpira lahko prebavr 1 ; J želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. ! Dobiti v vseh slovanskih aalunih kakor tudi pri izdelovalcu ! teh najboljših zdravil. ] Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijaka vina. J B7 F M A N 777 A,P°r' Street, • Chicago, III. iMIMIMM>tH«>«M«>««t»IH4t>l>t»tM>ll»MI»»l Zdravljenje v 5 dneh brez noža iti bolečin Varicocele, Hydrocele Ž"ŠIRAN" Ozdravim vsaeegs, kdo» trpi na Vsrleoeeli, Strieturi. Dalje oz4lravim nalezljivo za»tru).'enje, ^iivčne nezmožnosti, votk,-nieo in bolezni tičočih se možicih. ' Ta prilika je dana tistim, ki so izdaH že velike svofa zdrsvnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pe» kszati vsem, ki so bili sdrsvljeni od tuestov zdravnikov brezuspeftno, da posedujem Is jss edino sredstvo, s kteriei zdravim vspeino. Za nevspetao zdravljenje ni treba plačati—le ta vspetao. Ozdravim pozitivno želodečne bolezni, pljučna, na jetrik in ledvicah ne glede kako stara je bolezen. Tajne molke bolezni zdrsvim hitro, za stalno in tajno, iivčene onemoglosti, slaboet, zguba kreposti, nspor, zast.ru plen je in zguba vode. Pljuča, naduho,' Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovejio metodo. ....ženske bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za stalno. — Zastrupljanje in vse druge kožne bolezni kskor priiče, ture, garje, otekline.—Močni tok ie druge bolezni. Prelite in svetuje sestonj. DR. ZINS. 41 SO. CLARK 8T., CHICAGO. (Med. Randolph in Leke 8t.) (Jraduje: od 8 ure zjut. do 8. ure ivečer. V hedeljo: od 9 ure tjut. do 4 ure popt ALOIS VANA — izdelovetelj — sodovice, mineralne vode In raznih neopojnIH pijač. 82-84 Flek 9«. s Tel. Ceeel 1405 DR. F. J. PATERA Ordinujet ne sevrozap. voglu Asžiland In Mllwankee Ave. od It. do S. ure popold., od T. de S. ure t večer pe ob torkih In petkik. Telefon Hajmorket M. P R0L3TAEEO Delavec Ševirjov. Povest izza dobe ruike revolucije. Spisal M. Arcibaiev. Poslovenil Joie Zavertnik. i i i ^ (Dalje). Strojnik ga je pM.no pogledal v oči. Stračen Hoj ae je prikazal na Črnem sestradanem obrazu z tlečimi faiit**tičuu»ii očmi. Minuto časa sta zrla drug drugemu v obraz. Sevirjov ni 4?anil. Strojnik je pa hipno povesil pogled, uje-govo telo je postalo mrtvo in odgovoril je svojeglavim. "Če tudi . . . Ali ima moje življenje kakšno vrednost v primiri... "Nobene," je aegel vmea Se-virjov iu vstal. Strojnik je brzo dvignil glavo, hotel je nekaj reči, pa je zopet p»>-besil glavo. "Ta se jiasrkal," je nekdo zaklical pri bližnji mizi in se idiotsko zakrohotal. Ševirjov je obstal za trenotek. Njegove ustne so se premikale, rekel pa ni nič. Odšel je z vzravnano glavo proti izhodu. Črni strojnik je s pobešeno glavo obsedel pri mizi. 5. Široki, ravni prospekt se je zgubil pod mrzlim nebom v modri daljavi. Kolikor daleč je segalo oko, je bilo videti temno, pisano, živo množico, ki se je drenjala in suvala skozi neskončuo vrsto ekvi-paž in preko relsov ulične železnice, ki je zaeno delila to množico v dva dela, ki ni naraščala pa tudi se zmanjšavala. Krasne so bile hiše, veliki raz-ložniokni, lahke in elegantne avetilke in drogovi ulične železnic ce. Celo zrak in nebeško svitloba sta bila tudi čistejša in jasnejša. Dihalo se je ložje kot na prosteni in krije krožila hitreje po žilah. Pred Sevirjovom in za njim so se drenjali ljudje v nepregledni vrsti, veseli ljudje, s prazničnimi obrazi. Od vseh strani je odmeval smeh, zmes glasov, šumenje svile. V tem hrupu so se pa jasno čula znamenja ulične železnice z zvoncem in pa ropot ekvipaž, ki je naraščal kot valovi, da se je potem zgubljal zopet. Ševirjov je imel roki v žepih, glavo je pa nosil po konci. Pred njim je stopical debel gospod, s klobukom po strani; preko rožastega dvojnega tilnika se je pa vlekla mehka skrbno negovana guba. Stopal je solidno in lahko, v roki, ki je tičala v rjavi rokavi-, ci, je pa vrtil palčiko. Glava na rožnatem vratu se je brez skrbi sukala na vse strani, posebno ženske je rrfotril z veseljem. Poznati mu j J bilo, da prihaja od obeda, da z zadovoljstvom jedi raz-izi lepih i pazil Ševir-je bil vedami, na kte- srka v sebe zrak, da dražene živce tolaži z žena. Dolgo časa ga ni jov. Ali rožnati ti no pred njegovimi rem se je leno zazibala guba, pri vaakem koraku. Slednjič je Ševir-jov težak in trd pogled obvisel na njemu. Nekaka pritiskujoča, topa misel se je nakrat zrealila v Sevirjovem pogledu: vlekla ga je za tilnikom. Ko mu je gniča dam zasedla pot, ae je Sevirjov umaknil mehanično in sunil je častnika, ftevirjov je hodil za rožnatim tilnikom vstraj-no, počasi in sigurno, ne da bi se zmenil za klic častnika: "bedak." V njegovih očeh je postajal njegov poseben in grozen izraz še iz-razovitejiši: jasnost brez srčne sile se je zrcAlila v njih. Ako bi se bil debeli gospod z rožnatim tilnikom ozrl in t razumel ta jasen pogled, pomešal bi se med množico in bi "klical z obupnim o-brazom na pomoč. V Ševirjovih možganih je misel podila misel, ki so se vse zoževale, da so slednjič obvisele na rožnatem tilniku, kot cent težak kamen nad človekom. Ako bi se poskusilo jedro teh misli izraziti z besedami, bi se glasilo tako le: "--Ti greš ... le hodil . . . Ali zapomni ai, da če pred menoj hodi srečen, sit človek, da pravim: ta je sit, je srečen, živi, ker mu dovolim t . . . Morda se premislim v istem trenotkn, potem ostsneti le ie dve sekundi za živ Mi. V moji duši nimajo govorance o sveti pravici vsakega človeka do življenja nobenega pomena! Gospodar sem čes tvoje življenje. '... Nihče ne more povedati ure in dneva, ke- daj se bo meni utrgala uit potrpežljivosti. Prihajam, da sodim i vse, ki ste nam grenili življenje, ukradli solnce, lepoto in ljubezen, ; ki ste nas obsodili v večno delavsko sužuost. Morda ne bom vprav tebi dal dovoljenja za življenje, veselje in vživanje. Stegnem svojo roko in iz tvoje rožnate glave ifodo brizgali kri in možgani in padali na trotoar. x . . Saui setn sodnik svoje duše . , , Življenje vsakega človeka je v mojih rokah, vržem ga lahko v blato in prah, kedar hočem! , . . Zapomni si to iu povem to očitno pred celim svetom. . . To je moja beseda." Strašna jeza se je polastila Se-virjova, Za trenotek je vse plavalo pred njegovimi očmi, le rožnati tilnik pred seboj je vedno videl kot belo piko v mraku--- občutki mrzlega kopita samokresa, kterega so prsti držali krčevito — in rožnata živa pika pred njim, Nakrat je obstal. . v , • . Nasmejal se je čudovito, njegovi prsti so spustili samokres in obrnil se je in šel nazaj. Gospod z rožnatim tilnikom je sukal palico in gledal lepim puni-cnm v obraz, dokler se ni zgubil v množici. Še vi rjo v je koraeil preko ceste in kmalu bi bil,^prišel pod voz U-lične železnice ,ne da je kaj opazil o tem. Kmalu je bil v samotnih ulicah, ki so vodile do njegovega stanovanja, do njegove samotne sobice. Oči njegove so bile mirne in jasne. -t* Že na stopnjicah je bilo čuti ženski krik; ko je Ševirjov stopal skozi teman hodnik, je opazil odprta sobina vrata, kjer je že zjutraj čul plakati otroke. Dasiravno je stopal brzo mimo, vendar je o-pazil, da so zaboji, postelje ležali na cunjah; dva napolnaga otroka sta sedela na posteljnem robu s preplašenima obrazoma, deklica, komaj stara sedem let se je pritiskala k mizi, in velika medla ženska ai je gladila z rokama skuštrane redke lase. "Kaj naj začnemo Ali si mislil na to zavrženi bedak?" je vpila brezupno. Ne da bi se ustavil, je šel Ševir-jov v svojo sobo slfkel suknjo in se vsedel na posteljo. Poslušal je pazno. Zena je kričala in bolestni kriki so odmevali v poslopju, kot klici potapljajočega na pomoč. Ni bilo opaziti mržnje v tem klepetanju, da si je klela in zmrjala. Bili so le obupni klici končne obupno-sti. * "Kam naj greva z otroci? Na ulico? Prosjačiti? Ali naj se prodam, da bodo tvoji otroci imeli kruh? Zakaj ne govoriš? . . . Kaj misliš? .... Kam naj gremo?" Njen glas je postajal višji in višji in žvižgajoči glas jetike se je čul grozno vmes. "Kaj boš pripovedoval! ... Ta revolucionar . . . Proteatirati! ... Kakšno pravico imaš. Protestiraš, ker so te obdržali iz milosti . . . Kdo pa si? . . . Tudi boljši ljudje trpe in žive ... Ali nisi mogel potrpeti ... Če bi ti kdo pljunil v obraz, bi moral molčati . . . m spomniš se, da imaš pet gladnih ust doma! . . . Prosim, ponosnost! Na kaj boš ti ponosen berač? . . . Učitelj ni navajen, da hi pripogi-bal svoj hrbet pred uradniki . . . Tele . . . zavržen idiot." Ženski glas se je zgubil in kon-čaval v srce pretresajočem kašlju. Nehala je in pljuvala, stokala kot pes, kterega se stiska do smrti. "Ma^enka, boj se boga!" ae je čul tih, žalosten in pobit glas, iz kterega so odmevale aolze brezpo-močne zavednosti radi nezasluže-noga karanja. — "Nirfetn mogel drugače . . . saj sem Človek in ne pes . . . " Ženska se je zakrohotala. "Kakšen človek si! ... Ti si pes . . . Imaš mlade psičke, molči in trpi. — Če bi bil ti človek, bi ne živeli v ti luknji in jedli le vsake tri dni. . . Ne hodila bi bosa in ne bilo bi mi trebs prati tuje cunje... Proklet bodi s tvojim človeštvom. Stradali smo poldrugo leto, dokler nisem s solzami izprosila službe!!! Na kolenih sem prosila kot bera-čiča . .. Pokazal si že enkrat svoje plemenito srce . . . Pomagal si rešiti Rusijo ... pa bi bil kmalu sam gladu poginil za plotom . . . Le poglejte junaka .... O, proldet naj bode dan, ko sem te videla prvič .. . bump I" Mašcnka, boj ae ved ar boga!" I se je oglasil mož brezupno." Ali setu mogel postopati takrat druira- če? Vsi so šli . . . vsi so upali. Kilo I je mislil, da bo . . . " | "Misliti bi bil moral; drugi morda niso imeli gladile decs. Od kini si vzel pravo, rizkirati za druge? Ali ai vprašal nas? Ali si vprašal d#co, če hoče umreti za tvojo Kusijo? Ali si jo vprašal? "Nisem vedel . . , Boril sem se i za boljše življenje, kot vsi drugi... 1 za vas, za tebe ..." "Za boljše življenje!" je zastokala žena. "Kdo ti je dal pravico, i da smeš sanjati o boljšem življenju, ko si živel najnižje življenje. | Skoraj smo beračili v vasi . . . . tam, kjer sem dobila jetiko . . ." Pokajoč kašelj, kot bi se tr^al in drobil na kose, je vdušil njene tožbe. Nekaj minut ni bilo čuti j druzega kot stok in greanje, potem je pa pričela s pomilovanja vrednim šepetaj oči m glasom, ki je bil čuti po vsem stanovanju: "Vidiš ... že umiram ..." "Mašcnka," je zaklical mož in njegov slaboten krik je vseboval toliko brezmejne žalosti, k«'sa, ljubezni. da se je skremžil celo ravnodušni obraz Sevirjova. "Kaj, Mašcnka!" je nadaljevala žena triumfovaluo in s krutim Klasom nesrečnih ljudi," preje bi bil klical Mašcnka!---Kakšna Mašcnka sem zdaj . . . mrlič, razumeš mrlič! ..." "Mamica," se je začni otroški glas. "Ne govori tako, mamica!" "Ne plakaj ... za božjo voljo," je viknil mož . . . "Kako--- kaj — —• nisem mogel .... ko se mi je povedalo v obraz: osel, tepec, bedak — — nehaj plakati... za božjo voljo nehaj . . . obesim se, saj je . . . "Aha, obesiti se hočeš," je Ve-kla žena z grozno odločnostjo, sko-jraj nrirno r^Tr se^ obesiš, kaj bo-I mo pa mi? Jaz se obesiti ne morem . . . "Ti se lahko obesiš, te i le bodo pa poginili gladu! Lijočka ! potem lahko gre na Nevskij . . . Dobro, le obesi se, obesi se! Ali zapomni si, da te boni klela, ko boš visel v zanj ki!" Čuden, teman glas, kakor če bi kdo z glavo zaletel se ob steno, je udaril na Šcvirjovo uho. "Nehaj, stoj," je pričela žena divje. "Ljoša, nehaj, nehaj!" Začni se je ropot, padel je stol. Mož je grčal. skozi grčanje so se pa čuli temni udarci človeške lobanje ob steno. "Ljoša. Ljoška. stoj. nehaj, je klicala žena. Nakrat se je pa čul glas, kot bi glava vdarila ob nekaj mehkega: Najbrž je žena porinila roko med steno in njegovo glavo, da je v svojem histeričnem napadu vdaril ob njo. Nakrat je pričela plakati deca. S prva se je čul le en glas, najbrž najstarejše deklice. Potem sta pa začela skupno dečka, ki sta sedela na posteljnem robu. "Ljoša, Lj«>ška. je šepetala žena, kot bi imela mrzlico," nikar... odpusti mi . . . nikar. Saj ni nič, bo že bolje . . . Seveda, nisi mogel drugače. . . Žalili so te Ljoška!..." In pričela je plakati. Ševirjov je stegnil vrat, na nje-— vem bledem obrazu so se prika-bob*atne poteze. S širokimi koraki je atopal preko hodnika, odprl je vrata svoje sobe in zaklical s. svojim veselim in dobrohotnim basom: "Maksi-mova! . . . Samovar!" (Dalje prih.) i 0 "» ■■■ ' ■ NASI ZASTOPNIKI. Tan. je postajalo tiho in mirno. Čuti je bilo, da liekado žalostno plaka. ali ločiti se ni dalo, je li otrok ali odrašen človek. Prihajal je že mrak s svojim modrim obsevom, ki je visel kot pajčevina v zraku. Jok je pa vplival obtežkujočf in srce trgajoče. Potem je utihnilo tudi to. V hudniku, za zastorom je bilo že zopet čuti šepetanje, vmes pa kašelj .Dva visoka glasova, ki sta vsak trenotek obmolknila, kot da bi se baila, da ju kdo čuje, sta si pripovedovala nekaj skrivnostnega, od -česar je Ševirjov razumil le to le: "Se ni hotel ponižati? . . . Bil sirov z uradnikom . . . Uradnik mu je rekel bedak ... ha? Nobene ponižnosti . . . he, n^. . . Bil neuljuden z uradnikom, s svojim dobrotnikom . . ha, ha?" Sevirjov je bobnal vedno hitreje in hitreje s prati po kolenih. V veži je močno zapel zvonec. Stara-ata obmolknila. Nihče ni odprl. Zopet je zapel zvonec. Za zastorom je bil čuti šepet, drug druzega je silil, a vsak se je branil. Zvonec je zapel v tretjič. Od zastora sam so se začuli po hodniku gujajoči koraki. "Zakaj ne odprete?v Ali spite vsi?" je vprašal Aladjev, ko so se odprla vrata. La Salle, IU.: John Pjrtek. Conemaugh, Pa.: Frank Podboj. St.. Louis, Mo.: Vincent Cain-kaf. New York-Brooklyn: Feliks KramaršiČ. 1 Johnstown, Pa.: Math. Gabre-nja. Colorado City, Colo.: Drag. Po-gorelec. ! MATH. VERTAClC, Box 107, Rockland, Mich, za Rockland in okolico. j Jakob Dolenc, Box 3, Willock, Pa. John Mesojedec, Box 337 Davis, W. Va. Frank Črne, Cleveland, O, Rock Springs, Wyo.: Valentin Stsliek. Za Chicago in okolico sta naša zastopnika Mike Kulovec in John Jereb. Anton Sterle. Box 3C8, Chis-hnlm, Minn. Anton Jalovčan, za Hudson. Wyo.. Lorain, O. in okolico: Frank Vevar. Kenosha, Wis.: Ignac Radovan. Darragh, Pa. in okolico: Ivan Ring. Hibbing, Minn.: Frank Hit+i Za Miimettoto: Jernej Črnogoj, Box 477 Kveleth. Kdor želi biti zastopnik lista od naših sodrugov naj nam to naznani, da mu pošljemo pobotne knjižice. THE NORTH AMERICAN A.00I-DENT INSURANCE CO. Nesreča nikoli ne praznuje. — Radi tega tudi Vi ne veste, kje Va* ista čaka. Za samo jeden dolar na leto ae lahko zavarujete za sluČ»j ponesrečenja. Za izgubo živ-jljenja $1,000.1)0, za izgubo obeh očes, obeh rok ,obeh nog, ali jed- j ne roke in jedne noge #1,000.00; j za izgubo jedne noge ali jedne ro-; ke $260.00, za izgubo jednega oče-J sa $100.00. — Bolniška podpora znaša $7.50 na teden. — Sprejemajo se inoški in ženske od 16. do 65. leta. Pišite takoj za' pojasnila in če pismu priložite $1.00, se Vam takoj dopošlje zavarovalna polica za $l,000i00.—Pisrna naslavljajte na: Accident Insurance Co., 906 Trinity ave., Bronx, New York, N. Y. Dolžnost vsakega socialista je, podpirati svoje časopisje. Agiti rajte za "Proletarca". Pridobite mu nove naročnike. Listnica uredništva. P. Kuraik, Oregon Vaš list dokazuje, da še niste so-c.alist. Vi pišete, kaj vam je Š. storil slabega. Poročajte še, kaj vam je naredil dobrega in kaj ste vi njemu zvršili slabega. Denite vse na vago in razmišljajte o tem. Zaključek bo lahek. Prišli bodete do zaključka, da ste človek vzgojen po principih kapitalistične družbe in da tudi na druge vaše tovariše vpliva kapitalistična vzgojfl. Zapomnite si, da ni nobena zasluga. če delavec koraka v vrsti stavkarjev. To ni zasluga, pač je pa dolžnost vsakega delavca. Če se delavec ne bo boril za svoje osvobodenje, ga tudi bog in od* rešnik ne bodeta rešila trpljenja in muk. Pozdrav! Posebno poročilo poročevalca o razmerah v Clevelandu prihodnjič. VABILO. na občni zbor " Pros vete", kteri se vrši v saboto dne 6. novembra ob 8. uri zvečer v Narodni dvorani na 18th St. in Centre ave. Ker se gre za zopetno oživljenje pevskega zbora, se pričakuje številne udeležbe od vseh, ki se zanimajo za razvoj chicaških Slovencev. ODBOR. Podpisana se priporočava Slovencem za mnogobrojeno-bisk, ker imava na razpolago dobro gostilno in dvorane. Šajnek & Hans 587 S. Center Av Chicago, lil. M. A. Weisskopf, M, D, Izkušen zdravnik. Uradu je od 8—11 pred poldne in od 6—9 zvečer. 885 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, III. Valentin Potisek GOSTILNIČAR 1237-lst St.. La Salle. Ill Toil .M, (oattlnl podrej«.« pijair w priporota rojakom u oblka obiiL ' Delavci na prostem izpostavljeni mrazu in via u«aiti se ubranijo dolgotraja mu bolelmnju zareumatizaiQ in neuralgijo, ako rabijo Dr. RICHTERJEV Sidro Pain* ExpeUei ko čutijo prve pojave. 1 zdravilo odgovarja zahtev« nemških zakonov in ima u oporekljiv rekord tekom | let. /T* V vseh lekarnal^ j ♦ ■♦in 60 ceutov, ali pa p ^r izdelovalcu. F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., New Yw Joseph Kratk 575 W 17th St.. Chicago, III, Izdelovalec najfinejših cl vsake vrste. Na debelo in drobno. Sveti kruh in fino pecivo dobite v v hrvatsko slovenski pekarni Curiš i Radakov 623 So. Throop Street Vozi tudi na dom CHICi POZOR! SLOVENCU POZ SALOON s modernim kegljl&ea ' Sveie pivo v sodčkih in batfj in druge raznovrstne pijače ter uri smodke. Potniki dobe 6edae p diiče za nizko ceno. Postrežba točna in iz borna. ' Vsem Slovencem In drugim Slovi se toplo priporoča MARTIN POTOKAR 564 SO. CENTEB AVE, --)- M. Lackovič 178 West ista St., G.Vokenn 559 W. 18 St. Chicago. Popravlja dežnike in pipe po primernih cenah. Gola resnica. Resnica je samo ena! Leto za letom smo dokazali, da je edini pripomoček za želodčne bolezni Trinerjevo grenko vino, ki ne vsebuje nobenih škodljivih snovi. To je gola resnica! Ljudje to lahko potrdijo, ki so rabili to vino za lek skozi dvajset let. Najboljše pa potrduje našo trditev, da ga vsako leto prodamo več. Kedar kdo v družini oboli za želodčno boleznijo, ali mu njegovi živci ali kri odpovedo delo, takrat naj se posluži Trinerjevega grenkega vina, ki Čisti kri in oživi slast do jela. Dobiva se v lekarnah in dobrih goatilnah. Jos. Triner, 1333— 1339 So. Ashland Ave., Chicago, Illinois. Slovensko-angleška slovnica, slov. ang. tolmač in angl. slovar za samo $1. — pri V. J. Kubelka. 538 W. 145 St., New York, N. Y. Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s "Pain Expel-ler", kakor je popisano v knjižici, v kteri zavivta steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka s sidrom ns kartonu in na stekleniei. Kadar se brijete stopite vedno v brivnico I. razreda, to je pri Louis Polka, 461 W. 18th St., Thilia Hall Bldg. CHICAGO, ILL. »fAuto Phone 8065. Offiee Phone Mala 8068 Residence Phoae Irwiag { USAD: 27 METROPOLITAN EL< Sevarozap. ogel Randolph ia La Salle nliee Stanovanje: 1217 Sheridan Naročite se na Slovensko-anglsško slovnico, Slovensko-angloški tolmač In Angloško-slovenski slovar. Vse tri knjige v eni stane le 11.00 in jo dobiš pri V. J. KUBELKA AND CO. 538 W. 145. 8t. New York, N. Y. Primerno delo dobiš le, ako si zmožen angleščine. MODERNO OPREMLJENA 8LOT SKA TRGOVINA Z J EST VIHAJ (GROCERIJA.) Najboljši rii, kava, iaj, neka eploh vsakovrstno domače ia pcttal sko blago vedno svete po najnižji na prodaj. Na zahtevo razvaiam blage tal dom, za kar nič ne ralonim. Leopold Sal OD VETJIH ▼ kazenskih ia eiTilaik ssdeve «e HALO! HALI Kam paf — Na s vele pivo ia dobrega rina k Frank Mladiču 611 S. Center Ave, tam ss bomo imeli po domsftcJ To je pogovor s ceste, ki priča || jem saloonu. Frank 611 S. Center Ave., Dr. W. C. Ohlendorf, Zdravnik aa notranje in ranocelnlk. Isnramilka preiskava brespll teti je le zdavils, 647 in 648 BlsiL Are , Chicago. Za dne ure: Od 2 J popol. Od 7 do 9 svečer. Iivsa lireči bolniki naj piialo sloi li brijete sami? Mi Vam oferiramo britev aa $2.00 U nsjboljlega materijala, ki se prodaja sa nam zagotovi in nrinese 100 novih e k tisočem druzih, kterim smo prodajaB 1876—to je 33 let pod tvrdko Jos. Kralj, so iznsftli, da so naie britve ii najboliief* rijala in da jih najbolj sadovole. Vsaki britev je garanUrans in mi damo t slučaje, komu britev po volji, dsmo popolno «if SatMaikn. Nihie ne more oceniti britve je ni rabil. Ker remo, da so naie britve lahko tudi garantiramo. Osna tem brit $2.00. Brusimo tudi stars britvs, ta kar 25e. sa Chicago. Za isvsa plačati 5c ts€ za poitniae. jos. krai 417, 419, 421, 423 W. 18* CHICAGO, ILL. Dp. Wm. A. LupIc, IZKUŠEN ZDRAVNIK. Ordinuje: Ands's Dmg»tore, 631 Centre s vs., od 11 12 pe di DrugI ursd: 100 Stats St., loon 210, od 4—5 nrs popoldne, iitS nedelje. StiioviRji: 2757 W. 22nd Strut. TilipkoM, Canl , . . iM i