nTumti'1 ivmii a
1LIUB LIANA
■ r 1 1
J^rus
Prejem Amerike
do danes neizpolnjena želja sedaj
za vsakega možno 7: novim prejemnim aparatom za kratke valove
TELEFUNKEN 32
Novo, kajti:
Poslužba je enostavna kot pri navadnih prejemnih aparatih — prilagodi se vsaki poljubni anteni.
NAŠI ZASTOPNIKI:
Ljubljana: Radio d. z o. z , Miklo ičeva c., K. Jurman. kr. dvorni optik, Šelenburgova ul., Tehnik Banjai Miklošičeva c. - .Varibor: Radio Starkel. Celje: Mestna elektr., Ing. G. Sehmidinger. - Kranj: F. Janša. Jesenice: I. Markeš. Ptuj: E. Damisch. Ormož: J. Gorjup. Novo mesto: I. Ogrizek. Trbovlje: F. Klenov-šek. M. Sobota: L Nemecz. Slovenjgradec: I. Megušar.
TELEFUNKEN
NAJSTAREJŠA IZKUSIVA NAJMODERNEJŠA KONSTRUKCIJA
IADIO LJUBLJANA
ILUSTRIRANI TEDNIK ZA RADIOFONIJO
NAROČNINA: ČETRTLETNO 40 DIN, POLLETNO 75 DIN, CELOLETNO 140 DIN ZA INOZEMSTVO: ČETRTLETNO 50 DIN, POLLETNO 90 DIN, CELOLETNO 170 DIN
4
25. JAN. 31. JAN.
»RAZMIŠLJANJA O GLASBI«
Pod tem naslovom je prinesel vodilni francoski radijski časopis »Radio M a -g a z i n e« zelo zanimiv članek svojega odličnega glasb, sotrud. Bernarda C h a m -pigneullea, ki ga pri-občujemo tu v celoti. Članek je zanimiv tudi spričo nedavne polemike o »poljudni glasbi« v našem listu!
Bolj nego druge umetnosti nam nudi glasba vtis ustvarjanja, ki mu prisostvujemo, ki se ga, se zdi, so-udeležujemo. Včasih nam je celo tako, da menimo, da mu dajemo sami pobudo. Med tem ko pogled slike ali stavbe vzbudi v nas občutek, katerega vsebina je končnoveljavno določena, vpliva razgibanost melodije na vedno spreminjanje našega notranjega razpoloženja; stori, da pričakujemo, koprnimo, upamo, žalujemo. Vprav po tem je glasba bolj kot katera druga umetnost podobna življenju.
#
S svojo dinamičnostjo more glasba vzburkati naše bistvo s sunkovitim žarom. Zato so reakcije včasih tako silne. Koncem pesmi, ki navdušuje, poslušalec pleska, kriči, cepeta. Nasprotno pa zahteva ogledovanje slike
spokojnost in zbranost.
*
Elita glasbenikov daje prednost »čisti glasbi«, to je, glasbi skladateljev, ki odklanjajo slikovito zavijanje in imajo edini namen, da sprostijo svojo inspiracijo in svoj talent. Tako uživamo Bachove fuge, Mozartove sonate, Beethovnove kvartete. (To se seveda ne pravi, da je vsaka drugačna glasba nujno drugovrstna!)
Večji del zopet, ki ni zmožen slediti harmonijam, katere same v sebi ne nudijo nobene oporne točke, bo dajal prednost petju. Glasba se tu dejansko pokaže le kot komentar: pojavlja se vrh vsega drugega in se obrača k drugim strunam čuvstve-nosti, obdaja besedilo z nedoločno mrežo valov, katerih naloga je, da vzbude v poslušalčevi domišljiji skrivnostne odmeve.
Še večji del pa bo užival opero tam, kjer bo odrsko dejanje tvorilo krepko osnovo glasbenemu delu. Saj smo že dostikrat čuli sosede, ki so se pritoževali, da igra orkester premočno in da pokriva glas pevcev, katerih besed da več ne razumejo. Takim ljudem bi prav gotovo bolje ustregla opereta, v kateri ima glasba
v glavnem le podrejeno vlogo.
*
Razvoj demokracije, ki ga podpira to, kar imenujemo napredek, povzroča postopno izginjanje ljudske glasbe.
Nekoč je vsaka izmed naših pokrajin imela svoje posebne pesmi, svoj svojevrsten slog. Kakor so serije Du-fayelove' enotno nadomestile baskij-sko, bretonsko ali lorensko pohištvo, tako pariški dobavitelji (»fournisse-urs«) krmijo francosko ljudstvo s popevkami, katerih mesto je med sentimentalno bedarijo in med svinjarijo. Danes je staro kmečko pohištvo izginilo iz koč, pa ga zato shranjujejo po gradovih, in starih ljudskih pesmi ne pojo več na kmetih. Goji jih le še elita. Veliki skladatelji iščejo ob njih ispiracije za skladbe, namenjene najbolj izbranemu občinstvu.
Moderna razširjevalna sredstva (pisec misli na gramofon in radio! Op. prev.) samo razgaljajo ta padec. Državljani se smatrajo za preveč »izobražene«, ne marajo se več nasmehniti naivnostim, ki so očarale njihove prednike.2
*
Pri zelo pozitivnih ljudeh nahajamo potrebo po legendi, po pravljič-nosti. Njih duševne navade, njih metoda, da podvržejo vse kontroli otipljive realnosti, bodo storile, da ne bodo uživali nobene pesmi, nobene mojstrovine domišljije, napisane v jeziku, ki se ga poslužujejo pri vsakdanjih opravilih. Besede, fraze so preveč mehanične, preveč prikrojene po dejanjih vsakdanjega življenja. V nepojmljivem in čarobnem
1 Tovarna pohištva, ki daje na obroke in ima velikansko število odjemalcev. — Op. prev.
- Mar ni na mestu čim največja skrb, da tudi pri nas ne bo treba kdaj napisati kaj podobnega? —.Op. prev.
svetu glasbe pa se njih domišljija sprosti in vse tisto, kar so ponavadi zapirali vase prav na dnu svojega
jaza, vzleti in se razmahne.
*
Pri koncertu je deležen najživah-nejšega aplavza množice solist-virtu-oz. Od ideoloških ustvaritev simfon-ske glasbe se ta množica z njim in ob njem povrača k bolj razumljivi stvarnosti. To, čemur ploska, je manj muzika, kot pa napor, ki ga je pokazal izvajalec, ki je s potrpežljivostjo in spretnostjo znal zmagati težave. Virtuoz je znal povesti množico na materielno ploskev, jo spočiti v urejenosti običajne aktivnosti, ki jo ima
večina koncem koncev najraje. *
Glasba zadovoljuje predvsem ljudi z živahno domišljijo in vse tiste, ki nosijo v sebi nedoločeno potrebo po sanjarjenju. Njim trosi glasba neprimerljive zaklade sanj in domišljije. Dviguje jih nad trdo skorjo življenja. Sprošča jih iz bedne ječe vsakdanjosti in jim otvarja vrata v vročični svet poezije in iluzije.
POMEN RADIJA
V kulturni zgodovini človeštva ni nobena iznajdba doživela tako hitrega in tako zmagonosnega poleta preko zemlje kakor radio. Radio si je osvojil narode v vseh stanovih do najnižjih plasti, radio je marsikomu vse in zato ne najde primere z nobenim drugim kulturnim pojavom našega časa.
Zdi se nam, da je radio kot neposredni izraz življenja v vseh neštetih izraznih oblikah dosegel že neko popolnost. Kot celota je kakor mogočen val, ki neprestano valovi preko zemlje in pripoveduje o snovanju in življenju, ki se godi na njej, v njej in nad njo. Za človeštvo je iznajdba brezžičnih valov prav tako ali pa še bolj važna kot odkritje Amerike po Kolumbu. Odkar imamo radio, se dan za dnem sproščajo v vseh peterih delih sveta ogromne energije, ne samo električne, tudi energije duha, energije duše: novo občutje je zajelo svet. Nikdar prej ni imelo človeštvo tako velikopoteznega izraznega sred-
stva, nikdar prej ni meglo sporočati o sebi tako na široko, nikdar prej ni moglo jasneje kazati na neštete skrivnostne življenske procese, ki se hip za hipom vrste v širokem svetu in v posamezni duši. Tako je radio nazadnje prav za prav življenje samo. Skrivnostno ogledalo je vsega, kar je in obstoja. Njegovi valovi so povsod pričujoči kot luč in senca. Od tečaja, do tečaja valove po zemlji in nosijo besedo in pesem, pouk in bolest, veselje in nado v najzadnji kotiček zemlje. Kot živa veriga oklepajo narode, nikomur niso pridržani, vsem se nudijo in delijo, delijo . . .
Kako že je bilo prej? Sedem let poznamo radio, pa si komaj moremo predstavljati, kakšen je bil svet brez njega. Tako ves drugačen je postal po njem današnji svet, hitreje se vrti kolo časa, hitreje se prelistavajo strani zgodovinske knjige človeštva.
Novi svet, ki mu radio daje poseben izraz, se je neverjetno hitro razvil in bogate sadove rodil. Z malimi izjemami so imeli svojčas le premožnejši sloji dostop do gotovih kulturnih pridobitev. Danes tudi najrevnejši človek v hipu lahko poseže v snovanje širokega sveta in si zajame znanja iz silnega bogastva vede, ki ga vsebujejo radijski valovi. Nepre-možnim ljudem se je knjiga zdela pravljično premoženje. O kulturni preteklosti niso vedeli ničesar. Slišali so nejasno besedo o plesni prireditvi, o sijajni razstavi, vse skupaj se jim je zdelo le prazna domišljija. Danes se jim na mah na široko odpro vrata kulture, njih domišljija najde realnih osnov, zato je vzvišenejša, bolj plemenita; hrepenenje po znanosti je utešeno. Brez dvoma čakajo oddajne postaje še velike naloge. Nismo še dosegli tega, kar bomo lahko in kar bomo morali doseči. Veliko upravičenih želja in zahtev še čaka izpolnitve.
Računajmo! Pred petimi leti so le premožnejši zmogli dober aparat. Danes si ga lahko omisli že tudi manj denaren človek. Kako velikanskega pomena je to! Enolični večeri bolnikov postajajo polni življenja, hiralcem in neozdravljivim bolnikom čas hitreje mineva, peklenska tema slepcev se jasni, neznosni dnevi osamljenih in zapuščenih so vse krajši in prijetnejši. Omiljeno je trpljenje bolnikov, pohabljenci ne čutijo tako trdo svoje trpke usode, žalostnim je lažje v njihovem trpljenju. Mornarjem na morju, čuvarjem v svetilnikih, gorskim prebivalcem, osamljenim kmetovalcem in domačinom na oddaljenem otoku prinaša radio življenje širnega sveta v njihovo enoličnost
Svoj čas ni človek vedel za človeka, obrtnik ni poznal dela svojega tovariša iz drugega stanu, delavcu je bilo neznano življenje njegovega so-druga v drugi stroki. Niti velesilni tisk ni mogel zamašiti vseh vrzeli, ki so v tem pogledu zijale med nami. Danes pa je padel ločilni zid med stanovi in narodi, med bolnimi in zdravimi, med zapuščenimi in v družbi živečimi. Umetnost in znanost, gospodarstvo in politika, tragika in humor, groteska in vzvišena pesem, modrost knjige in nova iznajdba, pustolovščina in vsakdanjost, zgodovinski dokumenti, fantazija in hipoteza, preteklost in sedanjost — vsakdo si lahko danes ogleda vse to po vrsti. Pred malo leti so mu bili to le prazni izrazi.
Najrevnejši lahko pogleda danes za gledališke kulise. Opazuje življenje v zabavišču, ve, kaj je cirkus: vse to mu radio prinese v njegovo sobo, če, je še tako skromna. Vsakdo lahko posluša drame in opere, obiskuje muzeje in razstave, prisostvuje otvorit-, venim svečanostnim in slavnostnim banketom. Prisede veseli družbi v gostilni in s sekundno hitrostjo lahko obiskuje tuje dežele. Potuje po dalj-njih mestih, si ogleduje vsakovrstna podjetja, napeto pričakuje izida športne igre, skoraj osebno je lahko navzoč pri važnih dnevnih dogodkih, nagovarjajo ga kralji in predsedniki, ministri in državniki, pesniki in učenjaki, politiki in cerkveni knezi, v neštetih razgovorih spozna znamenite osebe, nauči se najnovejših pesmi, ve za pravkar izišlo knjigo, zna obdelovati vrt in njivo, novih jezikov se uči, njegovi otroci poslušajo pravljice, njegova žena se vežba v razumnem gospodinjstvu.
Ali ni to razvoj, ali ni to napredek, kakor bi si ga nihče, ki je danes še mlad, v svojih mladih letih sploh sanjati upal? In kaj naj šele rečemo o starih? Pa radio še ni do viška spo-polnjen. Še naš čas se bo čudil novim čudovitim iznajdbam v njegovem območju.
NAŠI OBISKI
Dasi leži glavno težišče in specifičen poudarek programa naše oddajne postaje na njegovem kulturnem delu, ki je zasnovan kot ljudska visoka šola za kar najširše plasti naroda, je vendarle dejstvo, da je tudi v naši postaji kaor v vseh ostalih evropskih in ameriških postajah dobršen del programa posvečen glasbi. Je pač glasbena umetnost vez in skupna lastnina vseh krajev in narodov človeštva: ne pozna narodnostnih in državnih mej, ne loči je morje
in ne stavi ji zaprek gorovje. Prav glasba je v radiju doživela največjo zmago in svoje poveličanje, razodela se je narodom kot skrivnostna sila, ki veže dušo z dušo, deželo z deželo, narod z narodom. Jasno je, da je spričo velikanskega pomena glasbenega programa vsake radijske postaje delo glasbenega referenta pač eno najvažnejših in najodgovornejših. Prav radi mednarodnosti je glasbeni program reprezentativnega pomena za vsako oddajno postajo. Pri nas nosi težo te odgovorne službe
prof. dr, Anton Dolinar.
Za pisalno mizo sem ga dobil v njegovi pisarni v študiju, ko sem ga zaprosil za kratek razgovor o tem in onem, kar bi znalo zanimati naročnike in bralce našega lista. Takoj je bil pripravljen; in čudil sem se, kako je sigurno in z njemu lastnimi živahnimi kretnjami vedel vsakemu vprašanju točen odgovor. Skoraj da ne bom znal ponoviti vsega, kar mi je povedal, ali pa vsaj ne tako, kakor mi je povedal in kakor le on povedati zna. Najin razgovor pa se je sukal nekako takole:
Kaj pravite, gospod profesor, v splošnem k referatu, ki vam je poverjen?
»Iz dve in pol letne skušnje, ki jo imam kot glasbeni referent ljubljanske radio oddajne postaje, bi najprej poudaril, da so v radiju, vsaj kar se glasbenega dela programa tiče, ne da postaviti nikaka teoretična hipoteza, ker je praksa presilna in ovrže vsak teoretičen načrt. Programa ni mogoče shematizirati, vnanje razmere ga nujno silijo k nekemu valovanju, ki je živo kot življenje samo. Še tako lep načrt, ki si ga referent morda zasnuje za daljšo dobo, popolnoma preokrenejo tekoči glasbeni dogodki.«
Kaj je, kar vam diktira spremembe v programskem načrtu in zaradi česar se tudi že določeni program dostikrat ne more točno izvesti, ampak se morajo vanj še zadnji hip vnašati spremembe?
»Najjačji tak moment so pač prireditve, ki se vrše v javnosti in ki jih je vredno in potrebno prenašati tudi preko oddajne postaje in tako nuditi dostop do njih najširšemu občinstvu. To so glasbeni dogodki doma. Še večkrat pa odločilno vplivajo na spremembe in preureditev programa važne prireditve drugod, zlasti v inozemstvu. Potrebno je skoraj, da to prenašamo ter tako naš program do-vedemo v nekoliko širše, svetovno ozračje. Marsikatero stvar, ki se nam trenutno ponudi za prenos, bi le stežka še kdaj čuli pri nas, ako je ne bi prenašli takrat, ko se nam po-

nudi. Naj spomnim n. pr. le na Brahm-sov večer, ki smo ga prenašali pred kratkim iz Hamburga. Potem je pa tudi radovednost tisto, kar nas včasih žene, da poizkusimo s kakim prenosom. Čisto navadna radovednost namreč, ali se bo prenos tudi tehnično posrečil. Tak poizkus se nam je prav pri omenjenem prenosu iz Hamburga sijajno obnesel. Prenosi od drugod se mi zde tudi zaradi tega potrebni, da morejo naši poslušalci in da znamo mi sami ob inozemskem programu ocenjevati naš lastni program. Še ena stvar je, ki jo pri sestavi programa po možnosti upoštevamo: To je
ljudska želja. Pri rokah imam dopisnico, ki sem jo pravkar dobil. Prosim, berite!«
V roko mi je stisnil drobno dopisnico, ki sem si jo komaj utegnil ogledati. On mi je namreč kar naprej hitel pripovedovati. Bral sem:
19. januarja 1931.
Več prizadetih si Vas dovoljujemo vprašati, zakaj se ne predvajajo večkrat ci-tre. Pogrešamo tudi Magistre, Kokalja, tercet Šiška in razne kvartete. To je slaba reklama za nove naročnike, ko izvajate same prenose in še to povečini iz tujih krajev. Mi ljubimo domačo slovensko glasbo . . . itd.
Gospod profesor mi je med tem hitel pripovedovati: »Pa to je ene vrste želja, drugi pa si žele le bolj resnega programa. Vemo, da vsem ne moremo in ne bomo nikdar ugodili, po možnosti pa upoštevamo želje naročnikov.«
Kakšni so pa
glavni vidiki, po katerih sestavljate program in ki vas vodijo pri izbiranju smeri, ki jo po vaši zamisli mora imeti glasbeni program naše oddajne postaje?
»Prvo je in mora biti poudarek na domači glasbi. To ni le moja želja in moje prizadevanje, to je po mojem celo glavni namen naše oddajne postaje. Drugi princip je vsestranski dostop k programu. Vsak resen posameznik in vsak primeren ansambel imej pravico sodelovati v okviru danih možnosti pri naši oddajni postaji. Zelo se pa občuti kriza zborov. Tudi pri sestavljanju radijskega programa. Zagreb in Beograd, pa tudi inozemstvo želi od nas čim več zborovega petja. Tudi cerkvenega. Letos smo po možnosti vsak zbor sprejeli, a še je bilo tovrstnih nastopov premalo, tako občutna je pri nas kriza pevskih zborov. Koncerti se pri nas pač niso obiskovali, zato se ne rentirajo. Ako nima koncert fundacije ali pripomočkov izven vstopnine, je nujno obsojen na deficit. Kriza koncertov pa je kriza zborov. Dve sta gibalni sili, ki
bi mogli premostiti to krizo: idealizem in požrtvovalnost, a tega obojega pri nas zelo manjka. Zato ne moremo ustreči želji inozemstva v taki meri kot bi radi.
Domačo glasbo smo skušali poudariti zlasti tudi s priredbami raznih skladateljskih večerov, ki so se zelo dobro obnesli. Seveda v vseh panogah glasbe ne moremo izhajati z domačimi deli, ker jih nimamo. Orkestralna glasba, ki bi temeljila v ljudski pesmi, je pri nas še neobdelano polje. Manjkajo nam klavirske skladbe. Prav v radiju smo pa pripomogli k izvedbi del, ki so leta in leta ležale v arhivih: n. pr. Premrlov godalni kvartet. Ponajveč si pa seveda moremo pomagati z venčki in slič-nimi priredbami narodnih pesmi.«
Kaj pa v inozemstvu?
Kako sodijo tam o našem glasbenem programu? Ali imate veliko korespondence z inozemstvom v tej zadevi?
»Zelo se inozemstvo zanima za naše stvari, zlasti kadar izvajamo kaj narodnega, domačega. Tudi to je značilno, da Budimpešta in Dunaj zahtevata sedaj podrobne programe naših četrtkov. Iz tega sklepamo, da zanimanje tudi za podrobnosti našega programa raste. Sicer pa berite tu dvoje pisem, ki sem jih dobil te dni Prvo je slovensko in ga piše naš stari znanec operni pevec g. Ado Darian.
Konigsberg, 13. I. 1931.
Veleč, gospod doktor! Zanimalo Vas bo izvedeti, da poslušam tu ob Vzhodnem morju vsak večer ljubljanski radio s svojim 4 cevnim Lunofonaparatom in s sobno anteno. Čeprav je tukajšnja postaja zdaj mnogo jačja, slišim Ljubljano ob večernih urah prav dobro. — V tukajšnjem radiu sem precej zaposlen. Ta teden pojem v petek (16. I.J ob 16.15 arije iz klas. operet, v ponedeljek, 19. I. pa zopet ob 21.10 tenorsko partijo v »Venus im Griinen«, Ein Fastnachtspiel v. Oskar Strauss. Posebno prenos koncerta učiteljskega zbora iz Uniona je bil izvrsten!
Pozdravlja Vas vdani
Ado Darian.
Drugo pismo je nemško, datirano v Aachenu dne 15. januarja 1931. Piše ga kapelnik Jožef Mauri. Poslušal je prejšnji večer našo postajo. Izvajale so se slovenske narodne ter jih želi imeti, da bi jih igral s svojim orkestrom. Pa kaj bi to našteval, saj takih pisem dobivam dan na dan veliko od blizu in daleč. V splošnem so zelo laskava, v njih dobivam pobudo za nadaljnje delo ter obenem razbiram jedro, ki kaže, kašken naj bo naš program, da nas bo vredno reprezentiral v inozemstvu.
To je zanimiv vpliv in odmev naše pesmi v inozemstvu. Ali se je pa še kako drugače na ta ali drugi način praktično zainteresiralo inozemstvo
za našo pesem in sodelavce naše postaje. Z angažmaji, s povabili za mehansko reprodukcijo njihovega programa?
»Da, veliko pevskih talentov in ansamblov je prišlo na plošče prav potom naše oddajne postaje. Mnogi, ki so bili povabljeni v inozemstvo radi predvajanja za plošče, niti sami ne vedo, da so dotična podjetja prej nas vprišala za mnenje in oceno ter da so šele na naše priporočilo prišli do veljave tudi v širšem glasb, svetu«
Kaj pa, kar se tiče
teoretske glasbene strani,
predavanj in glasbenega pouka?
»Glasbena predavanja, pouk harmonije in glasbenega oblikoslovja, vse smo že imeli na sporedu v naši oddajni postaji, bodisi kot uvode k posameznim večerom, bodisi kot cikluse predavanj priznanih teoretikov. Priznati pa moramo, da gre to v razmeroma počasnem tempu naprej. Sprva smo hoteli dati nekoliko več tovrstnega programa, pa se je tudi tu pokazalo, da se sistematičnost v radiju ne obnese.«
Omenjali ste že ponovno, da vam je domača glasba prvo in glavno, kar hočete podajati v našem programu. Kaj pa svetovna, v koliko jo upoštevate ?
»V enem kakor v drugem smo vezani na dane razmere. Omenjal sem že, da nam diktirajo program dnevni glasbeni dogodki doma in v inozemstvu. Stvari, ki se izvajajo v našem študiju, nam pa morejo podajati le ansambli iz Ljubljane in le nekoliko drugod iz Slovenije. Opozoril bi pa zlasti na dejstvo, da nas tujci opominjajo, da je v naši narodni pesmi nek neizrekljiv čar. Njene osnove še niso preštudirane, njene sile še niso izrabljene, globine, ki tle v njenih motivih, še niso raziskane in ne izčrpane. Tu je pomen in namen našega radija.«
Omenjali ste vezanost programa na dane razmere in gotove ansamble. Gotovo ste mislili pri tem na svoje
sodelavce-izvajalce programa
ter na finančne možnosti, v okviru katerih se mora program moderirati.
»Naša postaja se trudi združiti v skupnem sodelovanju vse izvajajoče sile. Žal, usoda malega naroda se čuti tudi pri tem: izbire ni. Bolj odličnim sodelavcem moramo ohraniti nek blesk in privlačnost, zato jih ne smemo prepogosto zaposlovati. V splošnem smo pa v jako dobrih od-nošajih z vsemi merodajnimi faktorji. Ravnatelj opere g. Polič in ravnatelj konservatorija g. Hubad sta nam izredno uslužna. Zelo sta nam naklo-
njena tudi vodja frančiškanskega in vodja stolnega kora v Ljubljani. Ravnatelj g. Karel Mahkota, ki ima oči pri Matici in pri upravi gledališča, stori vse, da dosežemo skoraj vse prenose in da se noben dogovor ne razbije vsled pretiranih cen. Prizadevamo si, da bi v skupnem sodelovanju vseh merodajnih faktorjev podajali kar najbolj izbrani program. Razumel bo pa vsakdo, da nam meje stavi
finančna zmožnost postaje.
Sedaj porabimo samo za glasbeni program mesečno 30.000 Din. Za naše razmere je to veliko. Pa se zavedamo, da naši honorarji sotrudnikom niso previsoki. . .
Brez dvoma je velik uspeh že v tem, da danes v oddajni postaji nimamo osebnih sporov med izvajalci glasbenega programa, dasi je vsakemu znano, da je sodelovanje v glasbenem svetu dostikrat združeno z zelo velikimi težavami. Smo se pač držali principa, da nikomur ne dovolimo monopola, ampak da damo dostop pred mikrofon vsakemu ambicioznemu in uvidevnemu sodelavcu.«
Samo še eno vprašanje, gospod profesor: ali se pozna
vpliv naše oddajne postaje tudi po deželi, ali se glasbeni nivo pod vplivom radija zadnji čas pri nas dviga?
»Vsekakor. Zanimivo je na primer, kako kritično poslušajo pevci in godbeniki prav povsod kakšno pesem, ki jo tudi sami izvajajo. Zanimanje se s tem širi, smisel za kritiko se poglablja, medsebojno kosanje rodi uspehe. Če nastopi v radiju podeželski zbor, je ves okoliš kot magnetiziran. To je uspeh, ki se ne more ponašati z njim nobena glasbena šola, noben tečaj, nobena organizacija, to je uspeh, ki ga je dosegel in mogel doseči edinole naš radio.«	Peter Jane.
IZ PROGR4MOV
NAŠA KUKAVICA
Nedelja: Koncert pevskega zbora »Svoboda« iz Koroške Bele, ob 15.30. — »Težke ribe«, veseloigra, igrajo Šentjakobčani, ob 17. — Šlagerji (g. M. Premelč), ob 20. — Koncert radio orkestra, ob 21. Ponedeljek: Koncert Moravskih učiteljev in Češkega kvarteta, prenos iz Prage, ob 20.
Torek: Koncert: flavta in klavir, ob 20. Sreda: Koncert radio orkestra, ob 21. Četrtek: Koncert del. godbe »Zarja«, ob 20.30. — Sentimentalne narodne na-peve poje g. M. Jelačin, ob 21.30. Petek: Mladinska ura (klavir: Vojka Pre-lovec, alt šolo: Karmen Antič), ob 17,30. —• Koncert radio orkestra, ob 20.30.
Sobota: Opera iz Beograda, ob 20.
OPERE IN OPERETE
Nedelja: »Aida«, IV. dej., opera, 17.15: Leipzig. Opera, 18.00: Barcelona. 21.00: Milan Torino.
Ponedeljek: »Kraljev paž«, opereta, 19.00: Breslau.
Torek: »Don Juan«, opera, 19.00: Duna|. »Cavalleria rusticana«, opera, 19.50: Varšava, Katovice. Opera, 20.45: Rim, 21.30: Barcelona.
Sreda: »Orlov«, opereta, 20.00: Miinchen. Opera, 20.55: Rim.
Četrtek: »Aida«, opera, 16.00: Beograd (plošče). »Bela dama«, komična opera, 19.35: Miinchen. Opera, 21.00: Milan Torino. 21.05: Barcelona.
Petek: »Carmen«, opera, 21.00: Bucarest (plošče). »Tannhauser«, opera, 19.30: Bucarest. »Zlata mojstrica«, opereta, 20.00: Langenberg.
Sobota: »Hoffmanove pripovedke«, opera, 19.30: Bratislava. Opera, 20.00: Beograd, Zagreb. Opereta, 20.45: Milan Torino.
Mirko Polič,
ravnatelj in dirigent kr. opere v Ljubljani.
KONCERTI
Nedelja: Praga, Bratislava, Mor. Ostrava: 20.C0: Koncert češke Filharmonije. — London, Katovice: 23.00: Koncert. — Daventry 5 xx: 21.05: Oratorij (soli, zbor, orgle, orkester).
Ponedeljek: Praga, Bratislava, Moravska Ostrava: 20.00; Zagreb, Beograd, Varšava, Budapest, Dunaj: 20.20: Koncert v Pragi: češki kvartet in pevski zbor moravskih učiteljev.
Torek: Zagreb 20.30: Mozartov večer: Leipzig 19.30: Veseli Mozart.
Sreda: Zagreb 21.00: London 20.00: B. B. C. simfon. koncert (Piano: Slavinsky).
Petek: Varšava, Zagreb, Praga, Bratislava, Mor. Ostrava, Katovice; 20.15: Simfonični koncert varšavske Filharmonije.
PREDAVANJA
Ponedeljek: Leipzig: 21.10: Mozart. — Dunaj: 18.10: Življenje pod ledom.
Torek: Zagreb: 20.00: Stare in nove Atene. — Praga: 16.20: Jubilej enciklike »Rerum novarum«. — Langenberg: 18.40: J. Verdi: ob 30 letnici njegove
smrti. — Miihlacker: 19.15: Lavine. — Dunaj: 10.15: Mozartova proslava. — Dunaj, Salzburg, 10.30: Ob 175 letnici rojstva W. A. Mozarta. Sreda: Varšava, 1715: Humor v medicini.
— Dunaj: 17,15: Mozart. Četrtek: Dunaj: 17.30: Žaloigra ob severnem polu.
Petek: Praga: 16.20: Sokolstvo. — Breslau: 18.00: Pan-Evropa.
NA DOMAČEM VALU
ZBOR S KOROŠKE BELE
V	nedeljo popoldne bomo zopet čuli podeželski zbor v radiu. Nastopil bo pev. zbor »Svoboda« iz Koroške Bele pod vodstvom g. Fr. Mencingerja. Takih točk nam je nudila naša postaja že dokaj, ne oziraje se na levo in desno, in želimo si jih tudi vnaprej, ker so dokaz, da je radio res last naroda in so v njem vsi eno.
»TEŽKE RIBE«
Ta znana veseloigra je na sporedu v nedeljo popoldne. Igral jo bo Šentjakobski gledališki oder s svojimi priznano dobrimi močmi. Izbira repertoarjev za te nastope v radiu je sicer vprašanje zase in ne sodi v okvir te notice, kljub temu pa so ti nastopi tudi zelo važni za naše podeželske igralske moči, ki na ta način lahko mnogo pridobijo.
PRVOVRSTEN PRENOS
V	ponedeljek zvečer se nam nudi^ v prenosu iz Prage prvovrsten umetniški užitek. Na sporedu je namreč _ nastop zbora Moravskih učiteljev in Češkega kvarteta. Podbno kot zbor Donskih koza-kov je zbor Moravskih učiteljev svetovno znan in smo ga čuli tudi na naših večjih koncertnih odrih. Zato je tak nastop za vsakega glasboljubivega radiomaterja dogodek. Enako nam je tudi znana viso.ka umetniška kvaliteta Češkega kvarteta, ki smo ga že često slišali pri prenosih iz Prage.
KONCERT FLAVTE
Dobrodošli so vsakemu ljubitelju glasbe samostojni koncerti posameznih instrumentov orkestra. Tako nam bo dobrodošel tudi koncert flavte (g. H. Korošec) ob spremljevanju klavirja (g. dr. Švara). Zanimal nas bo tudi spored, ki nam je kot tak seveda večinoma nov.
TRI PREDAVANJA
Tri predavanja, na katera hočemo posebej opozoriti to sredo, so predavanje g. univ prof. dr. ing. M. Kasala, ki bo govoril o zgodovini razvoja mestnih zgradb. Zvečer nam bo g. Silvester Škerl predstavil sedem mladih pisateljev, ki jih je izdala nedavno agilna »Krekova knjižnica« Delavske založbe. Končno pa nikar mimo predavanja g. dr. Stanka Vurnika o slovenski narod, pesmi in njenem slogu!
PETKOVA MLADINSKA URA
Mladinske ure so pridobitev letošnje sezone. Mladi ljudje — večinoma dijaki, tudi akademiki — imajo priliko, govoriti tu svojim vrstnikom. Ta mladinska ura pa bo vseskozi glasbena. In sicer bo Vojka Prelovčeva izvajala niz Mirkovih skladbic za klavir, osmošolka gdč. Karmen Antič pa bo zapela nekaj slovenskih narodnih pesmi.
m 25. JAMUARJA
BO 51. JAlUAStjA
RADIO LJUBLJANA gA
Medeija, 25. jan.
9.00 Kmetijska ura 9.30 Prenos cerkvene glasbe 10.00 Versko predavanje,
g. Jagodic 10.20 iJr. Savnik: Gospodarski odnošaji med Jugoslavijo in Grčijo 11.00 Radio orkester
Rosey: The Handicap. Waidteufel: Estudiantina. Floiow; Marta. Grieg: Peer Gyntova suita L Lortzing: Orožar. Engel-berger: Grenke solze. Ios-seli: Serenada 12.00 Časovna napoved in poročila
15.00 Gdč. A. Lebarjeva: Kmet-ske žene veselje in žalost 15.00 Koncert pevskega zbora »Svoboda •< iz Koroške Bele, pevovodja Fr. Mencinger:
1. Shen: Delu čast. 2. Mirk: Na trgu. 3. Volarič: Izgubljeni cvet. 4. Juvanec: V zimskem večeru, kvartet.
5.	Adamič: Lucipeter ban.
6.	Volarič: Zvečer, bariton solo. 7. Vodopivec: Jaz bi rad rdečih rož. 8. O. Dev: Spev ptičke pojo. 9. Pre-lovec: Škrjančku, bariton solo. 10. Foerster: Planinska
16.30 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski 17.00 Baludski: Težke ribe, veseloigra (Šentjakobski gledališki oder) 20.00 Mirko Premelč poje šla-gerje
21.00 Radio orkester
Parma: Mladi vojaki. Dr. Dolinar: Venček slovenskih narodnih. Šidak: Kitica srbskih pesmi. Petrič:' Za deklice tri. Schonher: Iz slovanskih krajev. Vil-har-Petrič: Mornar. Haj-drih-Petrič: Jadransko morje. Parma: Moj ideal
Verbič: Planinski pozdrav. Vmes časovna napoved in poročila
23.00 Napoved programa za naslednji dan
Ponedeljek, 26. jan.
12.15 Plošče (mešan program) 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 17.20 Radio orkester
Annat:Alver: En avant. Beccuci: Tesoro mio. Flo-tow: Alexandro Stradella. Armandola: V cirkusu. — Čelo solo: Libelius: Valse triste. Čajkovsky: Aria Lenskega. Gastaldon: Mu-sica proibita 18.30 Dr. Anton Bajec: Italijanščina
19.0C Prof. Tine Debeljak; Poljščina
19.30 Ing. Gerl: O mamilih 20.C0 Prenos iz Prage (Moravski
učitelji, češki kvartet) 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan
Torek, 21. jan.
12.15 Plošče (slovenska in operetna glasba) 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 17.30 Radio orkester
Fetras: Carmen, koračnica. Lanner: Peštanci. Lincke: Berlinski zrak. Ketelbey: Na perzijskem trgu. Haydn: Andante iz simf. št. 2. Dostal: 100% šlager. Martel: Mornarjeva usoda
18.30 Prof. Pengov: Vrtenje zemlje okoli osi 19.00 Mladinska ura (Hribernik St.: Potovanje nekdaj in danes. Lovše Živko: Kakp si uredim kemični laboratorij)
19.30 Dr. Ivan Grafenauer:
Nemščina 20.00 Flavta koncert s klavirjem (Slavko Korošec: flavta, dr. Švara, klavir): 1. W. Blodek: Veliki koncert. 2. W. A. Mozart: An-dantino. 3. F. Kohler. La Perle du Nord. 4. A. B. Fiistenau: Adagio in Rondo 20.45 Radio orkester
Schramel; Umetnost in narava. Lehar: Ciganska ljubezen. Urbini: La Me-duse. Coates: Miniature suite. Volkman: Andante iz d mol simfonije, Lincke: Berlin v noči. Schlogel: Potpuri Straussovih operet. Schlogel: Potpuri čeških narodnih. Wagner: Sanje. Hawai-jazz. Vmes časovna napoved in poročila
23.00 Napoved programa za naslednji dan
Sreda, 2$. jan.
Opoldanski program odpade
17.30 Radio orkester
Mendelssohn: Poročna koračnica. Waldteufel: La Plus Belle. Lincke: V in-drovem carstvu. D'Albert: Dramatska suita. Beethoven: Tempo di Minueto. Čajkovskij: Chanson Triste. Čajkovskij: Barcarola 18.30 Dr. ing. M. Kasal: Histo-rija razvoja mestnih zgradb 19.00 Dr. Nikola Preobražensky: Ruščina
19.30 Literarna ura: 7 mladih pisateljev (Silvester ŠkerI) 20.00 Fr. Grm: Glas in prvi po-
četki govora 20.30 Dr. Stane Vurnik: Slovenska narodna pesem in njen slog 21.00 Koncert Radio orkestra
Polnariov: Ruska lovska koračnica. Lanner: Romantiki. Suppe: Pesnik in
kmet. Čajkovskij: Andante iz V. simfonije. Dostal: Tempo, tempo. Erwin: Deklica iz I. okraja 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan
Četrtek, 29. jan.
12.15 Plošče (slovenske pesmi,
plesni šlagerji) 12 45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 17.30 Otroška ura, radio tetka 18.C0 Radio orkester
Gregorc: Rasti, rasti rožmarin. Millocker: Laura valček. Moor: Češka suita. Kalman: Čardaška knegi-nja. Fetras: Planinski pevec
19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina 19.30 Dr. Valter Bohinec: Potres v Ljubljani leta 1895. 20.00 Pero Horn Duševna vzgoja otroka 20.30 Koncert delavske godbe »Zarja«;
Jaki: Beograd—Zagreb— Ljubljana, koračnica. Zieh-rer: Dunajski humor, valček. Glinka: Flegija. Stolz: Moja kraljica, ouvertura. Dr. Dolinar-Bernard: Venček slovenskih narodnih pesmi. Budnica, koračnica 21.30 Sentimentalni narodni na-pevi, priredil L. M. Šker-janec, poje Mirko Jelačin: Vsi so prihajali, Meglica, Soča voda je šumela, Žalost, Mlinar, Moj pubeč bura, Sva z lubco na jar-mak hodiva, Kje so tiste stezice. Pri klavirju L. M. Škerjanec 22.00 Časovna napoved in poročila
22.15 Radio orkester
Urbach: Regira. koračnica. Heinecke: Valse phap-tastique. Petrič: Slovenska ouvertura. Flotow: Marta. Lincke: Veliki top. Kro-neger: Pri letošnjem
Najmodernejši štirielektionski aparat z visokofrekvenčno elektronko E 442 z Ziiščiteno anodo, zato velikansko ojačanje! Inozemske postaje brez antene in zemlje na zvočnik!
Popolna selektivnost! - Jakost zadostna za elektrodinamične zvočnike Jnkost in razločnost glasu kot pri originalni godbi. — Dobi se v vseh boljših radio-trgovinah.
Štirielektronski EUHIG aparat št. 7475 za popoten priključek na Izmen. tok.
IZREDNO NIZKA CENA
DIH 4400'—
» EUMI
elekrotehn. in kovinska industrija WsEN VI., — Hirschencasse S
Petek, 50. fan.
12.15 Plošče (solistične pol ure,
ouverture) 12.45 Dnevne vesti 13,00 Čas, plošče, borza 17.30 Mladinska ura: Klavirske točke izvaja Vojka Pre-lovec:
1.	Mirk: 0 čuku in sovi.
2.	Mirk: O črnem kosu.
3.	Mirk: O barčici na morju. 4. Mirk: O rožicah na polju. 5. Mirk: O veselem pastirčku. 6. Mirk: O vojaškem bobnu Slovenske narodne pesmi poje Karmen Antič
18.30 P. dr. Roman Tominec: Naši nagrobni spomeniki in napisi 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina
19.30 Tedenska razdelitev gospod. del (Krekova gosp. šola)
20.00 Vesela šahovska ura 20.30 Koncert Radio orkestra
Leopold: Naj živimo. Strauss: Dunajska kri. Haydn: Simfonija št. 5 — d dur. Čajkovskij: Jolan-
698 kc Beograd 2-5 kW
8.00 Prenos iz Saborne cerkve 10.50 Poljedelstvo 11.00 Plošče 12.30 Radio orkester 13.30 No\ice 10.00 Plošče
17.00 Zdravstoeno predavanje
17.30 Narodne na dudo
18.00 Jugoslovanske pesmi: poje D.
l.jubišič 19.30 Beogradski kvartet 20.30 Prenos iz Sremskili karlovcev:
mešan koncert 21.30 Novice 21.30 Vokalni koncert 22.20 Plošče 22.50 Glasba
977 kc Zagreb 0-7 kW
11.30 Dopoldanski koncert
12.00 Opoldansko zvonenje
12.05 Popoldanski končen (dalje)
12.50 Kuhinja
17.00 Godalni kvartet
20.30 Operetni večer
21.50 Novice
22.C0 Operetni večer (dalje)
160 kc Hilversum 65 kW
12.(0 Radio oktet 14.10 Koncert 10.10 Plošče 19.55 Radio orkesler 21.10 Koncert 22.40 Plošče
193 kc Daventry 5 xx 25 kW
15.00 Bachova kantata (6.15 Koncert vojaške godbe 17.15 Koncert 20.00 Nabožna glasba 21.05 Oratorij (soli. zbor. orkester in orgle)
212-5 kc Varšava 12 kW
11.40 Prenos iz bazilike \Vilno
12.15 Simfonična matineja
14.20 Glasba
15.30 Otroška ura
16.30 Plošče
17.40 Koncert orkestra
19.50 Plošče
20.30 Ljudski koncert
22.15 Operne arije
25.00 Plesna glasba
545 kc Budapest 20 kW
10.00 Nabožna glasba 11.15 Cuiatska služba božja nato koncert orkestra
tha. Lincke: Muzikalna dirka. Komzak: Dunajski sprehodi. Hawai-jazz 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan
Sobota, 31. jan.
12.45 Plošče (mešan program) 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče 17.30 Plošče
18.00 Viktor Pirnat: V dolini gradov (okolica slovenskega Lurda) 18.30 Radio orkester
Rosey: Ljubljenec armade. Rosey: Sultanov sen. Feldmann: Egiptovske noči. Suppe: Lahka konjenica. Amadei: Suite cam-pestre. Nessler: Trobentač iz Sakkingena. Leopoldi: Cyrano 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina 20.00 Prenos opere iz Beograda 22.30 Časovna napoved in poročila, plošče 23.00 Napoved programa za naslednji dan
14.0« Plošče 16.00 Radio šola 17.10 Orkestralni koncert 21.30 Koncert
563 kc Miinchen 4 kW
12.00 Opoldanski končen
15.40 Ali ež veste?
15.40 Koncert
16.00 Otroška ura
16.30 Dopoldanski koncert
(8.00 Slušna igra
20.(0 Radio orkester
581 kc Dunaj 15 kW
11.03 Simfonični koncert 13.05 Plošče
15.05 Popoldanski koncert 17.30 Godalni kvartet (llevdn) 18.30 Kaukaška ekspedicija 19.40 Perice plešejo 22.30 Večerni koncert
599 kc	Milan 7 kW
1031 kc Torino 7 kW
10.50 Evangeliji in razlaga
10.50 Nabožna glasba
12.15 Pestra glasba
15.00 Koncert simfoničnega orkestra
17.00 Plesna glasba
19.50 Vesela glasba
21.00 Prenos opere
608 kc Oslo 60 kW
11.00 Prenos iz vojaške cerkve
16.30 Koncert
19.30 Piano
20.30 Radio orkester
21.33 Plesna glasba
616 kc Praga 5kW
x.00 Prenos koncerta iz Karlovih
V a ro v 9.00 Prenos iz cerkve 9.50 Nabožna glasba 11.00 Bratishva 12.05 Radio orkester (9.55 l'vod k prenosu 20.00 Simfonični koncert češke Filharmonije 22.20 Moravska Ostrave
635 kc Langenberg 13 kW
8.00 jutranji koncert I (.25 Plošče (2.05 Klavir
13.0(1 Opoldanski koncert 14.50 Dekliška ura 16.30 Popoldanski koncert 18.45 Na kratkih valovih 20.00 Ljudski koncert
t80 kc	Rim	50 kW
10.00 Berilo in evangeliji
10.15 Nabožna glasba
13.00 Radio kvintet
17.00 Simfonični koncert
21.00 Vokalni in instrument, koncert
716 kc Berlin 4kW
S.50 Jutranja slovesnost 12.20 Opoldanski koncert 14.00 Mladinska ura 14.30 Koncert 16.30 Zabavna glasba 18.00 Prenos iz cerkve 20.00 Koncertni večer 21.10 Slišali boste o meni...« Vesel
\ ečer 22.20 Plesna glasba
734 kc Katovice 10 kW
10.15 Prenos cerkvene glasbe 12.|5 Simfonični koncert 14.00 Versko predavanje 14.20 Glasba 15.40 Mladinska ura M).45 Koncert
17.40 Popoldanski koncert 20.40 ljudski koncert 25.00 London
842 kc London Reg. 12 kW
15.30 Kvintet 16.30 Petje
21.05 Nedeljski orkeste. koncert
833 kc Miihlacker 75 kW
10.(5 Katoliška s\ očitnost
11.00 Orgle
15.30 Mladinska ura
(6.30 Popoldanski koncert
(8.50 Na kratkih valovih
19.40 Breslau
20.30 Glasba
21.50 Koncert
25.20 Plesna glasba
851 kc_Graz_7 kW
Celodneven prenos z Dunaja
Ponedeljek,
698 kc Beograd 2-5 kW
11.25 Plošče
12.45 Opoldanski koncert
13.30 Novice
15.50 Otroška ura
16.00 Plošče
17.00 Predavanje
17.50 Narodne (kvartet)
18.00 Popoldanski koncert
19.50 Francoščina
20.00 Narodni napevi
20.30 Praga
22.00 Novice
22.20 Večerni koncert Radio orkestra
977 kc Zagreb 0-7 kW
12.20	Kuhinja
12.50	Plošče 15.50 Novice
17.00 Prenos zvočnega filma 18.50 Novice 20.00 Književna ura
20.25	t vod k prenosu 20.50 Proga (koncerti 20.50 Novice in vreme
22.49	Po tujih postajah
193 kc Daventrv 5 xx 25 kW
12.00 Orgle
15.(5 Orkestralni koncert 15.20 Plesni orkester 16.00 Avstralski dan 16.20 Lahka glasba 17.15 Otroška ura 1945 Igre
21.40 Komorna glasba 25.00 Plesna glasba
212-5 kc Varšava *2 kW
12.(0 Plošče
16.15 Mladinska ura
16.45 Plošče
17.45 Lahka glasba
19.25 Plošče
20.15 Glasba
20.50	Praga 22.15 Plošče
23.00 Plesna glasba
545 kc Budapest 20 kW
9.15 Orkestralni koncert 12.05 Radio kvartet 17.50 Ciganska glasba 19.40 Koncert orkestra 20.50 Praga
871 kc Bucarest 12 kW
11.30 Go\ ni'
11.45 Nabožna glasba
12.60 Koncert
13.00 Plošče
17.00 Orkester
19.00 Radio univerza
20.00 Plošče
21.00 Kabaretni večer
923 kc Breslau 4 kW
8.45 Jutranji koncert 12.00 Končen 16.00 Zabavni kgncert 19.15 Koncert
19.40 12. vrstil... 12. prostor« 19.40 > 15. vrsta ... 15. prostor«, igra 20.20 Koncert 22.50 Plesna glasba
1076 kc Bratislava 12 kW
8.(JO Praga
11.00 Komorna glasba 12.00 Praga
17.50 Vabilo hči ples«, komedija 18.25 Orkestralni koncert 20.00 Praga
1127 kc Barcelona 10 kW
15.00 Radio scksiel
17.50 Delni prenos iz opere
21.00 Plošče
1140 kc Mor. Ostrava i0k\V
«.00 Praga 11.00 Bratislava 12.00 Koncert (Praga) 19.00 Pragu 22.20 Poljudna glasba
1157 kc Leipzig 4 k\V
14.50 Komorna glasba
10.05 s Maščevalci«, igra
15.40 Vojaški koncert
17.15 ».Vida«. IV. dej., opera
18.55 Citrc
20.00 Končen
22.50 Plesna glasba
26. januarja
553 kc Miinchen 4 k\V
12.50 Plošče 16.25 Koncert
17.25 Popoldanski koncert 19.50 Pevski zbor 20.00 Zabavni koncert 21.15 Komorna glasba
581 kc Dunaj 15 kW
(2.00 Plošče
(5.20 Popoldanski koncert 17.00 Mozartova ura za otroke 18.(0 Življenje pod ledom 19.55 Lisztov večer 20.50. Praga 22.10 Koncert
599 kc	Milan 7 k\V
1031 kc Torino 7 k\v
12.15 Vesela glasba
16.55 Otroški kotiček
17.00 Plošče
19.20 Pestra glasba
21.00 Koncert
22.00 Komedija
25^00 Poročilo in glasba
608 kc Oslo 60 k\V
17.00 Koncert 20.50 Petje
21.00 Komorna glasba 22.35 Poljudna glisba
616 kc Praga	5 kW
I 1.15 Plošče
12.50 Radio orkesler
16.50 Bi atislava
(7.50 Kako zdravimo jetiko pozimi?
19.30 Koncert
19.50 Uvod k prenosu
20.00 Koncert: Češki kvartet in pevski
zbor moravskih učiteljev 22.20 Moravska Ostrava
635 kc Langenberg 13 kW
12.10 Plošče-
15.05 Opoldanski koncert 16.20 Mladinska ura 17.00 Popoldanski koncert (9.45 Koncert 20.45 Dunajski večer
680 kc_Rim_50 kW
12.45 Plošče
17.50 Koncert: piano (J. Gimp»l) 20.40 Lahka glasba
©STALE POSTAJE
ledelja, 23. januarja
716 kc Berlin 4 kW
14.00 Plošče 16.C5 Zabavna jrlasba 18.55 Glasba 20.30 Koncert 21.10 Ura dulu>\ >0 Plesna glasba
734 kc Katovice 10 kW
12.10 Plošče 16.15 Mladinska ura 17.45 Lahka glasba 18.45 Književni četrt 20.30 Praga 12.15 koncert 23.00 Plesna glasba
842 kc London Reg. 12 kW
12.00 Baladni koncert 13.00 Lahka glasba 14.00 Orkester 17.15 Plesni orkester 20.35 Orkestralni koncert 22.30 Plesna glasba
833 kc Miihlacker 75 kW
12.20	Plošče
16.30	Popoldanski koncert
19.35	Orkestralni koncert
21.10	Veseloigra
22.20	Plesna šola
22.50	Plesna glasba
851 kc	Graz_7kW
Do 18.10 Dunaj 18.10 štajersko prebivalstvo 19.00 štajerski večer 20.30 Dunaj
871 kc Bucarest 12 kW
13.00 Plošče 13.50 Plošče
17.00	Radio orkester 18.15 Koncert
698 kc Beograd 25 kW
10.00 Prenos svetosavske proslave na
univerzi 12.30 Radio orkester 13.30 Novice 17.00 Otroški zbor
20.00 Plošče
21.00 Violina
21.45 Flavta
22.15 Komorna glasba
923 kc Breslau 4 kW
~50 Plošče
Ki.00 Ruske pesmi
19.00 Kraljevi paž«, opereta
20.30 koartet D-dur Nr. 85: J. Havdn
21.10 L ura duhov
1076 kc Bratislava 12 kW
12.30 1'raga
13.30 Plošče
16.00 Plošče
16.30 Radio orkester
17.30 koncert
17.35 komorna glasba
19.15 Praga
1127 kc Barcelona 10 kW
13.00 Koncert
18.00 Trio
19.00 Plošče
21.20 Radio orkester
22.30 Simfonična glasba
1140 kc Mor. Ostrava iokW
11.00 Plošče
12.30 Praga
15.00 Plošče
16.50 Bratislava
18.35 Orkestralni koncert
19.15 Praga
22.20 Radio orkester
1157 kc Leipzig 4 kW
12.00 Plošče
16.30 Popoldanski koncert
19.30 Zabavni koncert
21.10 Mozart 1175 letnica njegovega
rojstva) 21.40 Petje 22.15 Plesna glasba
17.45 Harmonike 19.30 Sv. Sava
20.00	Neinanja«. drama, A. šantič
20.45	Oktet
21.45	Novice
22.05	Radio orkester
23.00	Plošče
977 kc Zagreb 0-7 kW
12.20 kuhinja
12.30 Sneg in vreme
12.35 Plošče
13.30 Novice
17.00 Glasba
18.30 Najnovejše
20.00 Stare in nove Atene
20.15 Poročila
20.30 Mozartov večer (175 letnica roj. stva)
22.30 Novice, sneg in vreme 22.45 Lahka glasba
193 kc Daventry 5 xx 25 kW
15.00 Lahka glasba
14.30 Glasba
16.30 Orkester
19.45 Kvintet
20.30 Pianoforte
21.40 Lahka opera; komedija
22.30 Plesna glasba
160 kc Hilversum 6 5 kW
10.10 Radio k\ intet 12.10 Koncert 15.40 Plošče 17.10 koncert 20.10 Radio orkester 22.40 Plošče
212-5 kc Varšava 12 kw
12.10 Plošče
17.45 Simfonični koncert 19.25 Plošče
19.50 Cavaleria rusticaua«, opera
545 kc Budapest. 20 kW
9.15 Orkestralni koncert 12.05 koncert 17.50 Orkestralni koncert 19.50 Koncert Filharmonije 25.00 Radio kvartet
563 kc Miinchen 4 kW
12.30 Plošče 16.25 Koncert
17.23 Popoldanski koncert 19.20 koncert
20.20 Simfonični koncert Radio ork. 21.40 Prenos iz gledališča
581 kc Dunaj 15 kW
10.15 W. A. Mozart: govori minister prosvete dr. G. Czermak
10.30 Mozartova proslava v Salzburgu
(175 letnica rojstva) 11.15 Plošče
12.00 Opoldanski koncert 15.20 Plošče 17.(10 Pravljice
19.00 Don Juan«. opera v 2dej. W.
A. Mozart 22.10 Večerni, koncert
599 kc	Milan 7 kW
1031 kc Torino 7kW
11.15 Plošče 12.13 Pestra glasba 17.00 Plošče 19.30 Pestra glasba
20.30 koncert: violina (Arrigo Solato)
t08 kc Oslo 60 kW
17.00 koncert orkestra
18.45 Petje
20.30 Rado orkester
22.05 koncert: plesna glasba
616 kc Praga 5kW
11.15 Plošče
12.50 Moravska Ostrava
16.20 Jubilej enciklike: >Rcrum
novarunH 16.30 Radio orkester 19.35 Vojaški orkester 20.30 kitare 21.00 Bratislava 22.20 Moravska Ostrava
635 kc Langenberg 13 kW
12.1« Plošče
13.05 Opoldanski koncert 17.00 Plošče 17.C0 Plošče
18.40 J. Verdi lob 30. letnici njegove
smrti) 19.45 Plošče
20.30 Simfonični koncert
680 kc	Rim	50 kW
12.45 Lahka glasba
17.00 koncert operne glasb«
20.45 Prenos opere
716 kc Berlin 4kW
14.00 Plošče
16.50 Koncert
18.00 Mladinska ura
Torek, 27. januarja
DOVOLJEN JE TELEFUNKEN
»TRI-ELEKTRIC«
JRI-ELEKTRIC
NAJMODERNEJŠE EVROPSKI TRO-ELE	S K J APARAT
Troelektronski radijski aparat za popolen priključek na izmenični ali istotnerni tok ameriške oblike. Podaja vse večje evropske oddajne postaje z rlosedaj nedoseženo čistostjo v zvočniku. Popolnoma brez omrežnega šuma. .Najbolj enostavno upravljanje. Velikanska jakost glasu. Poje na zunanji ter tudi na vsaki pomožni anteni. Uporabljiv za vse napetosti izmeničnega toka. lipa /.a islosmerni tok ima izhodni transformator. Radi posebne konstiukcije absolutno brez nevarnosti za poslušalca. Dobi se tudi kot
dvoelektronsko tipo.
KAPSCH & SOHNEG . HOFFMANN-PLATZ 9
—ig^^gg^H^^^BBHHHB^H^LEPHON N r. R-59-5-20
Ali ste še vedno brez radia ..
Zakaj/
Novi Philipsovi prejemni aparati, ki jih dobite pri nas, Vam bodo gotovo ugajali.
To niso aparati, ampak glasbeni instrumenti.
Pojdite k Vašemu radio-trgovcu, izberite si aparat, ki Vam najbolj ugaja!
Vsak aparat lahko dobite za nekoliko dni na poskušnjo.
Radi cene si ne belite glave — odplačali ga boste z lahkoto v mesečnih obrokih.
19.(1« Zabavna glasba 20.30 Mozartov večer 22.(5 Politčni pregled
. j4 kc Katovice
10
12.10 Ploščo
l(i.25 Plošče
17.45 Ljudski koneerl
19.(5 Iz poljske književ uosli
19.50 Varšava
842 kc London Reg. 12 kW
12.00 Koncert 13.00 Orgle 17.15 Plesni orkester 18.40 Koncert 20.35 Orkestralni koncert 22.30 Plesna glasba
833 kc Miihlacker
75 kW
12.20 Plošče
16.30 Radio orkester
19.15 Lavine
19.45 »Norček . veseloigra 21.00 Koncert: Mozart 22.50 Zabavni koncert
851 kc	Graz
Dunaj
871 kc Bucarest
7kW
12 kW
13.00 Plošče
17.00 Lahka in romunska glasba 18.15 Orkestralni koncert 19.00 Radio univerza 20.00 Plošče 21.00 Radio orkester
923 kc
Breslau
4kW
13.50 Plošče
15.45 Radio orkester
19.15 Večerna glasba
20.15 Novela
21.10 Mozartov večer
23.10 Zabavna in plesna glasba
1076 kc Bratislava 12 kW
12.30 Moravska Ostrava
16.00 Plošče
16.30 Praga
17.50 Koncert
19.15 Praga
21.00 Ljudski koneerl
1127 kc Barcelona
10 kW
13.00 Radio sekstel (7.30 Koncert 18.00 Trio 17.00 Plošče
21.00 Delni prenos iz opere
1140 kc Mor. Ostrava 10 kW
12.30 16.30 18.00 19.15 21.00 22.20 1157
Radio orkester
Praga
Kitara
Praga
Bratislava
Ljudska glasba
kc Leipzig
4kW
16.30 19.30
21.10
Koncert
sVeseli Mozart (ob 175 letnici njegovega rojstva) Mozartov simfonični koncert
Sreda, 28. januarja
698 kc
Beograd
2-5 kW
11.25 Plošče 12.45 Radio orkester 13.30 Novice 16.00 Plošče
17.00 Violinski koncert 17.30 Plošče 19.30 Predavanje 20.00 Klavir 20.30 Okerne arije 21.10 Radio septet 21.50 Novice
977 kc Zagreb
0-7 kW
12.20 Kuhinja 12.30 Sneg 12.35 Plošče 13.30 Novice 17.00 Pravljice 18.00 Plošče 18.30 Novice
20.10 Prenos zvočnega filma 20.50 Uvod k prenosu 21.00 London 23.00 Novice
193 kc Daventry 5 xx 25 kW
12.00 Plošče 13.00 Lahka glasba 14.00 Baladni koncert 15.30 Orkester 17.15 Otroška ura 20.00 B. B. C. Simfonični (pianoforte Stravinskr) 22.30 Sekstet 23.05 Plesna glasba
koncert
212-5 kc Varšava
12 kW
12.10 Plošče
16.15 Mladinska ura
16.45 Plošče
17.15 Humor v medicini 17.45 Orkestralni koncert 21.00 španska glasba 23.00 Plesna glasba
545 kc Budapest
20 kW
9.(5 Koncert 12.05 Ciganski orkester 19.00 Plošče 20.00 Tgra s petjem
563 kc Miinchen
4 kW
(2.30 Plošče
17.25 Popoldanski koncert 20.00 »Orlov«, opereta; nato glasba
581 kc
Dunai
plesna
15 kW
11.00 Dopoldanski koncert 15.15 Popoldanski koncert (7.15 Ob 175. rojstnem dnevu W.
Mozarta 18.10 Glasbila 19.35 Zabavni koncert 20.35 Filharmoničen koncert 22.30 Večerni koncert
599 kc
Milan
7kW
1031 kc Torino	7 kW
11.15 Plošče 12.15 Vesela glasba 17.00 Plošče 19.30 Pestra glasba 20.45 Komorna glasba 22.00 Operetni odlomki 608 kc Oslo	60 kW
17.00 Koncert 20.00 Radio orkester 22.05 Recitacija 22.35 Plesna glasba 616kc Praga	5kW
11.15 Plošče 12.30 Bratislava 16.30 Koncert v Brnu (9.30 Bratislava 20.30 Petje (klavir) 2!.00 Simfonični koncert Ri orkestra 635 kc Langenberg	idio 13 kW
(2.10 Plošče 13.05 Opoldanski koncert 17.00 Popoldanski koncert 19.45 Večerni koncert 680 kc Rim	50 kW
12.45 Lahka glasba 17.00 Pester koncert 20.55 Prenos opere 716 kc Berlin	4 kW
14.00 Plošče (6.30 Koncert 17.10 Mladinska ura 17.30 Aforizmi 17.50 čajanka 19.20 Plesni večer 21.40 Oktet 22.15 Plesna glasba
734 kc Katovice
12.10 Plošče
16.15 Otroška ura
(6.45 Plošče
17.45 Koncert
20.15 Književni razgovor
21.00 Varšava
23.00 Iz nabiralnika
842 kc London Reg.
10 kW
12 kW
12.00 Orgle
13.00 Plošče
13.30 Radio orkester
17.15 Orkester
18.40 Sekstet
21.45 Plesni orkester
22.30 Plesna glasba
833 kc Miihlacker 75 kW
12.00 Promanadni koncert 13.00 Plošče
(5.30 Popoldanski koncert 19.45 Stara plesna glasba
20.50 Literarni \ečer
21.15 Godalni kvartet. Budapest
851 kc	Graz	i
DllllH j
871 kc Bucarest
12 kW
13.00 Plošče 17.00 Radio orkester 19.00 Radio univerza 20.00 Plošče 21.00 Piano
21.30 Cerkveni zbor: Nabožne ia narodne pesmi
923 kc Breslau 4 kW
16.15 Zabavni kotiček 17.00 Duet
19.00 Med nami .... igra 21.30 Radio orkester 22.50 Plošče
1076 kc Bratislava 12 kW
12.30 Radio orkester
16.00 Plošče
16.30 Koncert v ISruu
17.45 Sonata za violino 19.20 Plesna glasba (plošče) 19.30 Radio orkester 20.30 Praga
1127 kc Barcelona
10 kU
13.00 Radio sekstet 18.00 Koncert 21.05 Radio orkester 22.05 Komedija
1140 kc Mor. Ostrava 10 k W
12.30 Bratislava 15.00 Radio orkester 16.30 Koncert v Btuu 18.20 Radio orkester 20.30 Praga
1157 kc Leipzig 4 kW
12.00 Plošče fs fs fsfsfs 16.30 Popoldanski koncert 19.30 Marši in valčki 20.30 Kabaret 22.15 Plesna glasba 0.30 Nočni koncert
CeMek, 29. januarja
698 kc
Beograd
2-5 kW
(1.25 Plošče
12.45 Radio orkester
13.00 Novice
15.30 Otroška ura
(6.00 Aida«, opera (Plošče
17.00 Popoldanski koucert
19.30 Francoščina
20.00 Zdravstveno predavanje
20.30 Ljubljana
21.30 Komedije
22.10 Novice
22.30 Radio orkester
977 kc Zagreb
0-7 kW
12.20 Kuhinja
12.30 Sneg
12.35 Plošče
13.30 Novice
17.00 Ruske balalajke
18.30 Novice
20.30 Ljubljana (koncert) 22.30 Vreme, sneg in novice 22.45 Lahka glasba
160 kc Hilversum
6-5 kW
10.10 Radio kvintet 12.10 Koncert 16.40 Piano 20.25 Radio orkester 22.25 Plošče
193 kc Daventry 5 xx 25 kW
12.00 Orgle 13.00 Koncert 16.30 Lahka glasba 18.40 Koncert 19.45 Orkestralni koncert 21.35 Petje 22.30' Plesna glasba
212-5 kc Varšava
12 kW
godbe
12.(0 Plošče
12.35 šolski koncert Filharmonije
16.15 Plošče
17.45 Koncert
19.25 Plošče
20.15 Koncert
23.00 Plesna glasba
545 kc Budapest 20 kW
09.15 Plošče 12.05 Koncert vojaške 19.10 Ciganska glasba 20.L0 Koncert: petje in klavir
363 kc Miinchen 4 kW
12.30 Plošče 16.25 Domača glasba 17.25 Popoldanski koncert 1<).35 »Bela dama«, komična opera v 3 dej., Fr. Boieldie«
581 kc Dunaj 15 kW
11.00 Plošče
12.00 Opoldanski koncert 15.20 Plošče 17.00 Otroška ura 17.00 žaloigra ob severnem polu 19.35 Dunajski pevci 20.45 Prijeten zimski večer 22.00 Plošče
599 kc	Milan
7 kW
1031 kc
Torino
7kW
(1.15 Plošče
12.15 Pestra glasba
(6.35 Otroški kotiček
17.00 Plošče
19.30 Pestra glasba
21.00 Opera
608 kc
Oslo
60 kW
17.00 Koncert orkestra 20.30 Orkestralni koncert 22.05 Petje
616 kc Praga
5 kW
11.15 Plošče
12.30 Radio orkester
19.30 »človeška tragedija (prenos iz
študija) 21.30 Pianofortc 22.20 Koncert
635 kc Langenberg i3kW
12.10 Plošče
13.05 Opoldanski koncert 15.50 Pravljice 17.00 Popoldanski koneerl 19.45 Pestra glasba 22.15 Plesna glasba
680 kc	Rim	50 kW
12.45 Lahka glasba 17.00 Komorna glasba 20.40 Pester koncert
716 kc
Berlin
4kW
14.00 Plošče
16.05 Nemška lovska razstava
16.30 Koncert
18.40 Moški pevski zbori
19.20 Zabavna glasba
21.20 Koncert
22.(5 Plesna glasba
734 kc Katovice l°kW
12.10 Plošče 12.35 šolski koncert 16.10 Plošče 17.45 Koncert 20.15 Varšava 23.10 Plesna glasba
842 kc London Reg. 12 kW
12.00 Kaladni koncert 14.00 Radio orkester 17.15 Plesna glasba 20.00 sEduard II.«, tragedija 22.35 Plesna glasba
833 kc Miihlacker 75 kW
12.20 Plošče
12.20 Plošče
15.20 Mladinska ura
16.30 Popoldanski koncert
10.25 Jazz glasba
21.30 Simfonični koncert
23.15Plesna glasba
851 kc	Graz	7 kW
Dunaj
871 kc Bucarest
12 kW
13.00 Plošče
17.00 Lahka in rumunska glasba
18.15 Otroška četrt
18.30 Orkester
19.00 Radio univerza
20.00 Plošče
21.00 Petje
21.30 Simfonični koncert 22.15 Radio orkester
923 kc
Breslau
4kW
16.00 Zabavni koncert. 19.00 Večerna glasba 20.30 šlezija 22.35 Plesna glasba
1076 kc_Bratislava '2 kW
12.30 Radio orkester (Proga)
1(1.00 Plošče
th.30 Praga
17.50 Violina
18.15 Radio orkester
19.15 Praga	,y
1127 kc Barcelona 10 kW
13.00 Koncert 18.00 Otroška ura 19.00 Plošče 21.00 Opera
1140 kc Mor. Ostrava 10 kW
11.00 Plošče I J.30 Praga 16.50 Praga 19.15 Praga 22.20 Praga
1157 kc Leipzig
698 kc Beograd 25
4kW
12.00 Plošče
14.15 Povesti in pesmi za mladino 16.30 Popoldanski koncert 19.30 Operetna glasba 20.30 Breslau
Pepeli, 30. januarja
698 kc Beograd 2"5kW
11.25 Plošče 12.45 Radio orkester 13.30 Novice Hi.00 Plošče 17.00 Kuhinja 17.30 Po Evropi 19.30 Nemščina 20.00 Narodne 20.30 Vokalni koncert 21.00 Komorna glasba 22.00 Komični dueti 21.30 Novice 22.50 Večerni koncert
977 kc Zagreb
635 kc Langenberg 13 kW
0-7 kW
12.10 Plošče 13.03 Opoldanska koncert 17.00 Popoldanski koncert 20.00 »Zlata mojstrica*, opereta
680 kc Rim 50kW
12.45 Koncert lalike glasbe 17.00 Instrumentaln koncert 21.35 Simfonični koncert
/16 kc Berlin
4 kW
12.20 Kuhinja 12.30 Sneg in vreme 12.35 Plošče 13.30 Novice 17.00 Glasba
18.30 Novice	.
20.30 Varšava (simfonični koncert)
23.30 Novice
22.45 Po tujih postajah
160 kc Hilversum 6 5 k w
12.10 Radio orkester 14.40 Radio kv intet
193 kc Daventrv 5 xx 25 kw
12.00 Sonata 12.30 Orgle 13.30 Plošče
15.45 Prizori iz Macbelh a |(i.30 Lahka glasba 21.20 »Eduard TI.«, tragedija 23.05 Plesna glasba
212-5 kc Varšava 12 kW
12.10 Plošče 16.25 Plošče
17 45 Orkestralni koncert 20.15 Simfonični koncert varšavske Filharmonije
545 kc Budapest_20kW
14.00 Plošče
16.30 Godalni kvartet
19.20 Vesele pesmi
20.00 Koncert
20.35 »Hamlet«, tragedija
22.30 Večerna glasba
734 kc Katovice
10 kW
12.10 Plošče 16.25 Mladinska ura 16.40 Plošče 17.45 Koncert 20.15 Simfonični koncert )■ illuumonijt 23.00 Tz nabiralnika
I 842 kc London Reg. 12 kW
12.00 Radio orkester 13.15 Lahka glasba 14.15 Plesna glasba 18.40 Sekstet
21.00 Koncert vojaške godbe 22.30 Plesna glasba
833 kc Miihlacker 75 kW
12.20 Plošče 16.30 Radio orkester 19.35 J Nižava«, glasbena 22.50 Zabavni koncert
851 kc Graz
Dunaj
871 kc Bučar est
9.15 Radio kvartet 12.05 Ruske balalajke 17.30 Koncert orkestra 19.30 »Tannhiinscr«. opera, II. VVagner
563 kc Miinchen 4kW
12.30 Plošče
16.25 Koncert
17.25 čajanka
19.30 Otroški zbori
20.00 Radio orkester	.
21 20 Ljudske pesmi (tenor in k'avirl
581 kc Dunaj 15 kW
11.00 Plošče
15.25 Popoldanski koncert 20.00 Arije in pesmi 22.10 Večerni koncert
599 kc Milan 1031 kc
Torino
7kW TkW
11.15 Plošče 12.1 Pestra glasba 16.35 Otroški kotiček 19.30 Pestra glasba 21.00 Pester in vesel večer 21.30 Pester koncert
608 kc Oslo 60 kW
16.30 Koncert orkestra 17.30 Recitacija 18.00 Piano 20.00 Ljudska glasba 21.50 Humoreske
616 kc
Praga
5kW
11.15 12.30 16.20 16.30 17.30 19.20 20.15 22.20
Plošče
Moravska Ostrava Sokolstvo Radio orkester Otroška ura Vojaški orkesier Varšava
Moravska Ostrava
dranui
Sobota, 31. januarja
11.23 Plošče
12.35 Opoldanski koncert 13.30 Novice 16. Plošče
17.00 Radi" orkester |8.00 Plošče 19.30 Predavanje 20.00 Novi Sad: Koncert 12.20 Poročila
977 kc Zagreb
0-7 kW
12.20 Kuhinja
12.30 Sneg in vreme
12.35 Plošče
13.30 Novice
17.00 Radio orkester
18.30 Novice
19.50 Uvod k prenosu
20.00 Beograd (opera)
17.00 Popoldanski koncert 19.45 Lep večer
680 kc	Rim	50 kW
12.45 Lahka glasba
17.C0 Koncert operne glasbe
21.(KI Prenos iz gledališča
716 kc Berlin
4 kW
193 kc Daventry 5 xx 25 kW
13.00 Lahka glasbo 18.45 Koncert 19.30 Orkestralni koncert 21.30 Igra
22.35 Plesna glasba
212-5 kc Varšava 12 kW
14,00 Plošče 16.20 Operetna glasba 18.40 Glasba 20.00 Vesel večer 22.15 Plesna glasba
734 kc Katovice
10 kW
12.10 Plošče I h. 10 Plošče 17.45 Mladinska ura 20.30 Lahka glasba 22.15 Koncert 23.00 Plesna glasba
842 kc London Reg. i2 kW
12.10 Plošče
16.45 Mladinski koncert 17.45 Mladinska ura 19.25 Plošče 20.30 Lahka glaslia_ 12.15 Chopinov večer 23.00 Plesna glasba
545 kc Budapest
15.45 Kvintet
17 15 Plesna glasba
18.45 Oktet
21.00 Orkestralni koncert 22.30 Plesna glasba
833 kc Miihlacker
20 kW
9.15 Koncert vojaške godbe 12.05 Orkestralni koncert 20.15 Mozartov večer
563 kc Miinchen 4 kW
12.20 Plošče 15.20 Mladinska ura 16.30 Operetna glasba 16.30 Operetnu glasba 19 20 Zabavni koncert '0.05 Viktorija in njen linzar . opereta v 3 dej.. P. Uiraliain 22.00 Vesel večer
851 kc	Graz	7 kW
12.30 Plošče 14.25 Plošče
16.00 Popoldanski koncert 17.55 Mladinska ura 18.45 Koncert 19.45 Mandoline
20.20 Veseloigra, nato plesna glasba 0.30 Nočni koncert
581 kc Dunaj_15kW
7kW
12 kW
13.00 Plošče 17.00 Lahka glasba 19.00 Radio univerza 20.30 Plošče
21.00 »Cnrmen«. opera (plosce)
923 kc Breslau
4kW
11.00 Plošče
12.00 Opoldanski koncert 15.25 Plošče 17.00 šah 17.15 Koncert
18.00 sNausikaa«. moderni epos 19.35 Ogrska glasba 20.20 »Pater Jakob«, igra » 40 Večerni koncert
599 kc	Milan 7kW
1031 kc
Torino
7kW
13.50 Plošče
16.00 Petje (soprani
16.45 Plošče
18.00 Pan-Evropa
18.50 Večerna glasba
21.10 »Usoda malega moža«, igra
1076 kc Bratislava 12 kW
12.30 Moravska Ostrava 13.30 Plošče 16.00 Plošče
16.30 Praga	. , ,
17.30 Koncert: petje lil klavir 19.15 Praga
1127 kc Barcelona 10 kW
12.15 Pestra glasba 16.35 Otroški kotiček 19.30 Pestri! glasba 20.30 Vesela glasba 20.45 Prenos operete
608 kc Oslo
60 kW
16.15 Radio orkester 18.15 Koncert
20.00 Prenos iz gledališča, vesti, nato plesna glasba
13.00 Koncert 18.30 Trio 19.00 Pločče 21.05 Radio orkester
1140 kc Mor. Ostrava i0kW
616 kc
Praga
5 kW
11.15 Plošče 12.30 Bratislava 16.30 Moravska Ostrava 19.20 Koncert Sokola Praga L 20.00 Ljudska glasba 21.00 Radio orkester 22.25 Moravska Ostrava
635 kc Langenberg 13 kW
11.00 Plošče
12.30 Radio orkester
15.00 Plošče
16.30 Praga
18.50 Plošče
19.15 Predavanje
22.20 Sodobna glasba
1157 kc Leipzig
4kW
12.00 Plošče
16.30 Popoldanski koncert 20.20 Slušna igra 21.40 Komorna glasba 22.15 Zabavna
12.10 Plošče
(3.05 Opoldanski koncert
75 kW
Dunaj
871 kc Bucarest
12 kW
. i.00 Plošče 13.50 Plošče
17.00 Lahka in rnmunska glasba 18.15 Orkester 19.00 Radio univerza 20.00 Plošče
21.00 Opereta	y
923 kc Breslau 4
13.50 16.00 16.45 18.20 20.00
1076
Plošče
Radio orkester Radio orkester Večerna glasba Plesni večer
kc Bratislava *2kW
12.30 Radio orkester 13.30 Plošče 16.00 Plošče
16.30 Moravska Ostrava
18.50 Pianoforte
19 20 Uvod k prenosu
19.30 »Hoffmanove pripovedke . opeia
v 3 dej. 22.25 Moravska Ostrina
1127 kc Barcelona 10 kW
13.00 Radio sekstet 17.30 Koncert 19.00 Plošče 21.05 Radio orkester.
1140 kc Mor. Ostrava 10 kW
11.00 Plošče 12.30 Bratislava 15.00 Plošče 16.30 Radio orkester 18.20 Koncert
19.15 Praga	'
22.25 Radiofilm. plesna glasba
U57 kc Leipzig
4kW
12.00 Plošče 16.30 Popoldanski 19.30 Berlin 22.10 Plesna glasba
koncert
Akumulatorje za radio avto, telef. Itd. proizvaja in popravlja
Domači proizvodi! VESNA-AKUMULATOR
Katalog na zahtevo
ing. I. & F. Domicelj
CENTRALA: MARIBOR Zaloga Zagreb, Sajmište 55.
RADIO DRUGOD
Šlezki radijski svet se je odločil, da bo prihodnje leto gojil v svojem programu zlasti tista literarna in muzikalna dela, ki pričajo o narodni zgodovini, o življenju med narodom, popisujejo domače kraje, šege in navade. Za novo smer v programu so se tamkajš.iji kulturni delavci zelo zavzeli in so je izredno veseli.
Italijani obetujo, da bodo v novem letu s svojim radijem kulturno kar zajeli celo Evropo. Ustvarili so dva močna radijska kroga in ju programsko in tehnično koncentrirali: Prvi je bil Rim-Neapelj, drugi pa Genova-Milan-Turin. Skušali bodo pridobiti za sodelovanje pri prograjiu v„e pomembnejše umetnike in kulturne delavce, tudi za znanstvenike s slovesom se bodo zanimali. V stik stopajo z vsemi pomembnejšimi operami in koncertnimi dvoranami. Njihovi načrti pa da bodo spopolnjeni šele po ureditvi palermske in tržaške postaje. Tudi v Florenci z njenim bogatim življenjem in visokim znanstvenim in umetniškim nivojem čutijo, da jim manjka oddajne postaje ter si jo bodo skušali zgraditi. Ako bodo Italijani izvedli vse te načrte, bo njihov radio res postal eden boljših v Evropi.
Nova ameriška postaja, seveda na kratkih valovih in z jakostjo 400 kw se bo v kratkem začela oglašati v svetu. Bo to sestra najstarejše ameriške oddajne postaje KDKA v Pittsburgu in bo nameščena v pensilvanskem mestu SaXo i-burg. Američani obljubljajo, da bodo njeni programi čisto svojevrstni, nič pa še ne povedo, kakšni.
Italijanski radio je v propagandne namene zasnoval posebno akcijo, ki ni prav za prav nič novega in posebnega, pa si vendar obetajo Italijani od nje veliko uspeha: po večjih mestih bodo stalno krožili automobili, na katerih bodo nameščeni radijski aparati z zvočniki. Na bolj obljudenih krajih bodo po več časa stali, voditelji bodo dajali ljudem pojasnila. Za vodstvo italijanskih postaj ima ta akcija pa še globlji pomen in namen. Kakor znano, se je v Italiji dolgo časa vršil boj proti zvočnikom. Sedaj se je pa javno mnenje odločilo za stališče postaj, ki so zvočnike zagovarjale.
Zveza renskih pesnikov je imela prve dni tekočega meseca v Koliu zborovanje, kjer se je obravnaval tema »radio in pesnitev«. Podrobno se je govorilo o novih poteh v dramskih pesnitvah, ki jim diktira smer radio, Intendant žapadno nemškega radia g, Ernst Hardt je podal v izčrpnem referatu pogled v nove tehnične pridobitve, ki omogočajo radijski drami gotov uspeh. To zborovanje je zlasti zato pomembno, ker so se obravnavala vsa važna vprašanja s čisto praktičnega stališča.
Televizija. Na podlagi ponovnih poizkusov je vodstvo BBC sklenilo, da bo oddajalo prihodnje leto poizkuse televizije po Bairdovem sistemu. Tudi drugi sistemi se vodstvu postaje zde prikladni, vendar pa je pri dosedanjih poizkusih imelo s tem sistemom največje uspehe.
JEZIKOVNI TEČAJI
Srbohrvaščina
Poučuje dr. M. Rupel.
Četrtek, 29. januarja ob 19.
Marko Kraljevič i beg Kostadin.
Konje jašu do dva pobratima,
Beg Kostadin i Kraljevič Marko;
Beg Kostadin besedio Marku: »Pobratime, Kraljeviču Marko! Da ti meni o jeseni dodeš,
0	jeseni o Dmitrovu danku, A o mome krsnome imenu, Pa da vidiš časti i poštenja, A i lepa, brate, dočekanja,
1	gospodske dakonije redom.« Al' besedi Kraljeviču Marko: »Ne hvali se, beže, s dočekanjem! Kad ja tražih brata Andrijaša,
Ja se desih u dvoru tvojemu
0	jeseni o Dmitrovu danku A o tvorne krsnome imenu, Video sam tvoje dočekanje
1	vedeh ti do tri nečoveštva.« Al' besedi beže Kostadine: »Pobratime, Kraljeviču Marko! Ta kakva mi nečoveštva kažeš?« Veli njemu Kraljeviču Marko: »Prvo ti je, brate, nečoveštvo: Dodoše ti do dve sirotice,
Da j' nahraniš hleba bijeloga I napojiš vina crvenoga ; A ti veliš dvema sirotama: Id' odatle, jedan ljudski gade! Na gad'te mi pred gospodom vina!
A meni je žao, beži, bilo, Žao bilo dveju sirotica, Pa ja uzeh do dve sirotice, Odvedoh ih dole na čaršiju, Nahranih ih hleba bijeloga 1 napojih vina crvenoga, Pa pokrojih na njih čisti skerlet, Čisti skerlet i zelenu svilu, Pa ih onda poslah dvoru tvome, A ja, beže, gledim iz prikrajka, Kako češ ih onda dočekati; A ti uze jedno siročadi, Uze njega na lijevu ruku, Drugo uze na desnicu ruku, Odnese ih u dvore za stole: Jed te, pijte, gospodski sinovi! Drugo ti je, beže, nečoveštvo: Što su bili stari gospodari, Pa su svoju haznu izgubili, I na njima stari skerlet beše, One mečeš u donju trpezu; A koji su novi gospodari I odskora haznu zametnuli I na njima novi skerlet beše, One mečeš u gornju trpezu, Pred njih nosiš vino i rakiju I gospodsku dakoniju redom.
ZA STROKOVNJAKA LE
KVALITETNE ELEKTRONKE
TUNGSRAM
Treče ti je, beže, necoveštvo: Ti imadeš i oca i ma]ku, Nijednoga u astalu nema, Da ti pije prvu času vina.«
Narodna pesma.
Poljščina
Poučuje prof. Tine Debeljak Nieznajomy tymczasem przypatrywal uwažnie každej twarzy, k.wa|*c o-wa Uk czlowiek, ktory odgadl wszystko, poczem wracal zwolna do namiestmka, klepi^c si? PO bokach i szuka^c mimo-wotnie pasa, za kt6ry widocznie chcial
ZaSne1odtba.a si, namiestnikowi ta po-waga w czleku oderzn ?tym przed chw.U od nowroza, wi?c rzekl z przek^sem.
_P Rzektby kto, ze wasze zna,omych szukasz mi?dzy owymi lotrzykami, albo že pacierz za ich dusz? odmawiasz. Nieznajomy odparl z povagv-L I nie mylisz si? wašč, i mylisz: me mvlisz si?, bom szukat znajomych, a my-Hsz i?, bo to nie lotrzykowie, ,eno slud-zv pewnego szlachcica, mego s.s.ada yl Tedy widocznie nie z jedne, studm
przelecial po
przez z?by.
Po chwili dodal gtošniej: — Ale wybacz waszmošč pan žen mu naprzod powinnej nie zložyl dz.?k>za auxTlium i skuteczny ratunek ktorv Mie od tak nagiej šmierci wybaw,l. Wašci m?stwo stan?to za mo,ameo troz Zk bom si? od ludzi swoich od! czyi,
ale tež wdzi?cznošč moja wyrownywa waszmošcinej ochocie.	.
To rzeklszy, wyci^gn^l ku namiestm-
k°Alerbutny mtodzienczyk nie ruszyl si? z miejsca i nie špieszyt z podamem swo-
iei, natomiast rzekl'.
_ Chcialbym naprzod wiedziec, tezeli ze szlachcicem mam spraw? bo chociaz o tem nie w*tpi?, jednakie bezimiennych podzi?kow przyjmowač mi si? me godzi.
_ Widz? w waszmošci prawdziwie ka-vvalersk* fantazj? - i stusznie mowm. Powinienem byt zacztf od nazw>ska mo dyskurs i moj^ podzi?k?. Jestem Zenobi Abdank, herbu Abdank z krzyzkiem szlachcic z wojewodztwa ki^skiego osiadly i pulkoJnik kozackiej chor,gwi ksi?cia Dominika Zaslawskiego.
M A ia Jan Skrzetuski, namiestmk choragwi pancernej J. 0. ks. Jeremiego Wišniowieckiego.	,
_ Pod slawnym w0]0wnikiem wasc služysz. Przyjmže teraz mojE* wdzi?cznosc i r?k?.
Angleščina
Poučuje ga. Orthaber E.
17. (Seventeenlh) Lesson.
Gerundij za predlogom.
b) Kot dopolnilo k pridev-n i k o m.
He is very fond of reading novels. The bishop was far from aiding the king m his plans. We were afraid of losmg our money. The red men were very brave and were used to fight.ng. The woods were alive with the singing of birds. He
is very angry at being deceived in this way France is famous ior producing fruit. 1 am much obl.ged to you tor sho-
wing me the way.
Prip. Brez predloga: He was near being overpowered. 'lhese letters are well worth reprinting.
C) Kot dopolnilo k O^olom.
The officers could not prevent the sol-diers (from) plundering the vown He preferred death to becoming the subject of a foreign tyrant. The easiest w.y to cook food is by roashng ^. In the midd^e ages the nobles spent much of their Ume in hunting, the ladies in sp.nn.nS and making cloth. The arabs use the hair ot the camel for making cloth.
Osebek v gerundijskih stavkih:
1.	Se ne prevaja, če je iz glavnega stavka razviden.
He denied having seen me, on je tajil, da me je videl.
2.	Če ni razviden, se prevaja s posesivmm zaimkom.
He denied my having seen him, on je tajil, da sem ga videl. _
3.	Se prevaja s Saxon Gemtive om, ce je osebek samostalnik.
He denied my brother s having seen
on jT' tajil, da ga je moj brat videl. 1 shall feel much obligeJ ty your gi-ving me the adress of your brother. Lady Macbeth did aH she thought apt to lead to her husband's coming to the throne. 1 hope you will excuse my troubling you again. Ihere was no chance of the generali being able to cut his way through the enemy.
MEHANIČNA
POPRAVILNICA
ZA
19
pisalne, računske, kopirne, razmnoževalne stroje. - gramofone, blagajne, nalivne peresa. - fotogr. aparati.
LUDV. BARAGA • LJUBLJANA
ŠELENBURGOVA 6 - TELEF. 29-80
- ts^ ^^JM^«	'ruSffš.


Najmodernejše Najpopolnejše Najsolidneiše
V
RADIONE - APARATI se dobe m vse želje in potrebe!
I )voelektronsk i Radione lok za sprejem vseli večj postaj na zvočnik
za izmenični li inozemskih
Din 2160'-
Štirielektronski »Radione« za izmenični lok za sprejem kratkih, normalnih in dolgih valov. Aparat, ki ga ne prekaša noben drug izdelek. Ideal terja.
vsakega ama-
Din "7660-
Troelektronski Radione« za izmenični tok z visokofr. stopnjo in močno zadnjo ojačevalkojC 44"V Podaja brez antene in zemlje vseevropske postaje dovolj jako za elektrodinamični zvočnik Din 4460' —
Šestelektronski »Radione« za izmenični tok kralj vseh sprejemnih aparatov. Izboren kratkovalovni sprejemnik, ki podaja Avstralijo in Ameriko tako močno in čisto kot Ljubljano v Ljubljani	Din 9760 -
(
Generalno zastopstvo za Slovenijo
Radio Ljubljana
Ljubljana, Miklošičeva c. 5 Maribor, Aleksandrova c. 44
PHILIPSOV
PREJEM M APARAT
ZA BOLJŠO REPRODUKCIJO CiLASBR
Model 2540
Za čudo sijajno delovanje, reprodukcija dosedaj nepoznane prirodnosii in skrajno enostavno rokovanje so nekatere lastnosti, po katerih se odlikujejo novi Philipsovi prejemni aparati
2540 prenosna prejetima naprava spaja v sebi največjo enostavnost v rokovanju / izrednim delovanjem

RADIO
m« lips
RADIO
poslušajte aparate s phjlipsovim zvočnikom